Donosi so v zadnjih tednih bolj razporejeni med različnimi sektorji
Večina najbolj spremljanih delniških indeksov je pretekli teden še podaljšalo pozitiven niz, ki pri ameriškem industrijskem indeksu Dow Jones zdaj traja že 10 tednov, širši S&P 500 je od meseca marca v rdečem zaključil zgolj 5 tednov in v tem obdobju (gledano v dolarjih) pridobil skoraj 15 %. Zelo enakomerno rast indeksov je v prvem delu leta v veliki meri napajala peščica tehnoloških delnic, zlasti tistih povezanih z umetno inteligenco.  A v zadnjih tednih so se ob vse bolj optimističnih napovedih gospodarske rasti in umirjanja inflacije, zelo dobro odrezale tudi manjše delnice, donosi pa so bili precej bolj razporejeni med različnimi sektorji.

Netflix in Tesla nista zadovoljila visokih pričakovanj vlagateljev
V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov. Po zelo vzpodbudnem začetku so bili odzivi pretekli teden nekoliko bolj pesimistični. Med težkokategorniki sta vlagatelje razočarala predvsem Netflix in Tesla. Največji ameriški ponudnik pretočnih vsebin je sicer ob prizadevanjih za preprečevanje nedovoljenega deljenja gesel med uporabniki iz različnih gospodinjstev, zabeležil močno rast novih naročnikov v drugem četrletju (5,9 milijonov) in visok dobiček, a vlagatelje so zmotili predvsem nekoliko slabši obeti za tretje četrtletje. Tudi Tesla je ob rekordni četrtletni dobavi vozil močno povečala dobiček in prihodke, vendar so zaradi nižanja prodajnih cen upadle marže. Cena delnic obeh podjetij je navkljub solidnim rezultatom pretekli teden upadla za okrog 10 %, kar kaže na to, da so pričakovanja vlagateljev ob trenutnih vrednotenjih tehnoloških delnic, zelo visoka. Ta teden rezultate poroča kar 170 podjetij znotraj indeksa S&P 500, med drugim tudi velikani kot je Microsoft, Meta, Google in Amazon, kar bi ob morebitnih presenečenjih lahko povzročilo precejšnje premike na trgu.

Kljub ugodnim trendom, inflacija še zdaleč ni premagana
Da bo na finančnih trgih te dni za obdobje na vrhuncu poletja neobičajno živahno, bodo poskrbeli še centralni bankirji, ta teden namreč zasedajo evropska, ameriška in japonska centralna banka. Kljub ugodnim zadnjim inflacijskim podatkom v ZDA kaže, da pri ameriškem Fed ne bodo še popuščali in ključno obrestno mero vsaj še tokrat zvišali za 0,25 %. Vlagatelji bodo pozorni predvsem na komunikacijo guvernerja Fed Powella, pri čemer trgi pričakujejo namige o koncu zaostrovanja denarne politike. Bolj ali manj je jasno, da bodo tudi pri evropski centralni banki v četrtek naznanili 0,25 % zvišanje obresti, a pot do ciljne inflacije v Evropi se zdi precej bolj trnova kot v ZDA, poteze na naslednjih zasedanjih pa negotove. Kljub temu, da se je junija splošna inflacija znižala, skrbi predvsem jedrna inflacija, ki pri 5,5 % vztraja blizu rekordnih vrednosti.

Svarilo o tem, da je za slavje zmage nad inflacijo še prezgodaj, prihaja tudi iz surovinskih trgov. Zapletena geopolitična situacija namreč predstavlja tveganje na ponudbeni strani. Veliko prahu je tako pretekli teden dvignila novica, da Rusija ne bo podaljšala mednarodnega sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, borzne cene žita so zato pretekli teden zrasle za več kot 10 %, a trenutno še ostajajo precej pod nivoji iz začetka vojne. Za podražitev še enega izjemno pomembnega živila za svetovno prehransko varnost je poskrbela še Indija, ki je kot največja svetovna izvoznica v želji po zagotavljanju lastne prehranske varnosti izvoz riža prepovedala.

Bo japonska centralna banka sledila ostalim?
Čeprav je tudi na Japonskem inflacija junija pri 3,3 % že petnajsti mesec presegala ciljnih 2 %, japonska centralna banka vztraja pri negativnih obrestnih merah. Pred julijskim zasedanjem se zato pojavljajo ugibanja o tem, da bi BOJ lahko končno sledila preostalim najpomembnejšim centralnim bankam. Kitajske oblasti se še naprej izogibajo velikim korakom in zgolj po malih kapljicah dodajajo ukrepe za podporo ekonomiji. A vlagatelji so vse bolj prepričani, da bo to obrodilo sadove, zato se interes za kitajske delnice povečuje. Trg ostaja zelo volatilen, a vzmet je zelo stisnjena in lahko pričakujemo premik na višje nivoje.

Rast vrednosti evra
Kot omenjeno, je inflacija v Evropi precej bolj trdovratna kot v ZDA, posledično se od evropske centralne banke pričakuje, da bo pri zaostrovanju denarne politike vztrajala dlje časa, kar je v zadnjih tednih povzročilo rast vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Evro je pri vrednosti 1,11 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja, a centralne banke še nakazujejo na dodatne dvige obrestnih mer. A vseeno so ti dvigi praktično končani. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj postal osnoven scenarij. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hallu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Kombinacija več dejavnikov, predvsem pa lomastenje politike po gospodarstvu, napetosti v odnosih z Zahodom, preoster odziv na pandemijo so prinesli na površje dolgo skrite strukturne težave in izzive, s katerimi se spopada današnja Kitajska. Rezultat je bil skoraj sedemodstotni upad vrednosti kitajskih delnic, kar predstavlja približno 20-odstotni zaostanek za ZDA. Negativni dejavniki, ki so kitajsko gospodarstvo in borzo pripeljali v položaj, v katerem je danes, so znani in so bili že večkrat analizirani, zato jih na tem mestu ne bi še enkrat naštevali. Bolj je v tej točki pomembno vprašanje, kdaj in na kakšen način se bo kitajska oblast odzvala, da bi barko zopet obrnila v pravo smer. Pretekle spremembe politik so pogosto prinesle močne in hitre odzive na delniških trgih. Ker so trenutno kitajske delnice tako statično kot tudi zgodovinsko gledano zelo nizko vrednotene, bi v kombinacijami z večjimi spremembami, ob pogoju, da bodo pozitivno sprejete pri vlagateljih, lahko prišlo do močne rasti kitajskih in z njimi povezanih delniških trgov. S tem se ustvarja naložbena priložnost. Ta prinaša tudi tveganja, saj so vlagatelji pričakovali reakcijo že maja ali najkasneje junija, a do sredine julija razen kozmetičnih popravkov kitajska oblast praktično ni odreagirala. Nekoliko so znižali obrestne mere in sprostili poslovanje v finančnem sektorju, deloma pokrpali nepremičninski sektor, a vse skupaj ni imelo skoraj nobenega učinka.

Največji izzivi, kot so hitro starajoče se prebivalstvo zaradi negativnih učinkov politike enega otroka v preteklosti, visoka brezposelnost mladih, velike luknje v nepremičninskem sektorju, okoljski  izzivi in nastajajoča deflacija (cene končnih izdelkov pri proizvajalcih so v zadnjem letu upadle že za več kot pet odstotkov) so ostali brez odgovorov. Eden redkih pozitivnih premikov je bil v zadnjih dneh sestanek kitajskih oblasti s predstavniki največjih tehnoloških podjetij; zdi se, da so dosegli dogovor, kako bo razvoj videti v bodoče. S tem dogovorom pričakujemo, da se  bo vmešavanje kitajskih oblasti v dnevno poslovanje močno zmanjšalo. A ena lastovka še ne prinese pomladi, vlagatelji zato ostajajo zelo previdni. Hedge skladi, predvsem ameriški, ohranjajo zelo pesimističen pogled na kitajske delnice. Držijo kratke oziroma t.i. short pozicije, saj stavijo na nadaljnji upad vrednosti kitajskih delnic. Nekoč zelo pomembne kotacije kitajskih delnic v ZDA so zanimive le še za špekulante in dnevne trgovce. Geopolitične negotovosti so odgnale pokojninske in ostale finančne sklade, ki ponavadi predstavljajo dolgoročnega in stabilnega vlagatelja. Vse to dela trg manj likviden, podvržen večji volatilnosti in s tem manj privlačen.

A kjer je nevarnost, je tudi priložnost. Gospodarstvo ostaja v območju rasti. Srednji sloj še naprej raste in krepi potrošnjo. Kljub težavam Kitajska ostaja drugo največje svetovno gospodarstvo in ena najpomembnejših trgovinskih partneric tako Evrope kot ZDA. Vse to ustvarja priložnosti za rast v določenih panogah in družbah. Kitajski delniški trg nas je v zadnjem desetletju naučil, da so premiki v obe smeri lahko zelo hitri in močni. Zelo verjetno tudi tokrat, ko bo država končno sprejela ukrepe, ne bo nič drugače in je treba biti pripravljen na ta premik, pred dogodkom. Ko bodo oblasti ukrepale, bo po izkušnjah prepozno. Pretiran optimizem pa je lahko tudi nevaren. Kitajske oblasti imajo «grdo« navado, da presenetijo in naredijo nasprotno od pričakovanj. Ker trg pričakuje in zahteva ukrepe, teh morda ne bo. Ali pa bodo drugačni od pričakovanj. V tem primeru se bodo delnice še naprej cenile. Za take razmere je nujno, da ohranjamo zdrav pristop k investiranju. Za vlagatelju, ki sprejema to tveganje, naj kitajske delnice vseeno ne predstavljajo več kot 10 odstotkov portfelja. Za povprečnega vlagatelja je verjetno najbolje, da ostane pri globalno razpršenem portfelju, kjer kitajske delnice predstavljajo od tri do štiri odstotke.

Borzno leto 2022 je minilo v znamenju soočanja z dejstvom, da v nasprotju s prvotnimi napovedmi centralnih bankirjev povišana inflacija ni bila zgolj začasen pojav kot posledica popandemičnega odpiranja gospodarstev ter izpadov v dobavnih verigah, temveč precej bolj trdovratne narave. Centralne banke so se posule s pepelom in na začetku lanskega leta začele najhitrejši cikel zaostrovanja denarne politike v novejši zgodovini. Svetovne borze so se morale prilagoditi na novo realnost in konec obdobja poceni denarja, negotovost pa sta dodatno stopnjevali še vojna v Ukrajini in energetska kriza. Po za vlagatelje zelo slabem lanskem letu so bile tudi napovedi za letošnje leto, milo rečeno, negotove.

Projekcije so spodbudne

A projekcije gospodarske rasti in dobički podjetij so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ostali presenetljivo odporni na spremenjene monetarne razmere, kar je v kombinaciji z razmahom umetne inteligence omogočilo odboj najbolj spremljanih borznih indeksov. Vzrok, da je tako, bržkone vključuje več dejavnikov – še vedno velika količina denarja v finančnem sistemu, prihranki, nakopičeni v obdobju pandemičnih omejitev, ter izrazito pregret trg dela delujejo kot vzmet, zaradi katere izrazito višje obrestne mere za zdaj še niso dosegle pričakovanega učinka na gospodarsko aktivnost in inflacijo. Težko predvidljiv časovni zamik učinkovanja obrestnih mer na gospodarstvo zato predstavlja tudi tveganje, da bi se zategovanje centralnih bank nenadoma izkazalo kot pretirano. Nekatere neslutene pasti, ki jih predstavljajo višje obrestne mere, so se že razkrile – panika na trgu britanskih državnih obveznic oktobra lani in propadi ameriških regionalnih bank sta bila, denimo, dogodka s potencialom povzročitve sistemske krize. Določeno tveganje bi lahko predstavljal tudi trg poslovnih nepremičnin, ki se je že znašel v krizi.

Finančni trgi glede na trenutna vrednotenja ne napovedujejo pesimističnih scenarijev, temveč kvečjemu rahel upad gospodarske rasti, ki bi centralnim bankam pomagal omiliti inflacijo in omogočil postopno sproščanje denarne politike.

Jan Humar, Generali Investments d.o.o.

Inflacija in monetarna politika sta tudi v preteklem tednu igrali ključno vlogo na finančnih trgih. Hkrati pa je bilo pestro tudi dogajanje v Rusiji. Investitorje je tako zopet nekoliko prestrašila napoved bolj agresivnih denarnih politik centralnih bank. Videli smo dvige obrestnih mer v Angliji, Švici, na Norveškem in v Turčiji. V ekonomiji se končno kažejo učinki teh dvigov, saj se je gospodarstvo začelo nekoliko ohlajati. Ameriška indeksa S&P 500 in NASDAQ sta v preteklem tednu izgubila 1,4 % in tem prekinila niz več zaporednih tednov rasti.

V Združenem kraljestvu se še naprej spopadajo z zelo visoko inflacijo – 8,7 % glede na prejšnje leto (za primerjavo, inflacija v ZDA znaša 4% in v Evropi 6,1 %). Visoka inflacija v Veliki Britaniji je povzročila, da je morala Britanska centralna banka zvišati temeljno obrestno mero za 50 bazičnih točk, kar je bilo več od pričakovanj analitikov. Kljub temu, da Fed v preteklem tednu ni imel zasedanja, je kar nekaj pozornosti spet požel Powell, ki je nagovoril ameriški Kongres. Ponovno je poudaril, da pričakuje več dvigov obrestnih mer v letošnjem letu, a da te dvigi ne bodo tako agresivni kot so bili v preteklih 15-ih mesecih.

Na delniških trgih so bile pretekli teden pod drobnogledom ameriške avtomobilistične delnice, saj se je na trgu električnih vozil oziroma električnih polnilnic zgodil preboj. Industrijska velikana Ford in General Motors bosta skladno s sporazumom o partnerstvu svoje hibridne in električne modele lahko polnila v omrežju, ki ga ponuja podjetje Tesla. Analitiki pa so ocenili, da se Fordu in General Motorsu lahko pridružijo še drugi proizvajalci električnih vozil.

Na Kitajskem se še vedno spopadajo z zagonom gospodarstva po dvigu Covid omejitev. V prejšnjem tednu so spustili temeljno obrestno mero za 10 bazičnih točk, a to je po mnenju analitikov premalo, da bi oživeli gospodarsko rast. Medtem ko se deli kitajskega storitvenega sektorja prebujajo, pa so podatki pokazali, da se kitajski nepremičninski trg zopet ohlaja. V ospredju prav tako ostajajo odnosi med ZDA in Kitajsko, ki pa se po Bidenovi oceni premikajo v pravo smer, saj je dvodnevni obisk ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna v Pekingu označil za izjemno uspešnega.

Konec tedna je svet zaznamovala novica o poskusu upora najemniške vojaške skupine Wagner, zoper rusko vojaško poveljstvo. Vodstvo skupine Wagner je svet preko socialnih omrežij v video nagovoru obvestilo, da se pripravljajo na pohod nad Moskvo ter ga označilo za »pohod pravičnosti«. Oborožene čete skupine Wagner so v 24. urah prišle 200 kilometrov pred Moskvo, ko jih je predstavnik Jevgenij Prigožin odpoklical in razpustil. Če je novica o oboroženem uporu skupine Wagner presenetila celoten svet, pa je bila še bolj presenetljiva novica o nenadnem koncu upora, še preden se je le-ta zares začel. Vodstvo skupine Wagner se je po spodletelem udaru umaknilo v Belorusijo, Kremelj pa preiskuje zakaj se je konvoj 5 tisoč vojakov prebil skozi osrčje Rusije tako rekoč neovirano. Novica o uporu je sprva napovedovala nihanja na delniških trgih ter na trgu s surovinami in blagom, a so se napovedi zaradi nenadnega konca razblinile. Najobčutnejša reakcija se je zgodila na čikaški borzi s pšenico, kjer je cena po odprtju zrasla za 2,51%, delniški trgi pa se na novico niso odzvali. Poudariti velja, da v skladih Generali Investments nimamo izpostavljenosti do Rusije, zato dogodki trenutne razsežnosti ne predstavljajo tveganja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Po 248 dneh se je bik uradno vrnil na ameriške borze
V pričakovanju odločitev ameriške in evropske centralne banke, ki zasedata ta teden, je na borzah v zadnjih dneh prevladovalo precej optimistično vzdušje. Najbolj spremljan ameriški borzni indeks S&P 500 je slabih osem mesecev po tem, ko je oktobra lani dosegel najnižjo točko medvedjega trenda, pretekli teden znova vstopil v bikovsko območje, ki ga opredeljuje 20 % rast od lokalnega minimuma, doseženega oktobra 2022. V primerjavi z izjemno silovitimi odboji, ki smo se jih na delniških trgih navadili po padcih v novejši zgodovini (zlasti pokoronskem), je bila tokrat rast precej bolj postopna ter ni temeljila na monetarni vzpodbudi centralnih bank. Kljub temu težko rečemo, da je v zadnjih mesecih šlo za okrevanje, ki bi bilo posledica gospodarske rasti in vsesplošnega povečanja dobičkov podjetij. Ameriške in s tem tudi globalne indekse je namreč nad gladino držala peščica delnic z največjo težo v indeksih. Pretežno gre seveda za delnice tehnoloških velikanov, katere je med drugim v višave poganjalo navdušenje nad prebojem v uporabi umetne inteligence. Prav na temo priložnosti in sprememb, ki jih prinaša umetna inteligenca, njenega vpliva na produktivnost, gospodarsko rast in kapitalske trge boste lahko danes (torek 13.6.) ob 17:00 slišali na finančnem webinarju Generali Investmentsa »AI: Kaj bo naslednja velika stvar« z dr. Juretom Leskovcem, profesorjem na Univerzi Stanford in strokovnjakom s področja umetne inteligence ter upraviteljem sklada Generali Tehnologija, Davidom Zormanom. Če ste s prijavo zamudili, si boste lahko brezplačni webinar od srede naprej ogledali s klikom na

Teden v znamenju centralnih bank
V nasprotju s pričakovanji so pretekli teden obrestne mere zvišali pri kanadski in avstralski centralni banki, kar je med vlagatelji nekoliko povečalo strahove, da bodo tudi ostale pomembne centralne banke obrestne mere višale dlje od trenutnih obetov. Precej več bo o aktualnih stališčih ameriške Fed in ECB znano že v sredo oziroma četrtek, ko bodo zaključili junijsko srečanje in sporočili svoje odločitve. Kljub temu, da so se inflacija in inflacijska pričakovanja v zadnjem obdobju znižala, evrsko območje pa se je po revidiranih podatkih Eurostata znašlo v tehnični recesiji (2 zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo), bo kot kaže ECB ostala restriktivno naravnana in kot prednostno nalogo ohranila nižanje inflacije. Pričakujemo lahko novo zvišanje ključne obrestne mere za 0,25 %. Na drugi strani trgi vračunavajo, da bodo pri Fed obrestno mero ohranili na nivoju med 5,00 % in 5,25 %, kakršnakoli drugačna poteza bi bržkone precej razburkala dogajanje na borzah.

Zelo pomembni v luči obetov za naslednje mesece bodo tudi podatki o majski inflaciji v ZDA, ki naj bi po napovedih ekonomistov padla na 4,2 % (merjeno z indeksom CPI). K padcu pa bodo največ prispevale občutno nižje cene energije, za sodček surove nafte WTI je bilo denimo junija lani treba odšteti med 110 in 120 ameriških dolarjev, medtem ko je danes cena pod 70 dolarjev. V ospredju bodo zato podatki o jedrni inflaciji (očiščena vpliva gibanja cen hrane in energentov), kjer bo padec precej manjši.

Kitajsko gospodarsko okrevanje ne gre več po načrtih
Teden, ki je za nami je prinesel nove razočarajoče ekonomske podatke iz Kitajske. Izvoz se je v primerjavi z lanskim letom skrčil za 7,5 %, okrevanje zasebne potrošnje se je upočasnilo, potrošnja tako ostaja precej pod nivoji izpred pandemije. Nizka gospodarska rast se odraža tudi na komajda pozitivni inflaciji, ki je aprila merjeno z indeksom CPI znašala 0,3 %, na mesečni ravni pa je bila celo rahlo negativna. Zanimiv podatek za zahodne centralne banke je skoraj 5% upad cen pri kitajskih proizvajalcih, kar skupaj s precej cenejšimi ladijskimi prevozi hladi tudi evropsko in ameriško inflacijo. Velik kitajski problem postaja tudi brezposelnost med mladimi, ki vse bolj na glas izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v državi. Ob šibkih ekonomskih podatkih in krizi v nepremičninskem sektorju so govorice o prihajajočem fiskalnem stimulusu tako vse glasnejše. To bi lahko zopet razburkalo kitajske delnice kot enega najslabših delniških trgov v letošnjem letu.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi vpliva najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.