Največje ameriške banke občutno povečale dobičke
Relativno umirjeno dogajanje na borzah se je nadaljevalo tudi po velikonočnih praznikih. Glavni delniški indeksi so pretekli teden sklenili z rahlo rastjo, dodatno je tudi pridobila vrednost evra proti dolarju. Prodaja na drobno v ZDA se je nekoliko skrčila, ameriške banke pa so odlično odprle sezono objav četrtletnih rezultatov.

JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup so v prvem četrtletju kljub vsem pretresom v finančnem sektorju poslovale bolje od napovedi analitikov in presegle rezultate iz lanskega leta. Depoziti strank so se v primerjavi z lanskim letom sicer malenkost znižali, a bolj kot propad Sillicon Valley in težave nekaterih regionalnih bank so k temu botrovali v primerjavi z depozitnimi obrestnimi merami precej bolj privlačni donosi skladov denarnega trga. Ti so uspeli privabiti konservativne, tveganjem nenaklonjene ameriške vlagatelje. Na drugi strani so velike banke v obdobju največjih pretresov dobile kar nekaj novih klientov, ki so svoja sredstva iz manjših bank selili v sistemsko pomembne. Rezultati bank pa niso zgolj pod drobnogledom vlagateljev in strank, ki so v luči negotovosti v sektorju trenutno zelo občutljive, temveč tudi zato, ker so banke dober pokazatelj zdravja celotnega gospodarstva. Trgi so pozorni zlasti na morebitne znake upočasnjevanja dinamike kreditiranja, kar bi pomenilo, da se gospodarska aktivnost umirja. Zaenkrat je v celoti gledano povpraševanje po posojilih ostalo robustno, izjema je povpraševanje po stanovanjskih kreditih. Pri JPMorgan, največji ameriški banki, so se denimo prihodki iz tega naslova na letni ravni znižali za 38 %. Prav tako so banke povečale rezervacije (pričakovane izgube iz naslova nedonosnih posojil). Rezultati, ki so jih z razkrili ameriški bančni velikani ostajajo spodbudni, odražajo pa določeno mero negotovosti za prihodnje mesece. Ta teden ob preostalih pomembnih ameriških bankah rezultate poročajo tudi pri nekaterih drugih velikih podjetjih kot so Tesla, Johnson & Johnson, Boeing in Netflix. Po napovedi analitikov naj bi se v celoti gledano dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 na letni ravni znižali za dobrih 5 %. Tak rezultat je v luči močne rasti dobičkov zadnjih nekaj let vzpodbuden, a precej analitikov opozarja, da bo v primeru recesije upad precej večji.

Padec potrošnje v marcu
Po tem, ko smo v preteklih mesecih precej pisali o tem, da osebna potrošnja ostaja presenetljivo odporna na inflacijo in višje obrestne mere, so marčevski podatki pokazali nekoliko občutnejši upad. Na mesečni ravni se je prodaja na drobno v ZDA skrčila za 1 %, na letni ravni pa zrasla 3 %, kar je precej manj kot v preteklih mesecih. Najbolj je upadla prodaja vozil, gradbenega materiala in pogonskih goriv. Ker je osebna potrošnja glavni motor ameriškega gospodarstva, številke pomenijo povečano verjetnost za recesijo, a po drugi strani tudi manjši pritisk na inflacijo in centralne banke, kar bi pozitivno vplivalo na delniški trg. Seveda ob predpostavki, da bi razsežnosti ekonomskega upada ostale obvladljive, tako imenovana plitka recesija.

Nekoliko manj, a še zmeraj znatno (0,8 %) se je marca maloprodaja upočasnila tudi znotraj evro območja. Kljub temu pa še vedno zelo visoka inflacija in precej nižje obrestne mere kot v primerjavi z ZDA evropski centralni banki še ne dovoljujejo razmišljanja o zaključku cikla zategovanja denarne politike na majskem zasedanju. Še več, možnost, da bodo pri ECB maja ključno obrestno mero znova zvišali za 50 in ne zgolj 25 bazičnih točk, se je znova nekoliko povečala. Posledično je pretekli teden vrednost evra prvič po marcu lani presegla mejo 1,10 ameriškega dolarja, cene obveznic pa so znova nekoliko padle. Zahtevana donosnost na nemško desetletno državno obveznico je pri okrog 2,45 %, podobno italijansko 4,29 %, slovensko pa 3,33 %. Na drugi strani so evropske delnice večinoma pridobivale, vlagatelji so se razveselili predvsem umirjanja razmer v bančnem sektorju in solidnih podatkov o industrijski proizvodnji.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela ostaja močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Kljub razburjenjem borzni indeksi četrtletje sklenili močno v zelenem
Skrbi v zvezi z zdravjem bančnega sistema so se malo polegle. Obenem pa so v vrednotenja na trgu ostala vračunana pričakovanja, da bodo pri ameriški centralni banki v luči bančnih težav stopili korak nazaj ter kmalu začeli sproščati v zadnjih mesecih močno zategnjeno denarno politiko. To je bila voda na mlin delniških indeksov, ki so pretekli teden pridobivali in tako sklenili razburljivo, a na koncu pozitivno prvo četrtletje na borzah.

Po donosih je predvsem v zadnjih tednih izstopal ameriški trg, na katerem imajo največjo utež tehnološke delnice. Te so zabeležile celo najboljše četrtletje po letu 2020, ko je bilo v polnem razmahu borzno okrevanje po padcih v začetku covid epidemije. Tehnološki Nasdaq je v prvem četrtletju merjeno v dolarjih pridobil skoraj 17 %, indeks 500 največjih ameriških delniških družb S&P 500 je zrasel 7 %, indeks podjetij z majhno tržno kapitalizacijo Russell 2000 pa zgolj 2 %. Levji delež k okrevanju na borzah so torej prispevale delnice ameriških »blue chipov« kot so Apple, Microsoft in Meta. A obenem velike investicijske banke vse bolj svarijo pred nadaljevanjem leta, saj da delnice vračunavajo v trenutne tržne nivoje le dobre in lepe scenarije, nikakor pa ne recesije in morebitnega upada dobičkov, ki so kot posledica sledili vsaki recesiji do sedaj.

Hitro okrevanje vrednosti evra
Še naprej izgublja ameriški dolar, zaradi česar smo bili evropski vlagatelji deloma prikrajšani za donose, ki so jih v zadnjih treh tednih beležile ameriške borze. Če je bil evro še novembra lani v strahu pred globoko energetsko krizo občutno pod vrednostjo dolarja, smo bili konec preteklega tedna pri razmerju 1,09 dolarja za evro. Krivec niso samo izboljšane gospodarske napovedi za staro celino. Na zahodni strani Atlantika so se po mini bančni krizi pričakovanja o denarni politiki ameriške centralne banke omehčala. Na drugi strani predstavniki ECB ostajajo pri napovedih zaostrene denarne politike in če k temu dodamo še marčevsko znova rekordno evrsko jedrno inflacijo, lahko na prihajajočih zasedanjih pričakujemo nadaljnje zvišanje obresti v evrskem območju. Ob padcu vrednosti ameriškega dolarja v zadnjih mesecih, so znova pogostejši pomisleki o prihodnosti dolarjevega statusa kot rezervne valute. Pretekli teden sta olje na ogenj prilili še novici, da je francoski energetski velikan TotalEnergies s Kitajsko sklenil prvi posel v kitajskem juanu, Brazilija in Kitajska pa sta podpisali obojestranski sporazum, po katerem bo trgovina med državama potekala v juanu oziroma brazilskem realu.

Nafta znova nad 80 dolarjev
Evrska inflacija merjeno z indeksom CPI se je marca znižala na 6,9 %, kar pomeni občuten upad v primerjavi z februarskih 8,5 % in najnižjo vrednost indeksa CPI po februarju lani. A hudič je v podrobnostih, znižanje gre v veliki meri namreč na račun nižjih cen energije in visoke primerjalne osnove – inflacija je bila marca lani že pri visokih 7,5%. V nasprotju s splošno CPI je bila jedrna inflacija, ki je očiščena gibanja cen energentov, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, marca s 5,7 % še deveti mesec zapored rekordna. Sveži inflacijski podatki torej še zdaleč niso tako vzpodbudni, kot se zdi na prvi pogled in postanejo še bolj zaskrbljujoči, ko upoštevamo včerajšnjo sporočilo naftnega kartela OPEC+. Članice Organizacije držav izvoznic nafte bodo do konca leta znižale količino načrpane nafte za 1,16 milijona sodčkov dnevno, novica je tržno ceno surove nafte WTI znova pognala prek meje 80 dolarjev za sodček in dodatno otežila nalogo centralnih bankirjev.

Domače delnice odlično kljubujejo izzivom na globalnih trgih
Zelo dobro jo je med nedavnimi pretresi v bančnem sektorju odnesel domači SBI TOP, ki je prvo četrtletje sklenil s skoraj 15 % donosa. Rast so v zadnjem tednu vodile delnice Cinkarne Celje, Petrola in Luke Koper. Stopnja splošne inflacije pri nas je marca močno presegala evrsko inflacijo, merjeno z indeksom CPI so se cene na letni ravni zvišale za 10,5 %. Ob krepko dražji hrani, je največ k ponovnem skoku inflacije prispevala podražitev električne energije, ki se je zaradi delne odprave subvencij države na letni ravni podražila za skoraj 50 %.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah nekoliko previdnejši kot v preteklih tednih. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Ekonomski podatki še vedno relativno ugodni
Pretresi v bančnem sektorju so v zadnjih dveh tednih premešali karte na finančnih trgih. Glavno vodilo turbulentnega borznega dogajanja z velikimi premiki v kratkem časovnem obdobju so bila pričakovanja, da bodo centralne banke v naslednjih mesecih denarno politiko prilagodile nedavnim dogodkom in ključne obrestne mere zvišale manj od predhodnih napovedi, oziroma jih v drugi polovici letošnjega leta začele že zniževati.

Ob pestrem dogajanju okrog bank, so bili aktualni ekonomski podatki v zadnjih treh tednih kar nekoliko porinjeni v ozadje, tako v ZDA kot v Evropi ekonomska aktivnost ne glede na ovire ostaja solidna. Število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je še zmeraj blizu rekordno nizke ravni, indeksi nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju pa kažejo na rast, ki je zlasti izrazita v storitvenem sektorju.

Pričakovanja o milejši denarni politiki so bile voda na mlin naložbam, ki so občutljive na gibanje obrestnih mer – zlasti obveznic in delnic iz IT sektorja. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je pretekli teden dosegel celo najvišjo vrednost letos, od začetka leta je pridobil več kot 15 %. Kljub vmesnim nihajem, tudi ostali sektorji niso beležili večjih padcev. Precej velika razlika je bila v zadnjem obdobju med donosi delnic z veliko in majhno tržno kapitalizacijo, slednje so namreč precej zaostajale.

Negativno so izstopali seveda indeksi bančnih delnic, ki so od propada banke SVB, zdrsnili za okrog 15 %, pri tem so jo slabše odnesle manjše banke. Na drugi strani so v ZDA, kjer je bančni sektor precej skoncentriran okrog največjih bank kot je JPMorgan, Wells Fargo, Bank of America in Citigroup, slednje beležile občuten porast depozitov in novih klientov, ki so v strahu pred še kakšnim propadom manjših bank svoja sredstva selili v sistemsko pomembne finančne institucije, ki so tako še povečale svoj tržni delež.

Trgi in FED na nasprotnih bregovih
Pri ameriški centralni banki FED so v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero zvišali za 25 bazičnih točk (0,25 %) na nivo med 4,75 % in 5 %. Veliko manj enotna z napovedmi FED pa so tržna pričakovanja o gibanju ključne obrestne mere v ZDA v prihodnjih mesecih. Guverner Powell je sicer nakazal, da bodo cikel zviševanja obrestnih mer s še enim 0,25 % dvigom verjetno zaključili že maja, a obenem zatrdil, da nižanja obresti v drugi polovici letošnjega leta ne pričakujejo. Terminski trgi na drugi strani z več kot 90 % verjetnostjo vračunavajo, da pri FED te besede ne bodo držali. Pretekli teden so bili dejavni tudi pri švicarski, norveški, in britanski centralni banki, vse po vrsti so zaenkrat še nadaljevale z višanjem obrestnih mer.

Posledice negotovosti v bančnem sektorju so pretekli teden najbolj občutili pri Deutsche bank, ki je podobno kot Credit Suisse dolgo veljala za problematično. V zadnjih letih so pri največji nemški banki sicer s prestrukturiranjem vsaj nekoliko popravili svoj ugled in izboljšali poslovne rezultate, a leta težav in škandalov niso ostala pozabljena. Deutsche bank je zato ob skrhanem zaupanju v banke pretekli teden postala nova kandidatka za zlom. Alarmi so zazvonili po tem, ko so se v petek nenadoma močno povečali stroški zamenjave kreditnega tveganja banke (credit default swap). Gre za finančni instrument, ki služi kot zavarovanje pred neplačilom dolga izdajatelja (v tem primeru Deutsche bank). Večja kot je verjetnost, da banka ne bo sposobna poplačati dolgov, višja je premija zavarovanja. Nenadna rast premije za zamenjavo kreditnega tveganje je prestrašila vlagatelje, delnice Deutsche bank so zato strmo padle. Vlagatelji so nato tudi s posredovanjem nemškega kanclerja Olafa Scholza in predsednice ECB Christine Lagarde ocenili, da je šlo bolj ali manj za »napad« špekulantov na finančnih trgih, ki so želeli krhko zaupanje v banke izkoristiti v svoj prid. Delnice Deutsche bank in z njo tudi tečaji na evropskih borzah so okrevale, a previdnost v bančnem sektorju ostaja povečana.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbolencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem recesija ni upoštevana pri vrednotenjih delniški trgov. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti, a geopolitične napetosti zaenkrat zavirajo optimizem delniških trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Amerika in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrasli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Na delniških trgih brez panike
Iskanje gnilih jabolk znotraj bančnega sistema se je pretekli teden nadaljevalo. Kljub hitremu odzivu regulatorji zaenkrat še niso uspeli v umiriti trgov in povrniti zaupanja v banke. Zato je na borzah v zadnjih dneh znova prevladovala močna nihajnost. A previdnost in pesimizem ostajata omejena zgolj na nekatere segmente trga. Gre namreč za specifične težave določenih bank, ki ob ustreznem odzivu odgovornih institucij (te so reagirale veliko hitreje in bolj odločno, kot pred 15 leti), ne bi smele predstavljati sistemskega tveganja kot so ga v finančni krizi leta 2008.

Marsikateri predvsem ameriški delniški indeks je tako pretekli teden zaključili celo v zelenem. Borzne indekse so nad površjem držale zlasti delnice največjih tehnoloških podjetij, ki so zaradi močnih bilanc, denarnega toka in nizke izpostavljenosti problematičnim bankam odporne na tovrstne težave. Precej slabše so jo odnesli evropski delniški indeksi, v katerih imajo tehnološke delnice manjšo utež, padci evropskih bančnih delnic pa so bili izdatnejši.

UBS prevzel padlega domačega rivala
Po propadu dveh ter težavah še ene izmed ameriških bank, se je minuli teden v središču viharja znašla do nedavnega druga največja švicarska banka Credit Suisse. Gre za precej bolj pomembno banko od ameriških SVB, Silvergate in First Republic, ki pa je v težave zašla iz drugačnih razlogov od naštetih. Poslovanje Credit Suisse so zadnja leta zaznamovali različni škandali in sporne prakse upravljanja. Navkljub solidni kapitalski ustreznosti in likvidnosti, je bilo zato zaupanje vlagateljev in ostalih deležnikov že dolgo omajano. Ob nervozi, ki je po propadu Silvergate-a in SVB zajela vlagatelje in komitente marsikatere manjše banke v ZDA in v Evropi, je bila za Credit Suisse usodna izjava največjega delničarja. Direktor savdske nacionalne banke Ammar al Khudairy je v enem izmed intervjujev v najmanj primernem času, nič hudega sluteč napovedal, da zaradi regulative ne bodo več investirali dodatnih sredstev v banko. To je sprožilo velik odliv kapitala in neizogiben konec za Credit Suisse, ki jo bo s pomočjo švicarske vlade prevzela največja banka v državi UBS.

Bo cena za ohranjanja stabilnosti v bančnem sistemu višja inflacija?
Naključje je poskrbelo, da ravno v času največjih šokov v bančnem sektorju po letu 2008 zasedata najpomembnejši centralni banki. Pri ECB so pretekli teden kljub nedavnim dogodkom obrestno mero zvišali za 0,5 %, kar lahko pomeni dvoje. Ali to, da so pri evropski centralni banki dovolj prepričani v zdravje in odpornost finančnega sistema in tudi, da nadaljnje višanje obrestnih mer ne bo predstavljalo sistemskega tveganja. Mogoče pa centralni bankirji samo niso želeli, da bi s prilagajanjem odločitev glede višanja obrestnih mer izkazali občutek panike in izgube kontrole, kar bi lahko dodatno zmanjšalo zaupanje v bančni sistem. Ta teden se torej odloča še ameriška centralna, ki bo verjetno za zdaj podobno kot ECB ostala na začrtani poti ter obrestno mero zvišala za 0,25 %. Povsem v drugo smer pa so šla pričakovanja trga o potezah FED po marčevskem zasedanju. Če so trgi še pred dvema tednoma pričakovali, da bodo ključne obrestne mere v ZDA vrh v bližini 6 % dosegle v drugi polovici letošnjega leta, naj bi po trenutnih pričakovanjih pri FED junija že začeli nižati ključno obrestno mero in jo nato do konca leta 2023 znižali pod 4 %. Trgi torej predvidevajo, da bodo centralne banke v luči zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema popustile pri zategovanju denarne politike, četudi za ceno višje inflacije od ciljnih 2 %.

Izredna nihajnost je vladala tudi na deviznih in obvezniških trgih. Težave Credit Suise so prišle kot svarilo, da tudi evropske banke niso imune na težave v bančnem sektorju. Evro je zato minulo sredo v zgolj nekaj urah napram dolarju zdrsnil 2 %, nato pa hitro po zasedanju ECB nadoknadil skoraj vse izgubljeno, trenutno je evro pri vrednosti 1,07 ameriškega dolarja (1 EUR=1,07 USD).
Končno so svojo vlogo varnega zatočišča izpolnile državne obveznice. Na krilih pretresov v bančnem sektorju in vse večje verjetnosti, da bodo centralne banke kmalu zaključile cikel zviševanja obrestnih mer, je zahtevana donosnost (obratno sorazmerna z gibanjem cene obveznic) na 10 letno ameriško obveznico v zadnjih dveh tednih iz okrog 4 % padla na 3,40 % na podobno nemško pa iz 2,75 % na okrog 2,10 %.

Xi na obisku v Moskvi
Optimizem v zvezi z kitajskim gospodarskim okrevanjem in finančnim stimulusom komunistične partije so izničile težave v bančnem sektorju, ki so se odražale tudi na gibanju cen delnic in obveznic na trgih v razvoju. Kitajske delnice so izgubile vse pridobljeno v začetku letošnjega leta. Ta teden so oči uprte v Moskvo, kamor je na tri dnevni obisk včeraj prispel kitajski predsednik Xi. Obisk bi lahko predstavljal prelomnico v mednarodnih odnosih in obenem še poslabšal politične napetosti med ZDA in Kitajsko ter posledično vplival na kapitalski trg.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbolencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem recesija ni upoštevana pri vrednotenjih delniški trgov. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti, a geopolitične napetosti zaenkrat zavirajo optimizem delniških trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Amerika in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrastli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Hiter in nepričakovan dvig obrestnih mer je povzročil šok predvsem pri igralcih, ki so imeli na svojih plečih preveč tveganja oziroma so mislili, da bo veselica trajala dlje časa. Zadnja novica v tem nizu je propad šestnajste največje banke v ZDA. Pred tem smo že imeli krizo pokojninskega sistema v Angliji, pok nepremičninskih družb v Evropi, pa 90-odstotne – in še višje – izgube cen delnic podjetij SPAC (podjetja, ki že kotirajo na borzi, prevzamejo eno ali več zasebnih podjetij ter jim tako pomagajo do kotacije, da se izognejo IPO), bistveno nižje valuacije IT-podjetij na borzi, krize na nekaterih trgih v razvoju, pok kriptobalona itd. Trenutno najbolj pomembno vprašanje je, ali je SVB osamljen primer v bančnem in tudi širšem finančnem sektorju, ali pa imamo podobnih primerov še več. Koliko podjetij skriva dejanske izgube za oznako HTM (naložbe, ki niso tržno vrednotene)? Zaradi premikov na trgu so namreč lahko nekatere naložbe vredne bistveno manj, kot so v bilanci. Trenutni ukrepi FED in finančnega ministrstva čez konec tedna so škodo sicer omejili, FDIC (Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov) pa bo jamčila za vse depozite. To pomeni, da širjenja po verigi navzdol ne bo. Vseeno se danes veliko podjetij in posameznikov sprašuje, ali je njihov denar varen in ali je treba tveganje, ki ga imajo v bilanci, zmanjšati. Negotovost je nekaj, kar je za delniške trge najslabše, in posledično so cene delnic pod pritiskom. Na drugi strani pridobivajo varne naložbe. Vedno bolj je tudi jasno, da so trenutne tržne obrestne mere v ZDA na zgornjem nivoju in da bistveno višjih trenutni sistem ne prenese. So se pa že pojavila tudi namigovanja, da zaradi propada SVB napovedanih dvigov sploh naj ne bi bilo. Vidimo, da čas še vedno prinese na plan kakšno podjetje, ki ni prilagojeno višjim obrestnim meram, jih pa počasi zmanjkuje. Do konca leta lahko pričakujemo, da se bo trg očistil. V trenutnih razmerah je treba ohraniti mirno kri, preveriti naložbe, ali je kakšna pod vplivom trenutnih razmer, in ustrezno ukrepati. Na daljši rok pa trenutne negotove razmere za varčevalce pomenijo nakupno priložnost. Prav tako se ponujajo ponovno obujene stare alternative depozitom, ki ne prenesejo ničesar.