Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Pretekli teden je bil v znamenju šoka zaradi uvedbe novih carin, ki jih je predsednik ZDA, Donald Trump, razglasil 2. aprila na t. i. »Liberation Day«. Podrobneje, 10 % splošne carine so začele veljati v soboto 5. aprila, medtem ko bodo dodatne recipročne stopile v veljavo 9. aprila. Novica je sprožila bliskovit padec svetovnih delnic, pri čemer je iz ameriškega delniškega trga izpuhtelo več kot 5 bilijonov dolarjev, kar je najgloblji enodnevni padec po pandemiji marca 2020. Zaradi predvidenih učinkov carin so finančni analitiki banke J.P. Morgan zvišali oceno možnosti globalne recesije za 20 odstotnih točk na 60 %.
Na Liberation Day je administracija Donalda Trumpa uvedla recipročne carine nad 10 %, kjer je največjima trgovinskima partnericama, Kitajski in EU, zadala carine v višini 34 % in 20 %. Zaradi že uvedenih 20 % carin na začetku letošnjega leta, se številni kitajski izvozi zdaj soočajo s skupnimi carinami, ki presegajo 50 %. Ta številka vključuje že obstoječe carine iz prvega Trumpovega mandata, ki jih je ohranila tudi Bidenova administracija. Dodatno je Trump napovedal, da bo končal brezcarinsko pošiljanje majhnih paketov iz Kitajske.
Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da bodo že uvedene carine na ameriški uvoz sprožile resne motnje v svetovni trgovini ter negativno vplivale na globalno gospodarsko rast. Podobno stališče glede carin je zavzel predsednik Feda Jerome Powell , ki je napovedal, da bodo učinki višjih carin večji, kot so sprva pričakovali, predvsem v smislu višje inflacije in upočasnitve gospodarske rasti. Kljub temu pa velikost in obseg teh učinkov ostajata dokaj negotova. Čeprav se politični pritiski iz Bele hiše stopnjujejo, Jerome Powell ostaja zvest svojemu konservativnemu pristopu, kajti ta meni, da bi bilo vsakršno zniževanje obrestnih mer v tem trenutku prenagljeno in potencialno tvegano. Kljub temu pa zagotavlja, da je Fed dobro pozicionirana in ustrezno pripravljena na vse morebitne izzive, ki bi lahko v prihodnjih mesecih ogrozili stabilnost ameriškega gospodarstva.
Najbolj pod udarom je Nemčija, ki je zaradi 92 milijard evrov trgovinskega presežka z ZDA najbolj izpostavljena država v EU, zlasti njena avtomobilska industrija. Evropska unija je medtem v polnem zagonu priprav na izredne razmere, da bi zaščitila svoje gospodarstvo in interese podjetij pred morebitnimi ameriškimi trgovinskimi ukrepi v primeru neuspešnih pogajanj. Najodločnejša, glede povračilnih ukrepov v prejšnjem tednu je bila Francija, ki si je prizadevala, da bi EU kot odgovor uvedla omejitve za ameriška tehnološka podjetja, kar bi lahko dodatno razširilo trgovinsko vojno na storitveni sektor in digitalno gospodarstvo. Tečaj EUR/USD je v preteklem tednu zrasel za 1,3 %, z 1,08 na 1,095. Gibanje odraža padec zaupanja v dolar zaradi zaostrene ameriške trgovinske politike in večjih pričakovanj glede znižanja obrestnih mer s strani Fed, medtem ko vlagatelji v evro vidijo večjo stabilnost ob fiskalnih spodbudah in blažjem pristopu ECB.
Na drugi strani sta trenutno Mehika in Kanada še izvzeti iz novega seznama carin, saj sta v ločenem sporu z ZDA glede carin, zlasti v avtomobilski industriji. Prav tako nove carine ne bodo veljale za nekatere izdelke, ki že imajo posebne dajatve, kot so avtomobili, polprevodniki, les in farmacevtskih izdelki. Za nekatere od teh, naj bi predsednik Trump uvedel nove specifične carine. Ti protekcionistični ukrepi ZDA so po svojem obsegu primerljivi s tistimi iz 30-ih let prejšnjega stoletja.
Indeks volatilnosti VIX je ob tem poskočil na vrednost 45 in se povečal za 109 %, kar predstavlja 21. najvišjo raven v zgodovini indeksa ter najvišjo zaključno tedensko vrednost po kriznih obdobjih leta 2008, 2009 in marca 2020. Slednje odraža izjemno raven strahu in negotovosti med vlagatelji na trgu, kar povečuje pritisk na trge in zmanjšuje njihovo stabilnost. Podobno zgodovinsko visoki so bili tudi padci na delniških trgih. Po povračilnih ukrepih Kitajske, ki je uvedla carine v višini 34 % na ameriško blago, so globalni delniški indeksi končali globoko v rdečih številkah. Indeks S&P 500 je imel 30. najslabši teden v zgodovini, saj je izgubil približno 10 % vrednosti, in hkrati beleži 6. najslabši donos od začetka leta od svojega nastanka. Podobni upad si je delil tudi indeks Nasdaq, ki je upadel za dobrih 10 % in se bliža 20 % izgube vrednosti od začetka leta. Podobno so odreagirali tudi evropski delniški trgi, kjer sta indeksa DAX in FTSE 100 upadla za cca 10 %. Najmanj volatilnosti je bilo pa na borznem trgu v Hongkongu, kjer je indeks Hang Seng upadel le za slaba 2 %, saj se z njim ni trgovalo v petek zaradi praznika.
