Aktualno
Komponente SBI TOP poslujejo dobro
|Rezultati za leto 2024 podpirajo rast SBI TOP.
Marec je tisti mesec, v katerem večina slovenskih borznih družb predstavi svoje (sicer še nerevidirane) poslovne rezultate za zadnje četrtletje prejšnjega leta in s tem tudi za celotno preteklo leto. Krka, ki je oceno poslovanja za preteklo leto objavila že konec januarja, je dosegla rast prihodkov in čistega dobička. Petrol je imel rekordni letni čisti dobiček kljub upadu prihodkov. Obe kotirajoči zavarovalnici sta prav tako zaznali izrazito rast čistega dobička ob manj škodnih dogodkih v preteklem letu. Telekom Slovenija in Cinkarna Celja sta prav tako izboljšala poslovanje v primerjavi z letom 2023. NLB, Luka Koper in Equinox so preliminarne rezultate objavili že februarja. Poslovni rezultati za preteklo leto so bili, gledano v celoti, boljši kot leta 2023, saj je večina družb iz ljubljanskega osrednjega indeksa dosegla večje prihodke in predvsem večji čisti dobiček.
Po izjemno uspešnem lanskem letu ostaja indeks SBI TOP tudi letos še naprej med vodilnimi globalnimi indeksi (četrti na svetu, merjen v evrih brez dividend do 25. marca), kar nekatere postavlja pred vprašanje, ali je tolikšna rast upravičena. V medijih se že postavljajo vprašanja, ali smo priča novi evforiji, podobni tisti po vstopu v EU, ali gre samo za lovljenje priključka z drugimi evropskimi indeksi, ki so v preteklih letih dosegali rasti, o katerih smo v Ljubljani le sanjali. Nemški in francoski delniški indeksi so dosegli dno leta 2009, SBI TOP pa ga je dosegel skupaj z drugimi perifernimi indeksi v času evropske dolžniške krize (2012). Merjeno od začetka leta 2009 se je tako SBI TOP šele letos približal donosu vseevropskega STOXX Europe 600 z velikim prispevkom lanskega in letošnjega leta. Gledano z vidika vrednotenja, je po kazalniku P/E (cena na enoto dobička), osrednji slovenski delniški indeks še vedno dokaj ugodno vrednoten in kar precej zaostaja za bolj likvidnejšima nemškim in vseevropskim indeksom.
Quo vadis, Trumpe?*
Bliskovitost, številčnost in tudi kontradiktornost ukrepov, ki jih sprejema Trumpova administracija, begajo številne tržne udeležence, ki se sprašujejo, kakšen je namen oziroma cilj vseh sprejetih in napovedanih ukrepov. V povojnem svetu so se ZDA uveljavile kot globalni hegemon, ki je podpiral globalizacijo in uporabo svoje valute kot osrednjega plačilnega sredstva ter hranilca vrednosti na svetu. Za to, da je lahko ameriški dolar svetovna rezervna valuta, morajo ZDA imeti trgovinski primanjkljaj, saj s tem svojo valuto razpošiljajo po svetu v uporabo in hrambo. Veliko povpraševanje po valuti vodi v rast vrednosti ter proti drugim valutam, kar je velika težava za domači (ameriški) proizvodni sektor, saj ni konkurenčen globalnemu. Ravno to naj bi si Trump želel popraviti, saj v obljubah napoveduje vrnitev proizvodnje nazaj v ZDA s pomočjo novih carin. Ti ukrepi bi sicer lahko negativno vplivali na vlogo ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute. Ta vloga prinaša ZDA tudi številne ugodnosti, kot so možnost vodenja občutnega fiskalnega deficita zaradi povpraševanja globalnih vlagateljev po ameriških dolžniških instrumentih ter vloga ZDA kot globalnega policaja plačilnega prometa. Vprašanje o vlogi svetovne rezervne valute je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izpostavil belgijski ekonomist Robert Triffin, ki je predstavil nemogočo dilemo – ali bo valuta dala prednost svoji nacionalni ali mednarodni vlogi, saj se med seboj izključujeta. V prihodnosti bomo torej spremljali, kako se bo s tem spoprijela Trumpova administracija.
*Kam greš, Trump
