Od januarja do danes se je cena zlata v ameriških dolarjih povzpela za več kot 27 odstotkov, s čimer se je ta tradicionalno varna naložba uvrstila ob bok najdonosnejšim delniškim indeksom.

Vzrokov za tovrstno rast je več, a ključni med njimi ostaja percepcija zlata kot varnega zavetja v časih geopolitičnih napetosti in finančne nestabilnosti. Letos se je kot pomemben dejavnik izkazalo tudi vprašanje vzdržnosti statusa ameriškega dolarja kot globalne rezervne valute. Med vlagatelji in imetniki ameriškega dolga narašča skrb glede dolgoročne sposobnosti ZDA za servisiranje dolgov, saj fiskalni primanjkljaj vztrajno poglablja skupni javni dolg, ki trenutno znaša približno 130 odstotkov BDP.

Ko se na trgih pojavi več vprašanj kot odgovorov, kapital pogosto poišče zatočišče v zlatu. Analitiki ocenjujejo, da bi se v primeru stopnjevanja napetosti med velikimi svetovnimi gospodarstvi – predvsem med ZDA, Kitajsko in Evropsko unijo – cena zlata lahko povzpela vse do 4.000 dolarjev (3.680 evrov) na unčo. Vpliv ameriške trgovinske politike tako ostaja ključen dejavnik pri oblikovanju cene. Aprila smo bili priča ohladitvi cen zlata, ko je ameriška administracija napovedala začasni umik carin proti Kitajski, kar je omililo geopolitično napetost in potisnilo ceno zlata pod podporno raven 3.000 dolarjev (2.626 evrov) na unčo. A le nekaj tednov pozneje se je zlato zaradi obnovljenih carinskih groženj ponovno povzpelo do rekordnih 3.500 dolarjev (3.063 evrov), preden se je tečaj znova znižal zaradi signala ameriške vlade o možni ponovni odložitvi carin, tokrat tudi v odnosu do Evropske unije.

Kljub kratkoročnim nihanjem ostaja dolgoročni trend rasti zlata podprt z več strukturnimi dejavniki. Med glavnimi kupci na trgu plemenitih kovin so že vrsto let centralne banke držav v razvoju, ki svoje devizne rezerve – zlasti v ameriških dolarjih – postopoma preusmerjajo v zlato. Ob vsem tem se zdi, da bi v primeru nadaljevanja trenutnih geopolitičnih in makroekonomskih razmer cena zlata lahko znova iskala nove vrhove. Za vlagatelje na kapitalskih trgih zlato tako ostaja izredno pomemben del razpršenega portfelja, še posebej v času, ko negotovost vse bolj določa tokove globalnih naložb.

 

 

 

 

 

 

V preteklem tednu smo bili znova deležni številnih dnevnih premikov na borznih trgih, predvsem zaradi ne ravno spodbudnih podatkov o razvoju ameriškega javnega dolga in pa novih nepričakovanih izjav predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta je poudaril, da ZDA ne iščejo trgovinskega dogovora z EU in napovedal carine v višini 50 % na vse evropske izdelke, ki bi stopile v veljavo 1. junija. Poleg tega je zagrozil z uvedbo 25 % carin na telefone, izdelane zunaj ZDA, kar neposredno ogroža Apple in druge proizvajalce. Na to novico so tako ameriški kot evropski delniški vlagatelji, ki so bili že zaskrbljeni zaradi nejasnih podatkov o javnem dolgu in prihodnjih donosih ameriških obveznic, reagirali pesimistično, kar se je odrazilo v padcih glavnih borznih indeksov. Tako sta v ZDA ključna borzna indeksa, S&P 500 (-2,6 %) in Nasdaq (-2,47 %) teden zaključila negativno. Podoben trend je bilo možno zaznati tudi na evropskih trgih, kjer so vodilni indeksi prav tako zaključili teden obarvani v rdeče in sicer: DAX (-0,58 %), CAC 40 (-1,98 %), Euro Stoxx 50 (-1,86 %).

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

EU med dvema ognjema: Trgovinski spor z ZDA in strateško zbliževanje s Kitajsko

Pogajanja med ZDA in EU glede trgovinskega sporazuma so bila v preteklem tednu v zastoju, saj evropski pogajalci pravijo, da naj ZDA ne bi jasno predstavile svojih zahtev, medtem ko Evropa še vedno pripravlja protiukrepe. Po ocenah nemškega inštituta za gospodarstvo, Kiel Institute, naj bi carine kratkoročno povzročile 20 % padec evropskega izvoza v ZDA ter več kot 6 % rast cen. Medtem na drugi strani Kitajska krepi gospodarsko sodelovanje z EU, kar bi lahko zmanjšalo evropsko odvisnost od ZDA. Kitajski predsednik Xi Jinping je opravil telefonski pogovor z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom in ponudil okrepitev sodelovanja, zlasti na področjih, kot so avtomobili, stroji, kemikalije in napredne tehnologije.

Trump proti Applu: Carine za iPhone iz Indije?

Napetosti so se okrepile tudi med Trumpom in izvršnim direktorjem Appla, Timom Cookom. Kljub že napovedanim več milijard dolarjev vrednim investicijam Appla v ZDA je Trump izrazil veliko razočaranje zaradi selitve proizvodnje iPhonov v Indijo ter zagrozil s 25 % carinami na vse uvožene telefone. Popolna selitev celotne proizvodnje v ZDA bi namreč znatno zvišala stroške in celo podvojila končno prodajno ceno za kupce.

5 % donosnost ameriških državnih obveznic, 135 % ameriški javni dolg: Ameriške finance pod pritiskom

Po znižanju bonitetne ocene ameriškega dolga s strani agencije Moody’s je donos do dospetja 30-letne ameriške državne obveznice poskočil nad 5 %. Dodatno je k rasti ameriških tržnih donosnosti prispevalo sprejetje novega Trumpovega fiskalnega zakona »Big Beautiful Bill«, ki podaljšuje davčne olajšave sprejete v prvem Trumpovem mandatu in uvaja nove reze v socialne programe, predvsem tiste glede pomoči za zdravstvo. To vpliva na zaskrbljenost glede ameriškega fiskalnega primanjkljaja, ki presega 6 % BDP. Pri tem pa je najbolj zaskrbljujoča napoved, da naj bi ameriški dolg do leta 2035 135 % BDP.

Japonska obvezniška kriza? Donosi najvišji po letu 2000, povpraševanje rekordno nizko

Pritisk na obvezniške trge je bil v preteklem tednu opazen na celotni globalni ravni, predvsem na daljšem delu krivulje. Japonski premier Shigeru Ishiba je v ponedeljek izjavil, da so finančne razmere v državi slabše kot v Grčiji, kar je dodatno okrepilo skrbi glede državne porabe in vzdržnosti dolga. Na avkciji 20-letnih japonskih obveznic je bilo povpraševanje najslabše po letu 2012, donosi pa so dosegli 2,575 %, kar je najvišje po oktobru 2000. Japonska centralna banka namreč zmanjšuje nakupe obveznic z namenom normalizacije denarne politike zaradi naraščajočih inflacijskih pritiskov, ki so v aprilu na letni bazi znašali 3,6 %.

Fiskalni veter iz Nemčije dviguje donose obveznic po Evropi

Skrbi glede fiskalne politike so se razširile tudi na Evropo. Nemčija načrtuje občutno povečanje javne porabe, kar je vplivalo na rast donosnosti dolgoročnih državnih obveznic. Donosi 30-letnih nemških obveznic so se zvišali za 7 bazičnih točk na 3,11 %, medtem ko so se obrestne mere italijanskega, francoskega in britanskega dolga prav tako povečale, a so se proti koncu tedna nekoliko umirile. Na drugi strani se je PMI v Nemčiji znižal pod mejo 50, kljub pozitivni rasti BDP-ja (+0,4 %) v prvem četrtletju. Podobni podatki so bili zabeleženi tudi za PMI kazalnike v evroobmočju.

Bitcoin na rekordnih 112.000 USD ob rasti zaupanja in podpori velikih ameriških bank

V preteklem tednu je na rekordne vrednosti porasel tudi osrednje kripto sredstvo Bitcoin, ki je zabeležil visoko rast in dosegla raven 112 tisoč ameriških dolarjih. K temu je prispevalo izboljšano razpoloženje na trgu kripto valut ter okrepljeno zaupanje med vlagatelji v luči podpore ameriške politike. Ključen dejavnik je bila novica, da največje ameriške banke, med njimi JPMorgan Chase, Bank of America, Citigroup in Wells Fargo, razmišljajo o izdaji skupnega »stablecoina«.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Po aprilskih pretresih povezanih s Trumpovimi carinami, se je borzno dogajanje nekoliko umirilo. Globalni borzni indeksi so okrevali, a večinoma še ostajajo pod najvišjimi nivoji iz začetka letošnjega leta, kar pomeni, da imajo vlagatelji možnost delnice kupovati po nižjih cenah kot pred nekaj meseci. Ob neznankah povezanih s Trumpovo politiko ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve, vlagatelji so namreč ob Trumpovi nepredvidljivosti denar iz ameriških borz selili v Evropo in na trge v razvoju. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

 

Pretekli teden so svetovne borze beležile ponovno rast, pri čemer je bila ta najizrazitejša na ameriških trgih. Indeksa S&P 500 (+5,27 %) in Nasdaq (+7,15 %) sta zabeležila občutno tedensko rast, kar nakazuje na okrepljen optimizem vlagateljev na podlagi stabilnih finančnih rezultatov družb iz prejšnjih tednov. Vzporedno s tem je ameriški predsednik Donald Trump obiskal Bližnji vzhod, natančneje Združene arabske emirate, Katar in Saudovo Arabijo, kjer so potekali pogovori o potencialnih investicijah teh držav v ameriško gospodarstvo, predvsem na področju obrambe in tehnologije. Trump je naznanil tudi premirje z jemenskimi uporniki Huti ter hkrati oblikoval temelje za prihodnje pogovore z Iranom glede jedrskega orožja. Dodatno se je lotil še farmacevtskega sektorja, kjer je podpisal izvršno odredbo o znižanju cen ameriških farmacevtskih izdelkov za 30 do 80 odstotkov. Ta ukrep je omejil rast tečajev v farmacevtskem sektorju, tako na svetovnih (-0,03%) kot na na ameriških trgih (0,45%).

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

JD.com presega pričakovanja, delnica Alibabe zaradi slabših rezultatov upadla

Vodilni kitajski svetovni ponudnik tehnologije in storitev v dobavni verigi, JD.com, je v prvem četrtletju presegel finančna pričakovanja tako na strani prihodkov (+16 %) kot čistega dobička (+53 %). Na drugi strani je eden izmed glavnih globalnih konglomeratov na področju e-trgovine, kitajska Alibaba, objavila slabše rezultate od pričakovanih za prvo četrtletje, zaradi česar je delnica upadla za skoraj 8 %. Kljub visokim pričakovanjem je podjetje predstavilo solidne finančne podatke, ki temeljijo predvsem na rasti storitev in produktov povezanih z umetno inteligenco ter poslovanju v oblaku.

V pričakovanju poročila Targeta: Walmart že opozarja na posledice carin

Vodilna ameriška trgovska veriga Walmart je prav tako poročala rezultate, ki so bili v prvem četrtletju skladni s pričakovanji analitikov. Napovedali so, da bodo cene izdelkov v prihodnjih tednih narasle zaradi uvedbe novih carin, predvsem na sadje, uvoženo iz Južne Amerike, ter na tehnološke izdelke s Kitajske. Te napovedi so naletele na ostro kritiko Donalda Trumpa, ki je takšno utemeljitev označil za napačno in jo opisal kot izgovor za dvig cen. Podobno argumentacijo glede podražitev so podale tudi druge globalne gospodarske družbe, ki so pod pritiskom zaradi trgovinske vojne, med njimi McDonald’s in Adidas. V prihodnjem tednu bo v ospredju tudi poročanje ključnega konkurenta Walmarta, družbe Target, ki bo svoja četrtletna finančna poročila in stališča glede cenovne strategije objavilo v sredo.

Zdravstveni velikan UnitedHealth pod pritiskom: preiskava, podražitve in menjava vodstva

Delnice največje ameriške zdravstvene zavarovalnice UnitedHealth Group so ta teden doživele močan padec (-23,3 %), potem ko so mediji poročali o domnevni kazenski preiskavi ameriškega ministrstva za pravosodje zaradi morebitnih goljufij v programu Medicare. Poleg tega je družba predtem že napovedala odstop izvršnega direktorja Andrewa Wittyja in preklicala letne finančne napovedi zaradi višjih zdravstvenih stroškov od pričakovanih. Vodstvo zanika, da bi bilo uradno obveščeno o kazenski preiskavi, in zagovarja integriteto svojega poslovanja v okviru programa Medicare.

Moody’s znižal bonitetno oceno ZDA zaradi naraščajočega dolga

Bonitetna agencija Moody’s s je po zaključku tedenske trgovanja znižala bonitetno oceno ZDA z najvišje ravni AAA na Aa1. Odločitev temelji predvsem na oceni zmanjšane sposobnosti ZDA za odplačevanje dolga, kjer ključni kazalniki kažejo vse višje razmerje med javnim dolgom in BDP-jem ter naraščajoče odhodke za plačilo obresti. Vse to še poslabša razmere v kombinaciji z aktualno fiskalno politiko, ki stremi k znižanju davkov. Čeprav naraščajoči donosi ameriških državnih obveznic običajno podpirajo vrednost dolarja, lahko povečana zaskrbljenost glede dolga prispeva k skepticizmu glede stabilnosti valute. Ameriški dolar je v zadnjem letu v primerjavi z evrom izgubil 7,2 % vrednosti.

Evropski borzni trgi v zelenem, slovenski SBITOP med zmagovalci leta 2025

Evropski delniški trgi nadaljujejo pozitivni trend, pri čemer sta bila indeksa DAX (+1,14 %) in CAC 40 (+1,85 %) ponovno obarvana v zeleno. Nemški indeks DAX, ki se trenutno giblje okoli rekordne ravni, je od začetka leta pridobil skoraj 20 %. Nekoliko nižjo rast beleži širši evropski indeks MSCI Europe, ki je v letu 2025 v pozitivnem območju za približno 8 %. Pozitiven trend se nadaljuje tudi v Sloveniji. Indeks SBITOP je od začetka leta pridobil že skoraj 30 %, pri čemer so ključno vlogo odigrali zelo pozitivni finančni rezultati družbe NLB ter rekordni rezultati farmacevtskega giganta Krke. Rasti so se pridružili tudi drugi pomembni akterji na Ljubljanski borzi, kot so Petrol, Zavarovalnica Triglav in Sava Re, ki so prav tako objavili izjemne rezultate za prvo četrtletje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je bilo zadnja dva meseca ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Delniški trgi so bili v fazi korekcije, kjer smo lahko kupovali delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam je porajala zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je bilo  ključno, da smo ohranili mirne misli in da imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, ob temu pa nihajnost ostaja prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

Minuli teden je spet potekal v znamenju nestanovitne ameriške politike in neprestanega toka neenotnih izjav članov ameriške administracije, vključno s predsednikom Trumpom, zaradi česar je volatilnost (nihajnost) na finančnih trgih enormna. Na začetku preteklega tedna so svetovni delniški indeksi pričakovano, zaradi carin, nadaljevali zelo negativni trend, nato pa je v sredo (8.4.) na trgu, po objavi predsednika Trumpa o začasnem odlogu pričetka veljavnosti recipročnih carin (napovedanih 2. aprila) za 90 dni za vse države, razen Kitajske, sledil močan preobrat. Sredino trgovanje je indeks S&P 500 zaključil z dvigom za 9,5 % in zabeležil tretji največji enodnevni premik od konca druge svetovne vojne dalje. Rekorde je podiral tudi tehnološki indeks Nasdaq, ki je dosegel največji dnevni skok po dot-com krizi, in sicer za več kot 12 %. Do konca tedna je vrednost indeksov rahlo upadla z vrhov, vendar sta teden indeksa še vedno zaključila z občutnim porastom. Evropski delniški indeksi so prav tako sledili pozitivnemu zagonu in sredi tedna zabeležili občutne odboje. Nemški DAX je v četrtek poskočil za kar 10 %, ampak kljub temu na tedenski ravni izgubil cca. 1 % vrednosti. Močno negativno je teden sklenil hongkonški delniški indeks Hang Seng, saj je po zadnjem povišanju ameriških carin na kitajsko blago na 125 % zabeležil 8 % padec. Volatilnostni indeks VIX se je ob koncu tedna nekoliko stabiliziral in dosegel 37,5 (tekom tedna dosegel ravni nad 50), kar kaže na nekoliko bolj umirjene, vendar še vedno zelo volatilne, razmere na trgih.

 

Velika verjetnost nižanja obrestne mere ECB v tem tednu

Predsednica ECB, Christine Lagarde, je v petek dejala, da je ECB pripravljena ukrepati, če bodo trgovinski ukrepi ameriškega predsednika Donalda Trumpa ogrozili finančno stabilnost evro območja. Poudarila je, da je ECB vedno pripravljena uporabiti razpoložljive instrumente za zaščito evropskega gospodarstva, bodisi za preprečitev trgovinske vojne bodisi za zaščito pred posledicami neuspelih pogajanj glede ameriških carin. Poleg tega trenutna tržna pričakovanja kažejo na veliko verjetnost nižanja obrestne mere, za 25 bazičnih točk, na zasedanju ECB v tem tednu (četrtek 17. april).

Fed izražal pozitivna stališča glede prihajajočih gospodarskih razmer

Fed je pred 90-dnevnim odlogom carin previdno izražal pozitivna stališča glede prihajajočih gospodarskih razmer. Stopnja inflacije je v ZDA marca 2025 padla na 2,4 % na letni ravni, na mesečni ravni pa upadla za 0,1 %, kar je prvi mesečni upad po juliju 2022. Glede učinka carin na ameriško gospodarstvo so si analitiki precej neenotni. Analitiki Morgan Stanley, ki so pred začasnim zamikom carin napovedali, da Fed v letu 2025 ne bo znižal obrestnih mer, so po umiritvi trgovinskih napetosti, napovedi spremenili in letos pričakujejo tri znižanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Analitiki Goldman Sachs pa so po odlogu recipročnih carin znižali napoved možnosti recesije v ZDA s 65 % na 45 %.

Izrazito manjše povpraševanje po ameriškem dolarju, je privedlo do devalvacije valute

Na obvezniškem trgu smo bili priča močnemu porastu donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice, ki je presegla 4,58 %, kar je bilo občutno višje od 4,01 % pred tednom dni. Občuten premik na trgu je sprožilo zaostrovanje ameriške trgovinske vojne s Kitajsko, špekulacije glede množične prodaje ameriških obveznic s strani tujih vlagateljev ter vse glasnejši dvomi o ZDA kot zanesljivem zatočišču za globalni kapital. Tako se je povpraševanje po ameriškem dolarju izrazito zmanjšalo, kar je privedlo do devalvacije valute, ki je na tedenski ravni izgubila vrednost v primerjavi z evrom, japonskim jenom in kanadskim dolarjem. Evro je v menjavi za dolarjem znova pridobil na vrednosti in dosegel raven 1,135, kar je več kot 5 % skok v zadnjih dveh tednih. Podobno okrepitev je zabeležil tudi japonski jen, ki je v preteklem tednu pridobil 2 %, medtem ko je švicarski frank v enakem obdobju, v primerjavi z dolarjem, poskočil za skoraj 6 %. Iskanje varnega pristana, ki ni ameriški dolar, se je odrazilo tudi v močni rasti cena zlata, ki se je ponovno povzpela, in teden zaključila 6 % višje pri vrednosti 3.237 dolarjev na unčo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Zadnji dogodki, povzročeni s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, peljejo svetovno gospodarstvo v preobrazbo. Prepletajo se trgovinske napetosti, tehnološki napredek, vključujoč umetno inteligenco, in monetarna politika. Ob vseh spremembah in dogajanjih se vlagateljem porajajo vprašanja, kako se na to pripraviti. Ključno seveda ostaja dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je namreč razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je sedaj ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Torej, delniški trgi so v fazi korekcije, kjer lahko kupujemo delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam sedaj porajajo zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je sedaj ključno, da ohranimo mirne misli in imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub letošnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z izborom sklada Generali Rastko Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET