Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je minil v znamenju objav rezultatov največjih ameriških podjetij iz indeksa S&P 500. Ta je ob večinoma pozitivnih finančnih rezultatih, brez večjih presenečenj, dan za dnem pridobival na vrednosti ter zabeležil najdaljši dnevni niz rasti po letu 2004. Teden je po 3 % rasti zaključil pri ravneh, ki smo jih nazadnje videli ob t. i. »Liberation Day« (dnevu osvoboditve trgovine, 2. aprila). V ospredju dogajanja prav tako še naprej ostajajo ključni makroekonomski dejavniki.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pričakuje se rast oblačnega sektorja

V središču pozornosti vlagateljev so bili pozitivni rezultati korporacij Amazon, Apple, Meta in Microsoft. Amazon je poročal o robustnih rezultatih in presegel pričakovanja Wall Streeta glede prihodkov, saj je dosegel 8-odstotno letno rast. Najizrazitejšo rast je zabeležil sektor oblačnih storitev, AWS, ki je na podlagi povpraševanja, povezanega z umetno inteligenco, dosegel 17-odstotno rast. Zaradi nadaljnjih visokih investicij v širitev zmogljivosti v tekočem letu, se za oblačni sektor pričakuje še opaznejša rast v drugi polovici leta. Kljub temu je vodstvo predstavilo bolj konservativno napoved rasti za naslednje četrtletje, prilagojeno makroekonomski negotovosti in morebitnim vplivom carin na kratkoročno poslovanje.

Solidni prihodki Microsofta

Podobno sporočilo je podal tudi Microsoft, ki je poleg tega opozoril vlagatelje, da so ravni zalog  naprav v segmentu Windows OEM še vedno povišane zaradi negotovosti, povezane s carinami. Kljub temu je podjetje doseglo solidne prihodke, s 13 % rastjo skupnih prihodkov in 22 % rastjo v segmentu oblačnih storitev.

Pri Meti je močno poskočila rast čistega dobička

Tudi Meta je poročala o dobrih rezultatih – medletna rast prihodkov je presegla pričakovanja in dosegla 10 %, še izrazitejša pa je bila rast čistega dobička, ki je poskočil za 35 %. Po navedbah vodstva in analitikov je bilo četrtletje za Meto uspešno, vendar je bilo to še pred izrazitejšimi vplivi carin in gospodarskih pretresov, ki se takrat v poslovanju še niso bistveno odrazili. Kljub temu je bil opazen občuten upad oglaševalskih izdatkov s strani kitajskih podjetij, kot sta Temu in Shein, a družba namerava to vrzel deloma nadomestiti s prihodki iz oglaševalskih orodij osnovani na umetni inteligenci.

Apple objavil stabilne finančne rezultate, McDonald’s pa zelo slabe četrtletne poslovne rezultate

Apple je objavil stabilne finančne rezultate in presegel pričakovanja analitikov z 8-odstotno rastjo prihodkov. Slabša plat poslovanja pa so napovedani visoki stroški zaradi carin, ki bi lahko dosegli do 900 milijonov dolarjev – ob predpostavki, da se trenutne carinske stopnje ne bodo dodatno zvišale. Družba se na to pripravlja s postopnim seljenjem proizvodnje iz Kitajske v Indijo, kjer trenutno že proizvede 20 % iPhonov. Na drugi strani je franšiza McDonald’s poročala o najslabših četrtletnih poslovnih rezultatih po letu 2020. Družba je zabeležila 3-odstotni padec prihodkov, predvsem zaradi zmanjšane prodaje v ZDA (-3,6 %) ter na svetovnem trgu (-1 %).

Ameriški trg dela v aprilu pridobil 177.000 novih delovnih mest

Ne glede na uvedbo carin, je ameriški trg dela v aprilu pridobil 177 tisoč novih delovnih mest, pri čemer je izstopal farmacevtski sektor z 51 tisoč novimi zaposlitvami. Delež brezposelnosti je aprila ostal pri 4,2 %, vendar so carine negativno vplivale na razpoloženje potrošnikov in proizvodnega sektorja. Na podlagi tega trpi tudi ameriško gospodarstvo, ki naj bi v prvem četrtletju zabeležilo letni upad BDP-ja za 0,3 %, kar je sicer prva korekcija od prvega četrtletja leta 2022. Podrobneje je uvoz v ZDA zabeležil največje povečanje od leta 1974 (41 %), kar je bilo predvsem posledica kopičenja zalog podjetij v pripravah na carine.

Trump z Ukrajino sklenil dogovor o redkih rudninah

Fed za zdaj ostaja previden, zato na prihajajočem zasedanju tržni udeleženci še ne pričakujejo znižanja obrestne mere, temveč naj bi to storili na julijskem zasedanju ali kasneje. Je pa delniški trg v ZDA dodatno spodbudila izjava ameriškega predsednika Trumpa, da predsednika Fed, Jeroma Powella, ne bo razrešil. Poleg tega je Trump sklenil dogovor z Ukrajino o redkih rudninah, ki vključuje finančno pomoč za obnovo države, financirano s polovico prihodkov od njihove prodaje.

Evropski indeksi ponovno dosegli stabilno rast

Evropski sentiment ostaja optimističen, kar je bilo opaziti tudi na borznem trgu, saj so indeksi ponovno dosegli stabilno rast: DAX (+3,8 %), CAC 40 (+3,1 %) in FTSE 100 (+2,1 %). Poleg tega je MSCI EU indeks letos v pozitivnem območju z rastjo skoraj 6 %, kar je v veliki meri posledica rotacije kapitala iz ZDA ter večjih izdatkov EU in njenih članic za obrambni in infrastrukturni sektor. Poleg tega je proizvodni PMI v evroobmočju najvišji v zadnjih 32 mesecih, kar sledi nemškemu PMI-ju, ki se približuje ravni 50, kar označuje mejo med rastjo in upadom. Temu prispevajo tudi pozitivni podatki držav članic EU, kjer je v prvem četrtletju zrastel BDP Nemčije (0,2 %) in Italije (0,3 %).

NASVET ZA VLAGATELJE:

Napetost na finančnih trgih je popustila, potem ko je ameriška administracija pričakovano omilila retoriko v povezavi z carinami. Trump je poleg tega umaknil svoje napovedi, da bi predčasno odstavil guvernerja Fed Jeroma Powella, ki je zaradi negotovosti, povezane s carinami, previden pri zniževanju obrestnih mer. Ob vseh spremembah in dogajanjih se vlagateljem porajajo vprašanja, kako se na to pripraviti. Ključno seveda ostaja dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve, vlagatelji so namreč ob Trumpovi nepredvidljivosti denar iz ameriških borz selili v Evropo in na trge v razvoju. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je sedaj ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Torej, delniški trgi so v fazi korekcije, kjer lahko kupujemo delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam sedaj porajajo zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je sedaj ključno, da ohranimo mirne misli in imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Večja negotovost 

 

Za končni rezultat bomo seveda morali še počakati, ali bodo ZDA iz vsega kaosa izšle močnejše ali bodo del moči izgubile. Dejstvo je, da je ameriški potrošnik s svojo letno porabo okoli 20 bilijonov dolarjev največji na svetu. Evropski je okoli pol manjši, kitajski pa predstavlja tretjino ameriškega. Pogajalsko izhodišče je zaradi velikosti bistveno boljše, saj drugi potrebujejo Američana bolj kot on druge. Seveda je danes svet zelo prepleten in v igro pridejo redke kovine, posamezni produkti, ki jih ena država ima, druga pa ne. Zato je smotrnost carin na dolgi rok nesmiselna in prinaša višje cene enim in drugim. Prilagoditev novim razmeram pa seveda vzame veliko časa. Preden Apple ali pa katero koli drugo podjetje preseli proizvodnjo, vedno govorimo o letih. Tako lahko pričakujemo, da se bodo carine omilile, prvo tako sporočilo je ameriška administracija že podala. Ali bodo popolnoma odpravljene ali ne, je vprašanje, verjetno pa bomo prišli na bistveno bolj vzdržne ravni, saj lahko v nasprotnem primeru pričakujemo poslabšanje makroekonomskih podatkov ter stagflacijo ali recesijo. Vse to je seveda vplivalo na kapitalske trge. Ameriški indeks S&P 500 je z vrha padel za okoli 20 odstotkov, pa se po omilitvi tudi odbil za dobrih deset odstotkov. Padel je tudi dolar v primerjavi z evrom, za okoli 10 odstotkov. Ker je trenutna struktura trga taka, da je večina vlagateljev na delniške trge investirana preko pasivnih produktov, so ti te produkte prodali in posledično so največje uteži v teh produktih padle največ. To so večinoma tehnološka podjetja, ta so od vrha pa do najnižje točke izgubila okoli 25 odstotkov. Določena podjetja so tako postala zelo zanima za dolgoročne vlagatelje, saj poslovanje ni prizadeto, kar so objave rezultatov za prvo četrtletje in napovedi za preostanek leta že nakazale.

Večja negotovost in določene anomalije, ki jih trg trenutno ponuja, tako prinašajo tudi priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Vseeno pa se je treba zavedati, da trenutne razmere lahko trajajo še kar nekaj časa in da razmere ostajajo nepredvidljive, saj je z novim ameriškim predsednikom lahko en dan tako, naslednji dan pa popolnoma drugače.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Minuli teden je spet potekal v znamenju nestanovitne ameriške politike in neprestanega toka neenotnih izjav članov ameriške administracije, vključno s predsednikom Trumpom, zaradi česar je volatilnost (nihajnost) na finančnih trgih enormna. Na začetku preteklega tedna so svetovni delniški indeksi pričakovano, zaradi carin, nadaljevali zelo negativni trend, nato pa je v sredo (8.4.) na trgu, po objavi predsednika Trumpa o začasnem odlogu pričetka veljavnosti recipročnih carin (napovedanih 2. aprila) za 90 dni za vse države, razen Kitajske, sledil močan preobrat. Sredino trgovanje je indeks S&P 500 zaključil z dvigom za 9,5 % in zabeležil tretji največji enodnevni premik od konca druge svetovne vojne dalje. Rekorde je podiral tudi tehnološki indeks Nasdaq, ki je dosegel največji dnevni skok po dot-com krizi, in sicer za več kot 12 %. Do konca tedna je vrednost indeksov rahlo upadla z vrhov, vendar sta teden indeksa še vedno zaključila z občutnim porastom. Evropski delniški indeksi so prav tako sledili pozitivnemu zagonu in sredi tedna zabeležili občutne odboje. Nemški DAX je v četrtek poskočil za kar 10 %, ampak kljub temu na tedenski ravni izgubil cca. 1 % vrednosti. Močno negativno je teden sklenil hongkonški delniški indeks Hang Seng, saj je po zadnjem povišanju ameriških carin na kitajsko blago na 125 % zabeležil 8 % padec. Volatilnostni indeks VIX se je ob koncu tedna nekoliko stabiliziral in dosegel 37,5 (tekom tedna dosegel ravni nad 50), kar kaže na nekoliko bolj umirjene, vendar še vedno zelo volatilne, razmere na trgih.

 

Velika verjetnost nižanja obrestne mere ECB v tem tednu

Predsednica ECB, Christine Lagarde, je v petek dejala, da je ECB pripravljena ukrepati, če bodo trgovinski ukrepi ameriškega predsednika Donalda Trumpa ogrozili finančno stabilnost evro območja. Poudarila je, da je ECB vedno pripravljena uporabiti razpoložljive instrumente za zaščito evropskega gospodarstva, bodisi za preprečitev trgovinske vojne bodisi za zaščito pred posledicami neuspelih pogajanj glede ameriških carin. Poleg tega trenutna tržna pričakovanja kažejo na veliko verjetnost nižanja obrestne mere, za 25 bazičnih točk, na zasedanju ECB v tem tednu (četrtek 17. april).

Fed izražal pozitivna stališča glede prihajajočih gospodarskih razmer

Fed je pred 90-dnevnim odlogom carin previdno izražal pozitivna stališča glede prihajajočih gospodarskih razmer. Stopnja inflacije je v ZDA marca 2025 padla na 2,4 % na letni ravni, na mesečni ravni pa upadla za 0,1 %, kar je prvi mesečni upad po juliju 2022. Glede učinka carin na ameriško gospodarstvo so si analitiki precej neenotni. Analitiki Morgan Stanley, ki so pred začasnim zamikom carin napovedali, da Fed v letu 2025 ne bo znižal obrestnih mer, so po umiritvi trgovinskih napetosti, napovedi spremenili in letos pričakujejo tri znižanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Analitiki Goldman Sachs pa so po odlogu recipročnih carin znižali napoved možnosti recesije v ZDA s 65 % na 45 %.

Izrazito manjše povpraševanje po ameriškem dolarju, je privedlo do devalvacije valute

Na obvezniškem trgu smo bili priča močnemu porastu donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice, ki je presegla 4,58 %, kar je bilo občutno višje od 4,01 % pred tednom dni. Občuten premik na trgu je sprožilo zaostrovanje ameriške trgovinske vojne s Kitajsko, špekulacije glede množične prodaje ameriških obveznic s strani tujih vlagateljev ter vse glasnejši dvomi o ZDA kot zanesljivem zatočišču za globalni kapital. Tako se je povpraševanje po ameriškem dolarju izrazito zmanjšalo, kar je privedlo do devalvacije valute, ki je na tedenski ravni izgubila vrednost v primerjavi z evrom, japonskim jenom in kanadskim dolarjem. Evro je v menjavi za dolarjem znova pridobil na vrednosti in dosegel raven 1,135, kar je več kot 5 % skok v zadnjih dveh tednih. Podobno okrepitev je zabeležil tudi japonski jen, ki je v preteklem tednu pridobil 2 %, medtem ko je švicarski frank v enakem obdobju, v primerjavi z dolarjem, poskočil za skoraj 6 %. Iskanje varnega pristana, ki ni ameriški dolar, se je odrazilo tudi v močni rasti cena zlata, ki se je ponovno povzpela, in teden zaključila 6 % višje pri vrednosti 3.237 dolarjev na unčo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Zadnji dogodki, povzročeni s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, peljejo svetovno gospodarstvo v preobrazbo. Prepletajo se trgovinske napetosti, tehnološki napredek, vključujoč umetno inteligenco, in monetarna politika. Ob vseh spremembah in dogajanjih se vlagateljem porajajo vprašanja, kako se na to pripraviti. Ključno seveda ostaja dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je namreč razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je sedaj ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Torej, delniški trgi so v fazi korekcije, kjer lahko kupujemo delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam sedaj porajajo zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je sedaj ključno, da ohranimo mirne misli in imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub letošnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z izborom sklada Generali Rastko Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Bela zastava Bele hiše

 

Novo izvoljena administracija si je ob prihodu v Belo hišo zadala mnogo nalog, a prioriteta administracije ostaja nižanje državnega dolga in odprava državnega proračunskega primanjkljaja. Ta je v letu 2024 po nekaterih ocenah znašal kar 1.600 milijard ameriških dolarjev oziroma več kot šest odstotkov BDP. Kako se je torej Bela hiša lotila te izjemno zahtevne naloge? Če se vrnemo v čas računskih nalog iz šolskih klopi, se lahko spomnimo, da imamo dva načina, kako lahko uravnovesimo stanje v ulomku oziroma v našem primeru, v deležu proračunskega primanjkljaja v primerjavi z BDP. Prvi način je višanje BDP, drugi način pa zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, katerega so se lotili z zloglasnim »DOGE« oddelkom (Oddelek za vladno učinkovitost), ki si je pobližje ogledal potrošnjo državnega aparata. Čeprav so v oddelku državniške učinkovitosti uspeli odkriti marsikatero nepravilnost le-te niso pripomogle k večji nihajnosti na kapitalskih trgih, katero je naposled povzročilo vmešavanje Bele hiše tako v domači kot tudi v svetovni BDP.

Vse od inavguracije Donalda Trumpa smo bili priča govoru o carinah, ki bi jih uvedla ameriška administracija zoper države vsega sveta. Pretekli teden smo po nekaj mesecih špekulacij prejeli seznam, ki ga je pred Belo hišo predstavil Donald Trump. Trgovinska vojna se je začela, v pesek je prvo črto zarisal ameriški predsednik. Čemu je to tako pomembno? Z vzpostavitvijo carin zoper celotni svet so ZDA aktivno posegle v svetovno trgovino in s tem mednarodni skupnosti podale več vprašanj kot odgovorov. Kaj se bo v prihodnosti zgodilo z odnosi držav članic WTO? Ali se ameriški dolar lahko zoperstavi vsemu svetu in še vedno ostane rezervna valuta? Ali bo kapital, ki bo poplačal izvoz produktov v ZDA, povzročil krčenje BDP držav izvoznic?

Če ste bili kadar koli prisotni na kapitalskem trgu, potem veste, da imajo tako delniški kot tudi obvezniški trgi radi odgovore na svoja vprašanja, predvsem pa so prestrašeni ob nejasnosti. Delniški trgi so nemudoma začeli vračunavati krčenje svetovnega gospodarstva in posledične možne globalne recesije. Svetovni delniški indeks MSCI ACWI se je v nekaj dneh spustil za več kot trinajst odstotkov, krčenje BDP držav izvoznic pa so začeli preračunavati tudi obvezniški trgi, ki v času nejasnosti ponujajo varno zatočišče za mnoge vlagatelje. Med temi je tudi ameriški obvezniški trg, ki je ceno 10-letnega zadolževanja ZDA nekaj dni pred tem spustil s 4,3 na 3,9 odstotka. Takšni premiki na obvezniških trgih, v tako kratkem časovnem obdobju, so izjemno redki, še bolj pa je bilo čudno, kaj se je zgodilo nekaj dni kasneje.

Prav zaradi prej omenjene količine ameriškega dolga je bila nižja cena zadolževanja izjemno pomembna v boju proti višjim izdatkom oziroma proračunskemu primanjkljaju. Administracija je kljub padcu delniških trgov videla luč na koncu tunela, vse do trenutka, ko so omenjene carine vplivale na dolžniški trg na nepričakovan način. Zaradi nejasnosti o prihodnosti svetovne trgovine so obvezniški trgi zahtevali višje donose za novoizdani dolg ZDA. Premik donosnosti ameriškega dolga je bil še bolj fascinanten kot tisti prej, donos se je namreč v pičlih nekaj dneh povzpel s 3,9 na 4,5 odstotka, na še višjo raven kot pred naznanitvijo carin.

V enem mesecu je bilo zaradi nejasnosti in negotovosti  na ameriškem delniškem trgu izgubljenih 15.000 milijard ameriških dolarjev, nato se je padcu pridružil še dolžniški oziroma obvezniški trg. Pritisk na administracijo se tako ni stopnjeval le iz »Main Streeta«, temveč tudi iz Wall Streeta, ki je po padcu vrednosti varnih, obvezniških naložb prav tako začutil neudobje in posledice uveljavljenih carin s strani Bele hiše. Vsesplošne carine so prišle v veljavo 9. aprila eno minuto čez polnoč po ameriškem času. Sledile so prve novice o prekinitvi naročil ameriških podjetij iz držav Daljnega vzhoda ter o zasebnih letalih na katerih je ameriški tehnološki velikan Apple nekaj ur pred vzpostavitvijo carin pripeljal tisoče svojih izdelkov, ki jih proizvede zunaj Združenih držav, in se s tem izognil novonastalim stroškom carin.

Le nekaj ur po uradni vzpostavitvi carin luči na koncu tunela za Belo hišo ni bilo več videti, tako se je ameriški predsednik odločil za nekaj, čemur je ves čas nasprotoval. Iz Bele hiše je pomahala bela zastava in naznanila 90-dnevno odložitev carin zoper vse države razen Kitajske in prejšnjih že vzpostavljenih carin zoper Kanado in Mehiko. Delniški indeksi so doživeli katarzičen skok, S&P 500 se je povzpel za slabih 9 odstotkov, pred njim pa je prednjačil tehnološko obarvani NASDAQ 100, ki se je povzpel za dobrih 12 odstotkov. Administracija pa je skok v vsesplošnem občutju seveda pripisala ameriškemu predsedniku in njegovi sposobnosti sklepanja kupčij. Po nekaj tednih nejasnosti smo vlagatelji tako dobili jasno sliko politike Donalda Trumpa, politike »ali si z nami ali pa z njimi, odloči se«. Ko govorim o njih, seveda govorim o Kitajski, ki v tem času ostaja ena izmed redkih držav, ki so ob izvozu v ZDA primorane plačati 125-odstotno carino. Zdi se, da se bo tovrstno pogajanje stopnjevalo in, da bo odslej izhodiščna točka pogajanj stanje carin zoper Kitajsko. Če poenostavim, če bo Evropska Unija želela nižjo stopnjo carin, bo primorana sama uvesti carine proti Kitajski in se tako odločno postaviti na stran Združenih držav.

Kljub temu, da so se delniški kot tudi obvezniški trgi obrnili navzgor, se poraja vprašanje, ali je s tovrstno politiko Trump povzročil nepopravljivo škodo svetovnemu ustroju. Prav tako se poraja vprašanje, kako bodo na zgornje vprašanje odgovorile preostale svetovne velesile. Bo Evropa ostala zvesta več kot 100-letnemu partnerstvu z Združenimi državami, ali je čas za nov svetovni ustroj?

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden je bil v znamenju šoka zaradi uvedbe novih carin, ki jih je predsednik ZDA, Donald Trump, razglasil 2. aprila na t. i. »Liberation Day«. Podrobneje, 10 % splošne carine so začele veljati v soboto 5. aprila, medtem ko bodo dodatne recipročne stopile v veljavo 9. aprila. Novica je sprožila bliskovit padec svetovnih delnic, pri čemer je iz ameriškega delniškega trga izpuhtelo več kot 5 bilijonov dolarjev, kar je najgloblji enodnevni padec po pandemiji marca 2020. Zaradi predvidenih učinkov carin so finančni analitiki banke J.P. Morgan zvišali oceno možnosti globalne recesije za 20 odstotnih točk na 60 %.

Na Liberation Day je administracija Donalda Trumpa uvedla recipročne carine nad 10 %, kjer je največjima trgovinskima partnericama, Kitajski in EU, zadala carine v višini 34 % in 20 %. Zaradi že uvedenih 20 % carin na začetku letošnjega leta, se številni kitajski izvozi zdaj soočajo s skupnimi carinami, ki presegajo 50 %. Ta številka vključuje že obstoječe carine iz prvega Trumpovega mandata, ki jih je ohranila tudi Bidenova administracija. Dodatno je Trump napovedal, da bo končal brezcarinsko pošiljanje majhnih paketov iz Kitajske.

Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da bodo že uvedene carine na ameriški uvoz sprožile resne motnje v svetovni trgovini ter negativno vplivale na globalno gospodarsko rast. Podobno stališče glede carin je zavzel predsednik Feda Jerome Powell , ki je napovedal, da bodo učinki višjih carin večji, kot so sprva pričakovali, predvsem v smislu višje inflacije in upočasnitve gospodarske rasti. Kljub temu pa velikost in obseg teh učinkov ostajata dokaj negotova. Čeprav se politični pritiski iz Bele hiše stopnjujejo, Jerome Powell ostaja zvest svojemu konservativnemu pristopu, kajti ta meni, da bi bilo vsakršno zniževanje obrestnih mer v tem trenutku prenagljeno in potencialno tvegano. Kljub temu pa zagotavlja, da je Fed dobro pozicionirana in ustrezno pripravljena na vse morebitne izzive, ki bi lahko v prihodnjih mesecih ogrozili stabilnost ameriškega gospodarstva.

Najbolj pod udarom je Nemčija, ki je zaradi 92 milijard evrov trgovinskega presežka z ZDA najbolj izpostavljena država v EU, zlasti njena avtomobilska industrija. Evropska unija je medtem v polnem zagonu priprav na izredne razmere, da bi zaščitila svoje gospodarstvo in interese podjetij pred morebitnimi ameriškimi trgovinskimi ukrepi v primeru neuspešnih pogajanj. Najodločnejša, glede povračilnih ukrepov v prejšnjem tednu je bila Francija, ki si je prizadevala, da bi EU kot odgovor uvedla omejitve za ameriška tehnološka podjetja, kar bi lahko dodatno razširilo trgovinsko vojno na storitveni sektor in digitalno gospodarstvo. Tečaj EUR/USD je v preteklem tednu zrasel za 1,3 %, z 1,08 na 1,095. Gibanje odraža padec zaupanja v dolar zaradi zaostrene ameriške trgovinske politike in večjih pričakovanj glede znižanja obrestnih mer s strani Fed, medtem ko vlagatelji v evro vidijo večjo stabilnost ob fiskalnih spodbudah in blažjem pristopu ECB.

Na drugi strani sta trenutno Mehika in Kanada še izvzeti iz novega seznama carin, saj sta v ločenem sporu z ZDA glede carin, zlasti v avtomobilski industriji. Prav tako nove carine ne bodo veljale za nekatere izdelke, ki že imajo posebne dajatve, kot so avtomobili, polprevodniki, les in farmacevtskih izdelki. Za nekatere od teh, naj bi predsednik Trump uvedel nove specifične carine. Ti protekcionistični ukrepi ZDA so po svojem obsegu primerljivi s tistimi iz 30-ih let prejšnjega stoletja.

Indeks volatilnosti VIX je ob tem poskočil na vrednost 45  in se povečal za 109 %, kar predstavlja 21. najvišjo raven v zgodovini indeksa ter najvišjo zaključno tedensko vrednost po kriznih obdobjih leta 2008, 2009 in marca 2020. Slednje odraža izjemno raven strahu in negotovosti med vlagatelji na trgu, kar povečuje pritisk na trge in zmanjšuje njihovo stabilnost. Podobno zgodovinsko visoki so bili tudi padci na delniških trgih. Po povračilnih ukrepih Kitajske, ki je uvedla carine v višini 34 % na ameriško blago, so globalni delniški indeksi končali globoko v rdečih številkah. Indeks S&P 500 je imel 30. najslabši teden v zgodovini, saj je izgubil približno 10 % vrednosti, in hkrati beleži 6. najslabši donos od začetka leta od svojega nastanka. Podobni upad si je delil tudi indeks Nasdaq, ki je upadel za dobrih 10 % in se bliža 20 % izgube vrednosti od začetka leta. Podobno so odreagirali tudi evropski delniški trgi, kjer sta indeksa DAX in FTSE 100 upadla za cca 10 %. Najmanj volatilnosti je bilo pa na borznem trgu v Hongkongu, kjer je indeks Hang Seng upadel  le za slaba 2 %, saj se z njim ni trgovalo v petek zaradi praznika.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

 

 

 

 

Kaj se dogaja na kapitalskih trgih in kako se odzvati?

 

A ta negotovost ni nekaj novega. Kot lepo vidimo na sliki, ki prikazuje gibanje globalnega delniškega indeksa MSCI ACWI, videli smo jo v poku pikakom balona leta 2001, v veliki finančni krizi 2008 ter v izbruhu epidemije covid-19 leta 2020. Vsem tem dogodkom so skupni veliki negativni premiki na delniških trgih.

 

Vir: Bloomberg in lastni izračun, Globalen delniški indeks MSCI ACWI v €

                            Vir: Bloomberg in lastni izračun, Globalen delniški indeks MSCI ACWI v €

 

A, ker za dežjem vedno posije sonce, so ti padci prinesli nove naložbene priložnosti. Če pogledamo, kje so trgi danes in kakšni so bili donosi do sedaj, lahko vidimo, da so bili potrpežljivi vlagatelji nagrajeni z nadpovprečnimi donosi. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da krize pridejo in grejo, gospodarski trendi pa ostajajo. Pok pikakom balona ni ustavil ampak pospešil razvoj interneta. Velika finančna kriza ni končala razvoja gospodarstva ampak je prinesla razmah internetne trgovine in pametnih telefonov. Izbruh covida-19 ni ustavil razvoj storitev ampak je pospešil njihovo rast in poskrbel za razvoj umetne inteligence. Vemo, da delnice, ki so prinašale velike donose pred krizo niso nujno tudi zmagovalke krize. Globalno razpršen vlagatelj, ki mu globalne delnice prestavljajo glavnino naložbene košarice je lahko prepričan, da ima že danes v portfelju delnice podjetij, ki bodo zmagovalke krize. Kriza predstavlja tudi priložnost za pregovorno konzervativne slovenske vlagatelje, da del prihrankov namenijo za bolj tvegane, a zgodovinsko gledano bolj donosne, delniške naložbe, ki jih trenutno lahko pridobijo s popustom.

Pri vsem ne pozabimo na enostavno a logično povezavo med nami in delniškimi naložbami. Če bomo še naprej hodili v trgovino in kupovali izdelke, rezervirali počitnice, gledali TV in vozili avtomobile, kupovali zdravila ter brskali po internetu in telefonu, to pomeni, da uporabljamo izdelke in storitve podjetij, ki so del našega naložbenega portfelja. Podjetja s tem ustvarjajo prihodke in dobiček in kot vlagatelji, smo tudi mi deležni dela tega dobička.

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali je glavnina padca že za nami. Iskren odgovor je, da tega ne vemo. Pričakujemo, da se bo negotovost nadaljevala v pomladno – poletnem obdobju. V takem okolju je daleč najboljši pristop vstopa in izstopa iz trga po korakih. Čeprav smo videli močan popravek, še vedno ni prepozno za preureditev portfelja, če je ta pretirano izpostavljen eni regija ali panogi. Obenem pa je lovljenje dna za nakup enako nesmiselno opravilo kot lovljenje vrha za prodajo. Vlagatelj, ki vplačuje redno mesečno, naj ohrani svoj pristop, saj je to najboljši način da bo del portfelja investiran tudi na dnu, ko bodo delniške naložbe najcenejše.

Kaj lahko storite dolgoročni vlagatelji?

Skušnjava, da bi ob velikih dogodkih oziroma padcih, kot ga beležimo trenutno nekaj ukrenili, je vedno prisotna. A veliko bolje, da kontrolirate svoje čustva in delate premišljeno:

  1. Preverite razporeditev sredstev v portfelju

Ta naj temelji na vašem časovnem horizontu in toleranci do tveganja – ne pa na trenutnih novicah. Finančni svetovalci Generali Investments vam na brezplačnem finančnem posvetu lahko pomaga določiti priporočeno razmerje znotraj Generali Krovnega sklada.

  1. Uravnotežite portfelj

Imeti v svojem portfelju nekoliko več gotovine, kot običajno, v tem trenutku ni nujno slabo – še posebej ob trenutnih donosih zakladnih menic in novih priložnosti, ki se bodo pojavile na trgih. Generali MM, sklad denarnega trga – EUR je za take primere prava izbira.

Zaključek

Za dolgoročne vlagatelje je kratkoročna volatilnost trga predvsem motnja, ki jo je bolje prezreti. Čeprav nas morda čakajo razgibani meseci, je najboljša strategija ostati zvest svojemu načrtu in se izogniti impulzivnim spremembam. Še posebej za mlajše vlagatelje je to odlična priložnost. Tudi če se zdi, da je trg v tem trenutku nenaklonjen, je dolgoročna disciplina z rednimi mesečnimi vložki pri investiranju ključna za uspešno prihodnost.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Kljub temu, da so se v preteklem tednu razmere na kapitalskih trgih stabilizirale, je trg znova pod pritiskom zaradi učinkov carin na gospodarstvo, ki stopijo v veljavo 2. aprila 2025. Ameriški splošni indeks S&P 500 je upadel za slaba dva odstotka, pri čemer je po februarskem rekordnem vrhu sledil hladen tuš predvsem pri visokotehnoloških delnicah, ki so v preteklih letih dosegale najboljše donose. Posledično je v približno enaki meri upadel tudi ameriški tehnološko obarvani indeks Nasdaq. V nasprotni smeri pa se je v preteklem tednu gibala vrednost zlata, ki še naprej podira rekorde in se je povzpela nad 3.110 dolarjev na unčo.

 

V prihodnjih mesecih se zaradi carin pričakuje dvig cen potrošniškega blaga, stroškov zdravstvenega varstva in ostalih storitev

V preteklem tednu smo bili deležni boljših inflacijskih podatkov, ki jih podrobno spremlja ameriški Fed. Inflacijski podatek PCE, ki meri spreminjanje cen dobrin in storitev, ki jih kupujejo potrošniki, je za mesec februar znašal 2,5 odstotka in tako ostal na nivoju izpred preteklega meseca, čeprav so nekateri analitiki napovedovali rahlo zvišanje. Udeleženci na kapitalskih trgih v prihodnjih mesecih zaradi uvedbe carin pričakujejo nekolikšen dvig cen potrošniškega blaga, stroškov zdravstvenega varstva in ostalih storitev, kar lahko znova povzroči inflacijske pritiske in nekoliko zmanjša pričakovani BDP za leto 2025. Kapitalski trgi še vedno tehtajo vpliv trgovinske vojne na ameriško gospodarstvo. V ospredju tokrat namreč ni le inflacija temveč tudi rast največjega svetovnega gospodarstva. Posledično bodo ameriški centralni bankirji več pozornosti posvetili tudi brezposelnosti, katera se v ZDA v zadnjem obdobju giblje okoli zmerne stopnje 4,1 odstotka. Nekateri analitiki ocenjujejo, da bo trgovinska vojna brezposelnost v ZDA povišala na 4,4 odstotka, kar pa bo nedvomno povzročilo spremembe pri retoriki Fed, kjer so centralni bankirji v preteklosti večkrat poudarili, da bodo restriktivno denarno politiko prilagodili v kolikor se pojavijo razpoke na trgu dela.

Zadnji trgovalni dan preteklega tedna povzročil padec delniških indeksov in rast obvezniških naložb

Negotovost, ki preži zaradi napovedanega dneva osvoboditve oz. »Liberation Day« 2. aprila, je zadnji trgovalni dan preteklega tedna povzročila padec delniških indeksov in rast obvezniških naložb. Nihajnost je bila prav tako vidna na indeksu strahu VIX, ki se je tekom tedna povzpel z 19 točk na območje 22 točk. Indeks strahu tako naznanja, da je na kapitalskem trgu še vedno obilo zaupanja, saj se indeks ni povzpel nad 30 točk.

Carine bodo imele velik vpliv na avtomobilsko industrijo

Vsesplošne carine bodo imele velik vpliv na avtomobilsko industrijo, saj naj bi se z 2. aprilom 2025 uvedla 25-odstotna stopnja na uvoz vseh avtomobilov v ZDA. Natančne podrobnosti o uvedbi carin še niso popolnoma znane, vendar se ocenjuje, da bi v primeru vključitve lahkih tovornjakov obseg uvoza narasel z 217 na 252 milijard dolarjev, povprečne carinske stopnje pa bi se zvišale za 1,9 %, kar bi povzročilo izrazitejše znižanje BDP za 0,3 % in dvig inflacije za 0,2 %. Na svetovni lestvici naj bi najbolj prizadelo proizvajalce avtomobilov, ki svoja vozila proizvajajo v EU, Mehiki, Koreji, Kanadi in na Japonskem.

V primeru poslabšanja odnosov ZDA Evropa, grozi uvedba višjih carin na evropske dobrine

Carine na avtomobilsko industrijo iz Evrope bi lahko prizadele velika izvozna gospodarstva, kot je Nemčija, pa tudi države, ki so del avtomobilskih dobavnih verig, kot so Slovaška, Madžarska, Avstrija in Italija. To se dogaja v času, ko se največje evropsko gospodarstvo bori s povečanjem konkurence s Kitajske, višjimi stroški energije in elektrifikacijo avtomobilov. Pri tem bo veliko odvisno od nadaljnjih pogajanj med Trumpovo administracijo in Evropsko komisijo. V kolikor bo dosežen dogovor, bi se lahko trgovinska slika izboljšala, vendar pa bi jo v nasprotnem primeru trgovinska vojna še dodatno zaostrila. V primeru poslabšanja odnosov ZDA z Evropo pa grozi uvedba višjih carin tudi na določene evropske dobrine, kot na primer 200 % carina na evropsko vino, šampanjec in druge alkoholne pijače.

Pretekli teden so evropske obveznice ohranile zahtevane donose

V preteklem tednu so evropske obveznice ohranile zahtevane donose, pri čemer je nemški 10-letni donos rahlo upadel na 2,73 %, medtem ko sta tudi francoski in španski zabeležila podoben padec. Preliminarni kompozitni PMI za marec v evroobmočju je znašal 50,4, medtem ko je kazalec za proizvodni sektor znašal 48,7, kar kaže na krčenje v tem delu gospodarstva. Te številke odražajo težave v industriji, ki so deloma posledica trgovinskih napetosti in notranjih gospodarskih izzivov v Evropi. Vlagatelji so v svoje napovedi za letošnje leto vključili pričakovanja na rahlo znižanje obrestnih mer ECB za 60 bazičnih točk. Pa vendar bo ključni prispevek k odločitvi ECB o obrestnih merah oznanjen 17. aprila, ko bodo dokončno ocenili, kako bodo na inflacijo in gospodarsko rast vplivale carine ameriške administracije v kombinaciji s porastom evropske vojaške porabe. Medtem so inflacijska pričakovanja med evropskimi potrošniki februarja rahlo porasla.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Največje vprašanje, ki ga v zadnjem času dobivamo od strank in potencialnih strank je: “Ali je popravka konec?” To seveda ni nič nenavadnega glede na to, da so padci trga za naša čustva zelo neprijetni. Vlagatelji pogosto pozabljamo na zakon gravitacije, “kar gre gor, mora vmes tudi pasti.” Zato je ob dvomih v vašo naložbo vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo ter pregledati čas, v katerem želite oplemenititi vaša vložena sredstva, in tako v času pretresa na trgih odstranite čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami,  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne določena nestanovitnost. Čustvene odločitve dolgoročno škodujejo donosom, saj v večini primerov v času recesije vlagatelji panično prodajo naložbe in nato zamudijo odboj ter na trg znova vstopijo na višjih vrednostih. Čustva oziroma strah tako spodbujajo naložbene napake, kar je eden ključnih razlogov za spremljanje razpoloženja vlagateljev.

Prvo četrtletje je bilo za vlagatelje burno. Kot kaže, bo zaradi Trumpove carinske politike, ki obremenjujejo ameriško gospodarstvo in posledično tudi globalno, burno tudi prihodnje obdobje. Zato je sedaj ključnega pomena preudarno razmišljanje in dolgoročen pogled na vašo naložbo. Razlika med uspešnim ter povprečnim vlaganjem je preprosta realnost obvladovanja naših čustev in potrpežljivost. Ne bojte se tveganja – razumite ga, z njim upravljate in ga uporabite sebi v prid. Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub letošnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami« in sicer z evropskimi delnicami ter z izborom sklada Generali Rastko. Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih hitra. Taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

 

 

 

Komponente SBI TOP poslujejo dobro

 

Marec je tisti mesec, v katerem večina slovenskih borznih družb predstavi svoje (sicer še nerevidirane) poslovne rezultate za zadnje četrtletje prejšnjega leta in s tem tudi za celotno preteklo leto. Krka, ki je oceno poslovanja za preteklo leto objavila že konec januarja, je dosegla rast prihodkov in čistega dobička. Petrol je imel rekordni letni čisti dobiček kljub upadu prihodkov. Obe kotirajoči zavarovalnici sta prav tako zaznali izrazito rast čistega dobička ob manj škodnih dogodkih v preteklem letu. Telekom Slovenija in Cinkarna Celja sta prav tako izboljšala poslovanje v primerjavi z letom 2023. NLB, Luka Koper in Equinox so preliminarne rezultate objavili že februarja. Poslovni rezultati za preteklo leto so bili, gledano v celoti, boljši kot leta 2023, saj je večina družb iz ljubljanskega osrednjega indeksa dosegla večje prihodke in predvsem večji čisti dobiček.

 

 

Po izjemno uspešnem lanskem letu ostaja indeks SBI TOP tudi letos še naprej med vodilnimi globalnimi indeksi (četrti na svetu, merjen v evrih brez dividend do 25. marca), kar nekatere postavlja pred vprašanje, ali je tolikšna rast upravičena. V medijih se že postavljajo vprašanja, ali smo priča novi evforiji, podobni tisti po vstopu v EU, ali gre samo za lovljenje priključka z drugimi evropskimi indeksi, ki so v preteklih letih dosegali rasti, o katerih smo v Ljubljani le sanjali. Nemški in francoski delniški indeksi so dosegli dno leta 2009, SBI TOP pa ga je dosegel skupaj z drugimi perifernimi indeksi v času evropske dolžniške krize (2012). Merjeno od začetka leta 2009 se je tako SBI TOP šele letos približal donosu vseevropskega STOXX Europe 600 z velikim prispevkom lanskega in letošnjega leta. Gledano z vidika vrednotenja, je po kazalniku P/E (cena na enoto dobička), osrednji slovenski delniški indeks še vedno dokaj ugodno vrednoten in kar precej zaostaja za bolj likvidnejšima nemškim in vseevropskim indeksom.

Quo vadis, Trumpe?*

Bliskovitost, številčnost in tudi kontradiktornost ukrepov, ki jih sprejema Trumpova administracija, begajo številne tržne udeležence, ki se sprašujejo, kakšen je namen oziroma cilj vseh sprejetih in napovedanih ukrepov. V povojnem svetu so se ZDA uveljavile kot globalni hegemon, ki je podpiral globalizacijo in uporabo svoje valute kot osrednjega plačilnega sredstva ter hranilca vrednosti na svetu. Za to, da je lahko ameriški dolar svetovna rezervna valuta, morajo ZDA imeti trgovinski primanjkljaj, saj s tem svojo valuto razpošiljajo po svetu v uporabo in hrambo. Veliko povpraševanje po valuti vodi v rast vrednosti ter proti drugim valutam, kar je velika težava za domači (ameriški) proizvodni sektor, saj ni konkurenčen globalnemu. Ravno to naj bi si Trump želel popraviti, saj v obljubah napoveduje vrnitev proizvodnje nazaj v ZDA s pomočjo novih carin. Ti ukrepi bi sicer lahko negativno vplivali na vlogo ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute. Ta vloga prinaša ZDA tudi številne ugodnosti, kot so možnost vodenja občutnega fiskalnega deficita zaradi povpraševanja globalnih vlagateljev po ameriških dolžniških instrumentih ter vloga ZDA kot globalnega policaja plačilnega prometa. Vprašanje o vlogi svetovne rezervne valute je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izpostavil belgijski ekonomist Robert Triffin, ki je predstavil nemogočo dilemo – ali bo valuta dala prednost svoji nacionalni ali mednarodni vlogi, saj se med seboj izključujeta. V prihodnosti bomo torej spremljali, kako se bo s tem spoprijela Trumpova administracija.

 

 

*Kam greš, Trump

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ameriški delniški trgi pretekli teden zaključili v zelenem

Ameriški delniški trgi so pretekli teden zaradi serije slabših finančnih rezultatov podjetij, ki so jih pripisovali predvsem negativnim dejavnikom tarif, beležili rahlo volatilnost. Kljub temu so na koncu zaključili trgovanje v zelenem. Vlagateljsko okolje postaja vse bolj zadržano, saj so trenutne geopolitične razmere in svetovna trgovinska negotovost oblikovale pesimistične gospodarske razmere. Na drugi strani je bilo zasedanje ameriškega Fed sprejeto kot »dovish« (nagnjeno v smer ekspanzivne denarne politike), saj so se člani Fed odločili dodatno zmanjšati tempo krčenja bilance stanja. Gospodarske napovedi so bile mešane. PCE inflacija je bila za letos zvišana z 2,5 % na 2,8 %, pričakovanja o gospodarski rasti pa zmanjšana z 2,1 % na 1,7 %. Dodatno je na tiskovni konferenci predsednik Fed Powell učinek predlaganih in že uvedenih tarif s strani ameriškega predsednika Trumpa na inflacijo označil kot “prehoden”. Naznanjanje inflacije za prehodno (»temporary«) se je sicer ob zadnji iteraciji leta 2022 izkazalo kot povsem zgrešeno, zato bi bila skepsa upravičena. Signale o inflaciji bodo vlagatelji spremljali že v tem tednu, ko bo objavljena PCE inflacija za mesec februar. Pričakuje se, da bodo ti podatki rahlo v porastu, in sicer naj bi se inflacija potrošniških izdatkov povečala za 0,3 %. Ameriške tržne donosnosti so skladno z dovish interpretacijo upadle vzdolž celotne krivulje.

Pritisk na delnice podjetja Nike

Delnice podjetja Nike so se znašle pod pritiskom in izgubile okoli 8 % vrednosti po objavi slabših prodajnih rezultatov, zlasti na kitajskem trgu. Vlagatelji so negativno sprejeli tudi nižjo prihodnjo napoved rasti, kar je dodatno obremenilo delnico v okolju povečanih pritiskov na potrošniški sektor. V podobnem negativnem trendu se je gibala cena delnice FedEx, ki je po izdaji znižane napovedi dobička za leto 2025 upadla za 6 %.

Kakšne poteze ECB nas čakajo?

Pretekli teden so številni člani ECB javno izpostavljali svoja mnenja glede prihodnjih potez centralne banke. Predsednica Lagarde je poudarila pomen upoštevanja različnih možnih gospodarskih scenarijev, zaostrovanje trgovine med ZDA in EU bi namreč lahko vodilo v nižjo gospodarsko rast in višjo inflacijo. ECB bo najverjetneje namenila več pozornosti vplivu zunanjih dejavnikov, cenam surovin ter bistvenim spremembam v samem gospodarstvu. Evropski borzni indeksi so teden zaključili večinoma rahlo pozitivno, z manjšo korekcijo na zadnji trgovalni dan v tednu, kar je vplivalo le na DAX 40, ki je zaključil z rahlo izgubo vrednosti.

Indijski borzni indeksi dosegli porast

Indijski borzni indeksi so dosegli porast, kar je bil temeljni razlog za rast in vračanje tujih institucionalnih vlagateljev v indijske delnice, saj so vrednotenja po korekciji postala privlačnejša, obenem pa se pojavljajo znaki gospodarskega okrevanja. Indeksa Nifty 50 in Sensex sta pridobila okroglih 4 %, kar predstavlja največji tedenski porast od leta 2021. Poleg tega se je inflacija v februarju v Indiji umirila, industrijska proizvodnja pa narasla, kar je dvignilo optimizem vlagateljev. Na to rast je vplivala tudi napoved o znižanju obrestnih mer s strani Fed, ki je dodatno spodbudila globalne delniške trge. Trg je prav tako zmanjšal negativna pričakovanja glede posledic trgovinske vojne med ZDA in Indijo, saj naj bi bile te manjše od prvotnih ocen za indijski izvoz.

NASVETI ZA VLAGATELJE:

Trenutna negotovost na trgih je že delno vključena v borzne tečaje kar pomeni, da bi morebitne izboljšave lahko hitro pozitivno vplivale na trge. Zgodovina nas uči, da so podobne situacije pogosto predstavljale priložnosti za nakupe in tudi tokrat ne zgleda drugače. Zaradi še vedno dobrega globalnega makroekonomskega okolja je scenarij recesije malo verjeten, tako lahko rečemo, da gre ob zadnji nihajnosti najverjetneje za borzno korekcijo, ki je pogost pojav na kapitalskih trgih in je v preteklosti vselej ponujala dobro priložnost za nakupe. Vlagatelji ne smemo pozabiti, da delniške naložbe veljajo za dolgoročne naložbe. To je delno tudi zato, ker ni neobičajno, da vrednost delnic v krajšem časovnem obdobju zaniha navzdol tudi med -10 % do -20 % ali več. Za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub zadnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev, lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami« in sicer z evropskimi delnicami ter z izborom sklada Generali Rastko. Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih hitra. Taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Pomembno si je torej zapomniti, da je nihajnost (volatilnost) na delniških trgih pogosto kratkotrajne narave in da se dogajanja zelo verjetno ponovno obrnejo v pozitivno smer. Vlagatelji, ki borzi posvečajo preveč pozornosti, največkrat zmanjšajo svoje možnosti za uspeh prav zaradi taktiziranja v upanju, da si zmanjšajo tveganja ali da želijo nadvladati trg. Že preprosta dolgoročna strategija kupi in drži, bi v enakem obdobju prinesla veliko boljše rezultate.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Cena zlata se je v preteklem tednu povzpela na rekordne vrednosti, predvsem zaradi iskanja varnega zatočišča vlagateljev v obdobju negotovih geopolitičnih razmer. Strah pred recesijo, v kombinaciji z nenehnimi spremembami v trgovinski vojni, se kopiči. Prav zaradi te negotovosti so ameriški delniški trgi v zadnjem tednu doživeli nekaj odstotni padec. Svetovna trgovinska vojna povečuje pritisk na trge, medtem ko inflacijska tveganja ostajajo v središču pozornosti vlagateljev.

 

Cena zlata pretekli teden dosegla zgodovinsko rast

Cena zlata je v preteklem tednu dosegla zgodovinsko rast in presegla raven 3.000 dolarjev za unčo. Trgovinske napetosti in negotovost glede prihodnje gospodarske politike ZDA dodatno krepijo privlačnost zlata kot varne naložbe. Poleg tega so centralne banke držav trgov v razvoju nadaljevale z nadaljnjim kopičenjem svojih zlatih rezerv. Visoki prilivi kapitala so bili zabeleženi pri skladih, ki vlagajo v zlato, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da tako veliki kot mali vlagatelji iščejo zaščito pred nestabilnostjo na trgih. Zlato je od začetka leta pridobilo več kot 10 %, kar ga umešča med eno izmed najbolj donosnih surovin letošnjega leta.

Indeks strahu – VIX, na najvišji ravni po decembru 2024

Ameriški delniški trgi so tekom preteklega tedne stopnjevali nivo korekcije, pri čemer je ameriški delniški indeks S&P 500 zabeležil 10 % padec od februarskega vrha in tako vstopil v območje korekcije. Prav tako sta padec posnemala ameriška indeksa Dow Jones Industrial in Nasdaq100, ki je pretekli teden tudi vstopil v območje korekcije. Kljub temu smo bili na zadnji trgovalni dan v preteklem tednu priča ponovni rasti omenjenih indeksov, kar je povzdignilo ameriški S&P 500 iz območja korekcije. Za padec ameriških indeksov so predvsem krive delnice vsem znanih »Veličastnih 7«, ki so v preteklih tednih doživele večje padce. Delnice veličastnih sedem so v tem obdobju izgubile tržno kapitalizacijo v vrednosti 2,7 trilijona ameriških dolarjev. Vzrok za ta padec ostaja predvsem eskalacija trgovinskih napetosti med Združenimi državami in drugimi svetovnimi ekonomijami, saj novo napovedane carine s strani predsednika Donalda Trumpa rišejo slabšo gospodarsko sliko in slabšajo odnose v mednarodni svetovni trgovini. Posledično je bil v porastu tudi indeks strahu – VIX, ki se je povzpel na najvišjo raven po decembru 2024.

Na geopolitičnem parketu v ospredju ostaja rusko-ukrajinska vojna

Na geopolitičnem parketu zaradi pritiskov o sporazumu o premirju v ospredju ostaja rusko-ukrajinska vojna. Kljub naraščajočim diplomatskim pritiskom na Moskvo s strani ZDA, ruski uradniki vztrajajo pri načelu, da rusko vodstvo ne bo podpisalo začasnih sporazumov o premirju. Upanje po koncu vojne je na kapitalskih trgih predvsem vidno na strani vlagateljev evropskih delniških trgov, saj so prav delniški trgi z največjo izpostavljenostjo do rusko-ukrajinske vojne v preteklih tednih uživali najugodnejše donose.

Izjemni donosi evropskih delniških trgov

Na izjemne donose evropskih delniških trgov je vplival tudi dogovor med vodstvom nemške novo izvoljene konservativne stranke CDU – Friedrichom Merzom in vodstvom Zelene stranke. Po uradnih informacijah sta se stranki uspeli dogovoriti o obsežnem dolžniškem paketu v višini 500 milijard evrov, namenjenemu obrambi in infrastrukturi. Paket vključuje tudi 100 milijard evrov za podnebni in transformacijski sklad, katerega je predvidoma zahtevala stranka Zeleni. Dogovor je močno vplival na nemški dolžniški trg kot tudi na širši evropski dolžniški trg, saj bi lahko imeli višji državni izdatki močne implikacije ne le na zadolževanje držav, ampak tudi na ponoven cikel inflacije na evroobmočju. Predvidene povečane naložbe v obrambo so že povečale vrednost evropskih delniških trgov, zlasti v sektorjih materialov in industrije. Potencialni dogovor o koncu vojne skupaj s povečanimi javnimi izdatki Nemčije in EU sta pripomogla k izboljšanju gospodarskih napovedi v Evropi, kar spodbuja pričakovanja o prihodnji gospodarski rasti in nadaljnji rasti delniških trgov.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET