Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

          Vir fotografije: Banks.am

 

Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, inflacijski podatki iz ZDA in svarila pred nekaterimi tveganji, ki bi lahko negativno vplivala na svetovno gospodarsko rast v bližnji in srednjeročni prihodnosti, so dejavniki, ki so konec preteklega tedna sprožili padec na trgih.

Ameriška inflacija je bila marca sedmič zapored višja tako od napovedi ekonomistov, obenem pa znova tudi višja v primerjavi s prejšnjim mesecem. Cene so se zvišale za 3,5 %. A bolj kot splošna inflacija, za katero se je upočasnitev tempa upadanja pričakovala, nervozo med ameriškimi centralnimi bankirji in vlagatelji na finančnih trgih vzbuja jedrna inflacija ter t.i. super jedrna inflacija. Poleg gibanja nestanovitnih cen hrane in energentov, je super jedrna inflacija očiščena še vpliva stroškov bivanja ter tako še bolj odraža osnovne inflacijske pritiske v gospodarstvu. Če gledamo zadnje tri odčitke super jedrne inflacije in jih preračunamo na letno raven, dobimo številko kar okrog 8 %. Inflacija v ZDA torej ostaja precej bolj trdovratna kot se je napovedovalo pred nekaj meseci. To zmanjšuje število rezov v obrestnih merah kar viša zahtevano donosnost ameriških obveznic in posledično dela delniški trg manj privlačen.

Če se je v zadnjih tednih na finančnih trgih bolj ali manj vse vrtelo okrog inflacijskih podatkov in centralnih bank, zdaj v fokus vlagateljev prihaja še sezona objav četrtletnih rezultatov, ki so jo v petek odprli pri ameriških bankah na čelu z največjo, JP Morgan. Prvi mož slednje, Jamie Dimon, je ob objavi rezultatov dodatno destabiliziral trge z malo bolj pesimističnimi pogledi na gospodarsko stanje in predvsem negotovo geopolitično situacijo. Opozoril je predvsem na posledice morebitnih dodatnih podražitev energentov, ki bi jih prinesla dodatna eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu. Zaskrbljenost nad dodatnim stopnjevanjem napetosti so odražali tudi odzivi na sobotni iranski napad na Izrael, po katerem so voditelji z različnih strani hitro pozvali k zadržanosti ter umiritvi razmer.

Pri evropski centralni banki so kljub trdovratni inflaciji v ZDA napovedali, da se bodo bolj kot na poteze Fed in stanje na drugi strani Atlantika, ozirali na podatke doma. V Evropi je inflacija z izjemo posameznih držav, med katere spada tudi Slovenija, precej bližje ciljnim vrednostim. Verjetnost, da bo evrska obrestna mera še pred poletjem znižana, ostaja precejšnja. Razhajanje med obeti glede obrestnih mer v ZDA in Evropi je povzročila upad evra, ki je bil konec tedna vreden manj kot 1,07 ameriškega dolarja. Padec evra je za evropske vlagatelje ublažil zdrs ameriških delnic, obenem pa bo odebelil račune evropskih izvoznikov. A upadanje vrednosti evra ostaja dvorezen meč, saj lahko že kmalu zopet pričakujemo očitke iz ZDA o podcenjenem evru ter nelojalni valutni konkurenci ameriškemu gospodarstvu.

V nasprotju z zahodnimi gospodarstvi na Kitajskem inflacija ostaja prenizka. Rast cen, merjeno s CPI, je bila marca pri 0,1 %, kar kaže na to, da potrošnja in s tem gospodarska rast ostaja v krču. Vrednotenja na največjem izmed trgov v razvoju ostajajo zelo nizka. Vse več kitajskih borznih družb to izkorišča za odkupe lastnih delnic, kar kaže na to, da pri podjetjih verjamejo v pozitiven preobrat na borzah.

Ob visokih inflacijskih številkah v ZDA, so v zadnjih tednih strmo rasle vrednosti naložbenih razredov, ki veljajo za hranilca vrednosti oziroma ščit pred inflacijo. Cena zlata je v dobrih treh tednih zrasla za skoraj 10 % in se trguje na rekordnih vrednostih, srebro je v istem obdobju pridobilo 15 %. Blizu rekordnih vrednosti vztrajajo tudi največje kripto valute. Na drugi strani gre inflacija manj na roko obveznicam. Zahtevana donosnost na ameriško 10-letno obveznico (obratno sorazmerno gibanje s ceno) je znova zrasla nad 4,5 %. Zaradi prej omenjene neskladnosti med podatki v Evropi in ZDA, se je še povečal razkorak med donosnostmi na najbolj spremljane evropske in ameriške obveznice.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo kapitalske trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena. Inflacija ostaja trdovratna. Smo v obdobju objav poslovanja za prvo četrtčetje, ki bodo po pričakovanjih dobri in lahko predvsem delniške trge premaknejo stopničko višje. Predvsem tehnološki megatrendi so tisti magnet, ki privlači vlagatelje na delniški trg. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo negotovost kapitalskim trgom, kar tistim, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, prinaša naložbene priložnosti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah. Žal slovenski varčevalci ostajajo zavezani vpoglednim bančnim vlogam, ki ne prinašajo nikakršnega donosa.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Gospodarska slika v ZDA ostaja močna

 

Gradbeni sektor je še naprej pod vplivom stimulativne fiskalne politike. Potrošnik ostaja v boljši kondiciji, kot smo pričakovali. Kljub temu da so porabili dobršen del denarja, ki jim je ostal od covidnih časov, pa je trg dela močan in ta jim ponuja varnost glede prihodnosti. Plače še naprej rahlo rastejo, kar tudi spodbuja potrošnjo. V zadnjih tednih je sentiment sicer nekoliko pokvarila višja cena nafte – ta raste zaradi negotovosti tako v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu ter delno tudi zaradi pričakovanj po nekoliko boljši sliki na Kitajskem. Cena ameriške nafte se trenutno giblje okoli 85 dolarjev za sodček. V ZDA se višja cena nafte takoj prelije v višje cene na bencinski črpalki, prav tako so potrošniki zelo občutljivi za ceno bencina. To se je poznalo tudi v zadnji inflacijski številki. Letna inflacija v ZDA, ki je bila objavljena v sredo, znaša 3,5 odstotka, na mesečni ravni pa 0,4 odstotka. Številki sta bili 0,1 odstotne točke višji, kot so pričakovali analitiki. Še naprej razmeroma visoke številke pomenijo, da je inflacija precej bolj trdovratna, kot so trgi pričakovali na začetku leta. To pa pomeni, da obrestne mere ostajajo visoke, število spustov pa se znižuje. Na začetku leta so ekonomisti v ZDA pričakovali sedem znižanj obrestne mere, po zadnji inflacijski številki pa pričakujejo samo še enkratno znižanje obrestne mere. Če pa bo cena nafte še naprej rasla, znižanja mogoče letos sploh ne bo. Cena denarja ima zelo velik vpliv na nepremičninski sektor, zadolžena podjetja ter cene delnic, ki imajo visoke valuacije. Za podjetja, ki imajo presežna denarna sredstva, pa dobra makroekonomska slika in nekoliko višja inflacija pomeni višje prihodke, če jim stroški rastejo nekoliko počasneje, pa tudi višjo maržo. To pa so vsa podjetja, ki jim je uspelo z avtomatizacijo, digitalizacijo in sedaj vpeljujejo še rešitve umetne inteligence. Vsa ta podjetja bodo tudi v bolj zahtevnih časih pridobivala tržni delež. Trg je sicer pri vseh spremembah poslovnih modelov trenutno daleč pred ostalimi, kar kažejo tudi borzne cene. S&P 500 je letos kljub višjih obrestnim meram že pridobil dobrih deset odstotkov, kar kaže, da so se zelo dobro prilagodili na višjo ceno denarja. Zelo dobro pa jezdijo tudi trende prihodnosti.

Trg je sicer do določene mere drag in kakšna korekcija bi bila dobrodošla, vendar trenutno vse nakazuje na to, da bi bila to dobra nakupna priložnost.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Prvi teden drugega četrtletja je na finančne trge le prinesel nekaj več razburljivosti. Podatki iz ameriškega trga dela so v kombinaciji s skokom borznih cen nafte, še nekoliko ohladili pričakovanja o nižanju obrestnih mer in sprožili manjši popravek na borzah. A prevladujoč sentiment na trgu ostaja pozitiven. Vlagatelji verjamejo, da lahko ameriško gospodarstvo in dobički podjetij vztrajajo v območju robustne rasti, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih. Borzni biki so tako hitro izkoristili zdrs indeksov in do konca preteklega tedna izničili velik del padcev ob objavi podatkov.

Kljub temu, da smo se v zadnjih mesecih že navadili, da poročila s trga dela presegajo napovedi ekonomistov, so bile številke objavljene pretekli teden še posebej impresivne. Ameriško gospodarstvo je namreč marca ustvarilo 303 tisoč delovnih mest (v primerjavi z 200 tisoč napovedanimi), brezposelnost pa se je iz 3,9 % znižala na 3,8 %. Pri izjemnih številkah novo ustvarjenih delovnih mest v zadnjih mesecih, ne gre samo za klasičen primer napetega trga dela kot posledice razgretega gospodarstva, ampak ima pomemben vpliv tudi rast delovno aktivnih prebivalcev zaradi imigracij. V ZDA naj bi letos neto imigriralo 3,3 milijona ljudi, kar je veliko več kot v obdobju pred epidemijo, ko je letno v ZDA migriralo okrog 900 tisoč ljudi. Prav večanje razpoložljive delovne sile omogoča, da se odlični podatki s trga dela v zadnjih mesecih ne prelivajo več toliko v pritisk na rast plač in s tem inflacijo. Pri ameriškem think tanku Brookings Institution ocenjujejo, da lahko zahvaljujoč imigracijam ameriški delodajalci v povprečju mesečno ustvarijo med 160 in 200 tisoč novih delovnih mest brez, da bi se povečal pritisk na inflacijo. Brez imigracij bi bila ta številka med 60 in 100 tisoč mesečno.

Na stari celini so bili v središču pozornosti podatki o evrski inflaciji, ki se je marca znova znižala hitreje od napovedi in bila merjeno s CPI pri 2,4 %. Prvič po februarju 2022 je pod 3 % upadla tudi jedrna inflacija. Zapisnik marčevskega zasedanja ECB nakazuje, da so evropski centralni bankirji vse bolj enotni pri mnenju, da bodo pogoji za nižanje obrestnih mer kmalu izpolnjeni. A vsaj na aprilskem zasedanju ECB, ki bo potekalo v četrtek, bo evrska ključna depozitna obrestna mera skoraj zagotovo še ostala pri 4 %, prvi rez se zdi najbolj verjeten junija. Več nejasnosti kot glede prvega znižanja ostaja v zvezi z nadaljnjimi koraki evropske centralne banke, sploh v primeru, če bo inflacija v Evropi in ZDA v prihodnjih mesecih še naprej šla vsaka svojo pot.

Po tem, ko je kitajski predsednik Xi konec marca s ciljem obuditi naložbe iz zahoda, gostil vodilne iz številnih ameriških in evropskih multinacionalk, je bila pretekli teden na obisku na Kitajskem še ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Osrednja tema pogovorov med različnimi predstavniki kitajske vlade in Yellenovo je bila gospodarska politika, ki kitajskim podjetjem z obsežnimi subvencijami omogoča po dumpinških cenah iz trga izrivati konkurente iz zahoda. Ta trend je še posebej očiten na področju avtomobilske industrije ter solarnih panelov. Ameriška finančna ministrica v odzivih po štiri dnevnem obisku ni izdala veliko podrobnosti, hkrati pa ni izključila možnosti uvedbe tarif na nekatere kitajske izdelke.

Če se delniški indeksi v zadnjih tednih niso posebej zmenili za obete višjih obrestnih mer, pa to ne velja za dogajanje na trgu obveznic. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so se povzpele v bližino najvišjih nivojev v letošnjem letu. To kaže, da so vlagatelji vse manj prepričani v reze obrestnih mer zaradi vse boljših pogojev v gospodarstvih. Slednje kljub nespremenjenim obrestnim meram centralnih bank deluje dovolj pozitivno na delniške trge, da le ti silijo višje, obenem pa deluje zaviralno na obvezniških trgih in posledično ob padajoči inflaciji že ponuja realen donos tudi vlagateljem v obveznice.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Bližajo se rezultati poslovanja za prvi kvartal, ki bodo po pričakovanjih dobri in lahko predvsem delniške trge premaknejo stopničko višje. Predvsem tehnološki megatrendi so tisti magnet, ki privlači vlagatelje na delniški trg. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalskim trgom, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah. Žal slovenski varčevalci ostajajo zavezani vpoglednim bančnim vlogam, ki ne prinašajo nikakršnega donosa.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

          Vir fotografije: Delo.si

 

V praznično okrnjenem in skrajšanem borznem dogajanju v preteklem tednu večjih pretresov na trgih ni bilo. Glavni borzni indeksi so znotraj ustaljenega trenda, ki ostaja bolj ali manj nespremenjen že dobrih 5 mesecev. Počasi in vztrajno pridobivajo na vrednosti.

Višja kot je vrednost indeksa nihajnosti, bolj razburkano je dogajanje na borzah

Da je dogajanje na ameriškem delniškem trgu v zadnjem obdobju neobičajno enolično, priča indeks nihajnosti VIX. Ko VIX doseže vrednost 16, je pričakovani dnevni razpon gibanja indeksa S&P 500 okrog 1 %, pri vrednosti 32 lahko vlagatelji pričakujejo okrog 2 % spremembe znotraj trgovalnega dneva. Torej višja kot je vrednost indeksa nihajnosti, bolj razburkano je dogajanje na borzah. VIX pod mejo 16 vztraja že od novembra lani. Nazadnje smo podobno dolgo obdobje s tako malo »akcije« na borzah videli leta 2017. Nizka nihajnost praviloma pomeni veliko veselja za vlagatelje. Borzni indeksi namreč, kot običajno v takih obdobjih, niso stagnirali, temveč pridobivali na vrednosti. S&P 500 je tako prvo četrtletje letošnjega leta merjeno v dolarjih zaokrožil z 10 % rastjo, od začetka novembra lani pa pridobil že 25 %.

Vse več je govora o napihovanju t.i. borznega balona

Ob visokih donosih indeksov je vse več govora o napihovanju t.i. borznega balona. Kljub temu, da so vrednotenja nad dolgoletnimi povprečji, so makroekonomski podatki in dobički podjetij v zadnjih četrtletjih uspešno sledili zelo visokim pričakovanjem vlagateljev. Vrednotenja so visoka pri manjšem številu delnic, ki pa imajo zelo veliko utež v borznih indeksih, a vseeno še zmeraj občutno nižja kot v najbolj znanih borznih balonih iz preteklosti. Zaradi zelo uspešnega poslovanja in tehnoloških prebojev nekaterih največjih ameriških podjetij je namreč koncentracija največjih podjetij znotraj indeksov na zgodovinsko visokih nivojih. Na drugi strani pa vrednotenja na večini ostalih segmentov trga ostajajo precej bolj zmerna. Vlagatelji lahko to izkoristijo tudi za zmanjšanje tveganja ter del dobičkov iz tehnoloških podjetij prelijejo v druge segmente trga, kjer so vrednotenja precej bolj zmerna.

Možnosti, da bi ECB še pred poletjem znižal ključne obrestne mere so se povečale

Preliminarni podatki iz nekaterih evropskih držav so potrdili, da se inflacija še naprej umirja in je bila marca v Franciji pri 2,3 %, v Italiji 1,3 %, v Španiji pa 3,3 %. Možnosti, da bi pri ECB še pred poletjem znižali ključne obrestne mere so se ob zadnjih podatkih povečale. A kljub temu, da je splošna inflacija že blizu ciljnim vrednostim, obstajajo nekateri dejavniki, ki komplicirajo odločitve evropskih centralnih bankirjev. V prvi vrsti je to rast plač, ki poganja inflacijo v storitvah, pri katerih je bila inflacija februarja še zmeraj 3,9 %. Poleg tega bodo pri ECB vsaj z enim očesom spremljali poteze kolegov iz ameriškega Fed, kjer inflacija ostaja trdovratnejša. ECB si namreč ne more privoščiti pretiranega odstopanja od ameriške centralne banke, saj bi to ošibilo evro in posredno negativno vplivalo na inflacijo. Vrednost evra je trenutno 1,07 ameriškega dolarja in ob rasti dolarja deloma že nakazuje višjo verjetnost rezov obrestnih mer v Evropi v primerjavi z ZDA. Tudi zadnji podatki o gospodarski aktivnosti iz ZDA so precej boljši kot v Evropi. Ameriški proizvodni PMI kazalci so zopet nad vrednostjo 50, kar nakazuje na rast tudi v industriji in predelovalnih dejavnostih, ne samo v storitvah. To bo še dodatno otežilo odločanje Feda o politiki obrestnih mer.

Jen je pretekli teden padel na najnižjo vrednost v primerjavi z dolarjem po letu 1990

Intervencija na deviznem trgu, s katero bi japonska vlada stabilizirala domačo valuto se zato zdi vse bližje. Japonska naj bi na začetku vrednost domače valute branila z prodajo deviznih rezerv v vrednosti do okrog 25 milijard ameriških dolarjev. Padec jena je sicer voda na mlin največjih domačih podjetij, katerih velik del prodaje predstavlja izvoz. Posledično je osrednji japonski borzni indeks, Nikkei v zadnjih mesecih doživel pravi razcvet. A na drugi strani šibak jen, in posledično višji stroški uvoženih surovin in blaga, negativno vplivajo na manjša domača podjetja in potrošnike.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek. Predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalskim trgom, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Taktirko znova v rokah držijo centralni bankirji

Kljub temu, da je Fed na zadnjem srečanju temeljno obrestno mero pričakovano pustil na 5,50 odstotka, so se trgi znova povzpeli višje. Trg se je namreč osredotočil na blažjo retoriko vodje Fed, Jerome Powla, ki je v svojem govoru zagovarjal tri spuste temeljne obrestne mere do konca letošnjega leta. Že sama napoved nižanja obrestnih mer za 75 bazičnih točk je imela na trgih pozitivno konotacijo, saj se je ameriški S&P 500 po srečanju centralnih bankirjev povzpel na rekordno vrednost 5260 točk. Bikovskemu trendu na Wall Streetu je prav tako pripomogla revizija napovedi BDP, kjer so ekonomisti zvišali svoje napovedi za rast ameriškega gospodarstva tako za leto 2024 (iz 1,5 % na 2,1 %) kot tudi za leto 2025 (iz 1,6 % na 1,7 %).

Napovedi o spuščanju temeljnih obrestnih mer so se širile tudi čez Atlantik, saj je bila februarska rast cen v Združenem kraljestvu za 0,1 % nižja od pričakovanj, pri 3,4 %. Novica o dezinflaciji v Veliki Britaniji je lokalni indeks FTSE100 potisnila navzgor za 2,1 %, najvišje od aprila prejšnjega leta. Dogajanje je bilo burno tudi v Švici, kjer so terminske pogodbe pred srečanjem SNB napovedovale spuste temeljne obrestne mere le s 70 % prepričanjem. Spust temeljne obrestne mere za 25 bazičnih točk je tako pozitivno presenetil domači delniški trg, a hkrati nekoliko oslabil tečaj švicarskega franka.

Dolgoročni cilji centralnih bankirjev, kot so stabilnost cen, trajnostna gospodarska rast in visoka zaposlenost so dandanes doseženi le deloma, zato si centralni bankirji kljub uspešni restriktivni monetarni politiki še ne smejo oddahniti. Donosi na kapitalskem trgu bodo tako sloneli na kazalcih posamičnega gospodarstva in kako le-ta kljubuje restriktivni monetarni politiki in s tem zagotavlja dolgoročno rast gospodarstva in visoko zaposlenost.

Matej Krajnik, analitik

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

      Vir fotografije: Delo.si

 

Rezi obrestnih mer na prihajajočih zasedanjih centralnih bank

Nekateri strahovi, da bi najpomembnejše centralne banke ob zadnjih, nekoliko manj ugodnih inflacijskih podatkih lahko znova zaostrile svojo retoriko, se niso uresničili. Oblikovalci denarne politike so namreč trge razveselili s precej direktnimi napovedmi o rezih obrestnih mer na prihajajočih zasedanjih in s tem glavnim borznim indeksom dali dodaten pospešek.

Pri Fed do konca letošnjega leta pričakujejo tri znižanja obrestnih mer

Pri ameriškem Fed so obresti še petič zapored ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 %, a kljub lepljivi inflaciji in ekonomiji na visokih obratih, do konca letošnjega leta še zmeraj pričakujejo tri znižanja obrestnih mer po 0,25 %. Poleg tega predstavniki ameriške centralne banke trenutno predvidevajo, da se bo ključna obrestna mera do leta 2026 postopoma znižala na okrog 3 %, kar bi pomenilo, da smo pred začetkom dlje trajajočega cikla sproščanja denarne politike, ki ugodno vpliva na delniški trg. A inflacija se je skozi zgodovino že izkazala kot nepredvidljiv ekonomski pojav. Nizka brezposelnost in v ZDA še zmeraj robustna gospodarska aktivnost v kombinaciji z rastočimi cenami na surovinskih trgih so dejavniki, ki bi lahko nekoliko zakomplicirali trenutna, precej optimistična pričakovanja glede inflacije in posledično politike centralnih bank.

Švicarska centralna banka je že začela cikel nižanja obrestnih mer

Dejavni so bili tudi pri nekaterih ostalih pomembnih centralnih bankah. Izstopa predvsem odločitev švicarske banke, ki je kot prva izmed pomembnih centralnih bank v razvitih zahodnih gospodarstvih že začela cikel nižanja obrestnih mer. Inflacija v Švici je sicer že devet mesecev pod 2 %. Ključne obrestne mere so temu primerno pri 1,50 %, občutno nižje kot v ZDA in evrskem območju. V zadnjem obdobju so na znižanje obrestnih mer v Švici precej pritiskali domači industrialci, saj je močan frank negativno vplival na izvoznike. Bank of England je obresti ohranila nespremenjene, a podobno kot ameriški in evropski, tudi britanski centralni bankirji v naslednjih mesecih načrtujejo reze. Inflacija v Združenem Kraljestvu je bila februarja na letni ravni pri 3,4 %.

Pozitivno so presenetile prve ocene vodilnih kazalnikov ekonomske aktivnosti

Pozitivno so presenetile prve ocene evropskih PMI indeksov (vodilni kazalnik ekonomske aktivnosti), ki so marca drugi mesec zapored presegli napovedi ekonomistov. Sestavljen indeks (presek aktivnosti v predelovalni industriji in storitvah) je bil pri 49,9, kar kaže na minimalno krčenje ekonomske aktivnosti (meja med rastjo in krčenjem je 50). Vrednost je bila najvišja po juniju lani. A razlika med storitvenimi in predelovalnimi dejavnostmi se je v primerjavi s februarjem še nekoliko povečala. Aktivnost v storitvah je bila namreč drugi mesec zapored v območju rasti, na drugi strani je kazalnik v predelovalnih dejavnostih upadel in je pod mejo 50 že vse od julija 2022. Ob umirjanju inflacije je rast realnih plač v evrskem območju znova pozitivna, kar bi v kombinaciji z nižjimi obrestnimi merami v naslednjih mesecih lahko pripomoglo k postopnemu obujanju gospodarske rasti. Pozitivno za evropske kapitalske trge so tudi razmeroma nizka pričakovanja globalnih vlagateljev za rast poslovanja in dobičkov evropskih podjetij v 2024. A odpornost poslovanja in predvsem marž nakazuje, da so vlagatelji preveč pesimistični in posledično podcenjujejo potencial rasti na evropskih delniških trgih.

Gospodarska klima na Kitajskem še ne omogoča konkretnejšega okrevanja borznih indeksov trgov v razvoju

Gospodarska klima na Kitajskem vsaj zaenkrat še ne omogoča konkretnejšega okrevanja borznih indeksov trgov v razvoju. Nekateri ekonomski podatki, kot sta industrijska proizvodnja in prodaja na drobno, sicer nakazujejo nekoliko boljšo sliko, a predvsem nadaljevanje velikih težav v nepremičninskem sektorju še naprej onemogoča pretiran optimizem. Kitajski juan kaže znake šibkosti v primerjavi z dolarjem, a centralne oblasti so zopet posredovale na trgu z retoriko in s tem poizkusile valutno razmerje ohraniti znotraj pričakovanega koridorja. Kot nam kažejo pretekle ekonomske izkušnje lahko kitajske oblasti ta trik izvajajo še nekaj časa, a če se ekonomija ne bo pokazala v bolj robustni luči, potem tudi juana ne morejo ohraniti v trenutnem razmerju do dolarja.

Kratkoročen vrh v donosih na obvezniških trgih in manjši upad zahtevanih donosnosti v naslednjih mesecih

Centralne banke so sprožile precejšnje premike na trgu obveznic. Zahtevane donosnosti na obveznice so ob lepljivi inflaciji ter zamikih rezov v obrestnih merah večji del dosedanjega dela leta rasle, pretekli teden pa so sproščeni toni centralnih bankirjev sprožili preobrat. Zahtevana donosnost na 10-letno nemško obveznico je pretekli teden iz 2,45 % upadla na 2,33 %, podobna ameriška je pri 4,23 %. Kot kaže smo tudi na obvezniških trgih videli vsaj kratkoročen vrh v donosih in lahko v naslednjih dveh mesecih pričakujemo manjši upad zahtevanih donosnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke še naprej držijo trge v negotovosti. Rezi v obrestnih merah se nekoliko oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na trenutne investicijske izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah, obenem pa centralne banke v prihodnje napovedujejo nižje obrestne mere.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Visoke dividende na obrobnem trgu

 

Tečaj delnice Krke se je 15. marca 2024 pri ceni 129 eur dotaknil rekordne vrednosti vseh časov. Da je delnica Krke spet tako visoko, so delničarji čakali skoraj 17 let. Nazadnje je bil namreč tečaj tak na vrhuncu borznega balona julija 2007.

Od takrat se je na Ljubljanski borzi marsikaj spremenilo, lahko tako rekoč govorimo o čisto drugačnem trgu kapitala. Na žalost v negativnem smislu, saj na borzi kotira le še peščica družb, trguje se z manj kot desetimi delnicami, od tega resno z dvema ali tremi – kjer so na neki način prisotni tudi tuji vlagatelji.
Posledica tega je, da Slovenijo kot trg kapitala mednarodne institucije že več kot deset let uvrščajo med obrobne trge (frontier), in ne več med razvijajoče se oziroma emerging. Omenjene klasifikacije so nadvse pomembne zaradi prisotnosti večjih tujih institucionalnih vlagateljev.

Hrvaški pokojninski skladi

V obrobne trge namreč vlaga izredno malo upraviteljev premoženja, tu so prisotni kvečjemu kakšni butični globalni investicijski skladi ter lokalni oziroma regijski vlagatelji. Ljubljanska borza ima srečo, da je pri naših sosedih na Hrvaškem zelo dobro razvit drugi steber pokojninskega zavarovanja in iz tega naslova prihajajo kupci delnic Krke in NLB, občasno pa tudi Telekoma in morda Zavarovalnice Triglav.

Pokojninski skladi se po naravi in naložbenih pravilih obnašajo kar se da previdno, racionalno in jih tako privlačijo v glavnem naložbe z dobrim dividendnim donosom. In takšne naložbe v Sloveniji ni težko najti. Domača podjetja so se v zadnjih 15 letih dobro razdolžila, prevzemno so z redkimi izjemami konzervativna in tako jim v bilancah ostajajo velike količine finančnih sredstev. To s pridom izkoriščajo državni lastniki, ki so v večini družb največji delničarji in na letnih zborih lastnikov brez problema izglasujejo visoke dividende.

Tudi letos bo tako, s tem da se je sezona izplačila dividend tokrat začela že v prvem trimesečju. Cinkarna Celje je dividende izplačala konec februarja, Telekom Slovenije pa prejšnji petek. Pri obeh družbah gre za izplačilo dividend iz čistega dobička leta 2022, ki jih v lanskem letu zaradi prejetih subvencij ob visokih cenah električne energije nista smeli.

Dividende višajo tečaje

Pričakovano visoke dividende domačih blue chipov tako že od začetka leta poganjajo navzgor delniške tečaje. Indeks SBITOP je tako letos v slabih treh mesecih že pridobil dobrih štirinajst odstotkov, kar je eden izmed najboljših začetkov leta v zgodovini Ljubljanske borze. Med posameznimi delnicami je na prvem mestu po rasti v letošnjem letu naša največja banka NLB, sledita Petrol in Krka.

Poslovni rezultati omenjenih družb so bili v lanskem letu zelo dobri in posledično pričakujemo znova visoke dividende. Še najbolj po dobičku izstopa NLB, ki odličen dobiček napoveduje tudi letos, ta pa se bo najbolj seveda poznal v višini dividende. Po napovedi uprave naj bi bila dividendna donosnost okoli desetodstotna, kar je največ med vsemi domačimi delnicami. Časi za bančni biznis so namreč odlični, neto obrestna marža je visoka, zniževanje centralnobančnih obrestnih mer pa bo zaradi še vedno trdovratne inflacije potekalo počasneje, kot je bilo sprva načrtovano. Gospodarska rast je v regiji pozitivna, kar se kaže v še vedno minimalnih odpisih oziroma rezervacijah.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                              Vir fotografije: Starconnect media

 

Najnovejša inflacijska podatka iz ZDA sta potrdila, da bo zadnja faza umirjanja inflacije precej trši oreh

Najnovejša inflacijska podatka iz ZDA sta potrdila, da bo zadnja faza umirjanja inflacije precej trši oreh kot bi lahko dajal slutiti hiter upad od vrha do trenutnih nivojev. Tako februarski indeks cen CPI kot kazalnik zasebne potrošnje PCE sta prišla malenkost nad napovedmi ekonomistov, kar je pretekli teden nekoliko povečalo nihajnost na finančnih trgih. Predvsem vrednotenja na trgu obveznic so se še nekoliko prilagodila pričakovanjem, da bodo aktualni ekonomski podatki prvo znižanje ključne obrestne mere zamaknili globoko v poletje, število znižanj v letošnjem letu pa bo manjše od začetnih pričakovanj. Na drugi strani glavni delniški indeksi zaradi boljših pričakovanj gospodarske rasti vztrajajo blizu rekordnih vrednosti in s tem višjih dobičkov.

Pri Fed bodo ključne obrestne mere na marčevskem zasedanju ohranili nespremenjene

Bolj ali manj je jasno, da bodo pri ameriški centralni banki ključne obrestne mere na marčevskem zasedanju ta teden ohranili nespremenjene. Kljub temu, da se splošna inflacija v ZDA, merjeno s CPI, že vse od oktobra ni znižala, jedrna inflacija pa je v tem obdobju upadla zgolj za 0,2 %, terminski trgi prvi rez obrestnih mer napovedujejo na junijskem zasedanju. Guverner Fed, Jerome Powell, je na preteklih zasedanjih nekoliko omilil svojo retoriko in dokaj odkrito napovedal, da je rahljanje denarne politike blizu. Vlagatelji bodo zato še toliko bolj pozorni na to, če oziroma kako, bodo predstavniki Fed svoja stališča prilagodili najnovejšim inflacijskim podatkom. V luči trdovratne inflacije in precejšnje negotovosti glede denarne politike v prihodnjih mesecih, so v zadnjih tednih znova za S&P 500 precej zaostajale delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, ki so bolj občutljive na obrestne mere. Na drugi strani so se ob podražitvah nafte dobro odrezale delnice energetskega sektorja. Na krilih višjih cen zlata, srebra, bakra in nekaterih drugih surovin, pa so rasle delnice rudarskih podjetij. Natanko leto dni po seriji propadov regionalnih ameriških bank so lahko zadovoljni vlagatelji v delnice finančnega sektorja, ki so od lanske bančne krize pridobile več kot 25 %. Znotraj skupine t.i. veličastnih sedem najbolj veličastni ostajajo donosi Nvidie, precej manj spektakularno, a vseeno vztrajno, iz tedna v teden pridobivajo delnice Microsofta, Mete, Amazona in Alphabeta. Manj rožnati so bili zadnji meseci za delničarje Appla. Kalifornijski velikan je kot kaže izčrpal potencial za širitev prodaje svojih ključnih obstoječih produktov, na čelu z Iphonom, in napovedi o tem, kako uspešno bo podjetje pri monetizaciji novih tehnoloških prebojev (predvsem na področju UI), so zaenkrat negotove. Poleg tega se Apple bori z vse več regulatornimi preprekami. Applove delnice so od rekorda decembra lani oddaljene za okrog 10 %. Že več kot 50 % pa so od najvišje vrednosti, dosežene v letu 2021, oddaljene delnice zadnjega izmed elitnih sedmih ameriških tehnoloških velikanov, Tesle. Več o težavah slednje, si lahko preberete v enem izmed preteklih tedenskih komentarjev.

Posledice višjih obrestnih mer, z naraščajočimi stroški gradbenih del in energentov ter padcem povpraševanja zaradi dela od doma, vse bolj vplivajo na evropski trg poslovnih nepremičnin

Posledice višjih obrestnih mer, v kombinaciji z naraščajočimi stroški gradbenih del in energentov ter padcem povpraševanja zaradi povečanega obsega dela od doma, se vse bolj odražajo na evropskem trgu poslovnih nepremičnin. Prva odmevnejša žrtev krize je bila avstrijska Signa, ki je bankrotirala decembra lani. Pretekli teden je slabše poslovne rezultate poročal nemški nepremičninski velikan Vonovia, a obenem napovedal, da se stanovanjskim nepremičninam obetajo boljši časi. Precej težav z refinanciranjem dolga se v prihajajočih mesecih obeta nekaterim nepremičninskim podjetjem, zlasti v Nemčiji in Skandinaviji. S podobnimi težavami se soočajo tudi v ZDA, kjer težavo predstavlja predvsem visok delež praznih pisarn. Kriza že negativno vpliva na bilance nekaterih bank, a nivo izpostavljenosti sistemsko pomembnih finančnih institucij temu segmentu gospodarstva, zaenkrat ne predstavlja pretiranega sistemskega tveganja. Banke imajo namreč po krizi 2008 visoke standarde kapitalske ustreznosti, zaradi obrestne razlike ustvarjajo rekordne dobičke in posledično so veliko bolj odporne na tovrstne šoke kot v preteklih krizah.

Japonski sindikati na letnih pogajanjih s podjetji dosegli 5 % zvišanje povprečnih plač

Po tem, ko so japonski sindikati na letnih pogajanjih s podjetji dosegli 5 % zvišanje povprečnih plač vse kaže, da bodo pri japonski centralni banki končali 8 let dolgo obdobje negativnih obrestnih mer. Po dolgem obdobju zelo nizke, pogosto tudi negativne inflacije, japonski odločevalci upajo, da bodo višje plače spodbudile domačo potrošnjo in  s tem kronično stagnantno gospodarsko rast. A ukrepi fiskalne in monetarne politike ne bodo rešili največja ovire, ki je demografija oziroma hitro krčenje delovno aktivnega prebivalstva.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke še naprej držijo trge v negotovosti, saj se rezi v obrestnih merah nekoliko oddaljujejo, a predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovost kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na trenutne gospodarske in politične izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo nadpovprečno rasti v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost, obenem pa vrednotenja niso na nivojih kot smo jih videli v preteklih balonih. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Zadnja gibanja kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja, zato smo zadnje dni videli tudi nekoliko več špekulativnih nakupov posameznih kitajskih naložb.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Dansko podjetje Novo Nordisk

                      Vir fotografije: Investopedia

 

Zasedanje evropske centralne banke in redno polletno pričanje predsednika ameriške centralne banke pred kongresom ni prekinilo veselice na borzah, ki so skozi večji del preteklega tedna znova pridobivale. Šele v petek so glavni indeksi nekoliko popustili pod pritiskom unovčevanja dobičkov vlagateljev v največje proizvajalce mikročipov, saj so tečaje delnic povezanih z umetno inteligenco ponekod pridobili tudi več kot 50% v dobrih dveh mesecih.

Bo Fed kmalu znižal obrestno mero?

Guverner Fed Powell je v Kapitolu, kjer je sedež ameriškega kongresa potrdil, da so pri ameriški centralni banki blizu točke, na kateri bodo podatki dovoljevali prvo znižanje ključne obrestne mere. Njegove besede so konec preteklega tedna podprli sveži podatki iz ameriškega trga dela, ki so poleg stopnje inflacije in gospodarske rasti, glavni dejavnik pri sprejemanju odločitev centralne banke. Kljub temu, da je bilo število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA februarja znova višje od napovedi, se je stopnja brezposelnosti iz 3,7 % zvišala na 3,9 %. Rast plač je bila na mesečni ravni 0,1 %, v primerjavi z lanskim letom pa so se plače v povprečju zvišale za 4,3 %. Obe številki sta bili nižji kot v januarju. Prav danes bomo z zanimanjem spremljali objavo februarskih podatkov o ameriškem indeksu cen CPI, ki bodo dali še nekoliko bolj jasno sliko o tem, če oziroma kdaj bodo pri Fed začeli z rahljanjem denarne politike.

Evropska centrala banka v čakanju na podatke o stabilni inflaciji

Pri evropski centralni banki so ključno depozitno obrestno mero pričakovano ohranili na 4 %. Marčevsko zasedanje ECB lahko povzamemo z dvema ključnima sporočiloma. Pod točko ena je to, da se proces dezinflacije v evrskem območju uspešno nadaljuje, skladno s tem je bila napoved povprečne stopnje inflacije v evrskem območju letos popravljena iz 2,7 % na 2,3 %. Poleg tega naj bi tudi jedrna inflacija že prihodnje leto padla na ciljna 2 %. Pod točko dva pa evropski centralni bankirji napovedujejo, da bodo obresti prvič znižali na enem izmed treh spomladanskih srečanj. Trenutno kaže, da je največ možnosti za to junija, ko bo na voljo dovolj podatkov, ki bi potrdili, da se je inflacija stabilizirala. Tveganje, ki bi morda lahko ECB spodbudilo k morebitnemu predčasnemu oziroma bolj znatnemu rahljanju denarne politike v prihodnjih mesecih, predstavlja kriza na trgu poslovnih nepremičnin.

Danski Novo Nordisk z zdravili za debelost presegel tržno kapitalizacijo Tesle

Pozitivne novice znova prihajajo od danskega farmacevta Novo Nordiska, pri katerem so pretekli teden poročali o novih prebojih na področju razvoja zdravil proti debelosti. Zdravili za diabetes oziroma hujšanje, Ozempic in Wegovy sta že uspešno prestali preizkusne faze in poželi velik uspeh na trgu, zdaj pa učinkovina imenovana amycretin, ki je v prvi fazi raziskav, kaže še precej boljše rezultate. Novo Nordisk je lani jeseni iz prestola največje evropske borzne družbe izrinil francoskega proizvajalca luksuzni dobrin LVMH. Z več kot 5 % skokom je tržna kapitalizacija podjetja pretekli teden dosegla 500 milijard evrov in s tem presegla ameriško Teslo.

Kongres kitajske komunisitične partije brez presenečenj

Kitajska vlada je na letnem kongresu kitajske komunistične partije ni postregla z večjimi presenečenji in ciljno gospodarsko rast postavila na 5 %, ciljni proračunski primanjkljaj pa na 3 %. Sveži podatki kažejo, da se je kitajski izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečal hitreje od napovedi. Za nekaj več optimizma je poskrbel tudi indeks cen CPI, inflacija je bila februarja po štirih zaporednih mesecih deflacije znova pozitivna. Kljub malenkost boljšim podatkom pa vlagatelji v kitajske delnic ostajajo zelo previdni.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke še naprej držijo trge v negotovosti, saj se rezi v obrestnih merah nekoliko oddaljujejo, a predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. Ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge in s tem prilagodijo uteži v svojem portfelju. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                      Vir fotografije: WFFW INFO

 

Pretekli teden je najvišjo vrednost iz konca leta 2021 presegel tehnološki indeks Nasdaq

Vzpon peščice največjih delnic povezanih z umetno inteligenco, ki so poganjale delniške indekse v preteklih mesecih, se je v zadnjih tednih prelil v širšo, že skoraj evforično rast na bolj ali manj vseh segmentih finančnih trgov. Medtem, ko širši indeks S&P 500 že kar nekaj tednov vztrajno posega po novih rekordih, je pretekli teden prejšnjo najvišjo vrednost iz konca leta 2021 presegel tudi tehnološki indeks Nasdaq. Oba omenjena indeksa sta s pozitivnim donosom zaključila sedem od devetih tednov v letošnjem letu. Če gremo še nekoliko nazaj v leto 2023, je S&P 500 v pozitivnem območju zaključil 16 izmed zadnjih 18 tednov, kar se je nazadnje zgodilo daljnega leta 1971. Dogajanje na trgu v zadnjih tednih vse bolj spominja na kovidno obdobje v drugi polovici leta 2020 in leta 2021, z robustno in stabilno rastjo delniških indeksov ter spektakularnimi donosi nekaterih tveganih naložbenih razredov. A če je trge takrat navzgor poganjal predvsem poceni denar, zdaj optimizem krepijo vzpodbudni ekonomski podatki in visoka pričakovanja glede prihodnosti.

Cene gospodinjskih dobrin in storitev v ZDA so se na letni ravni zvišale za 2,9 %

Po tem, ko so inflacijski podatki za ZDA v zadnjem času presegali napovedi ekonomistov, je januarski indeks osebne potrošnje (PCE), ki ima pri odločitvah ameriške centralne banke celo večjo veljavo od indeksa CPI, prinesel nekaj olajšanja. Na letni ravni so se cene gospodinjskih dobrin in storitev zvišale za 2,9 % kar je bilo v skladu z napovedmi in dovolj za pozitivno reakcijo na delniških trgih.

V Sloveniji je letna stopnja inflacije februarja znašala 3,4 %

Tudi evrska inflacija (merjeno s CPI) se je februarja še nekoliko znižala in bila na letni ravni pri 2,6 %. Prav tako se je iz januarskih 3,3 % na 3,1 % februarja upočasnila jedrna inflacija. Za razliko od inflacijskih podatkov v ZDA, pa je bila rast cen na stari celini februarja malenkost višja od napovedi ekonomistov. Kljub temu, kar se tiče inflacije, situacija v Evropi ostaja ugodnejša kot v ZDA. Vztrajajo pa razlike med posameznimi državami članicami. V Sloveniji se je denimo februarja letna stopnja inflacije napram januarju zvišala za 0,1 % in bila pri 3,4 %, v sosednji Avstriji in na Hrvaškem rast cen na letni ravni vztraja nad 4 %, v Italiji pa je že četrti mesec zapored pod 1 %. Nižanje letne inflacije gre še vedno v največji meri na račun nižjih cen energentov, kar pa predstavlja določeno tveganje za trend nižanja rasti cen v prihodnjih mesecih, sploh ob morebitnem nadaljevanju rasti cen nafte. Cena za sodček zahodno teksaške nafte WTI je namreč konec preteklega tedna prvič po štirih mesecih dosegla 80 dolarjev.

Konkretnejši odboj kitajskih delnic

Pred začetkom letnega zasedanja kitajskega kongresa, so končno nekoliko konkretnejši odboj uprizorile kitajske delnice. Vlagatelje so opogumila zelo nizka vrednotenja kitajskih delnic, sprejetje regulatornih ukrepov, ki med drugim obsegajo omejitev prodaje delnic na kratko, ter upanje na to, da bo kitajska vlada prizadevanja za obuditev gospodarske rasti in oživitev finančnih trgov nadgradila s konkretnejšim finančnim stimulusom. Kitajska komunistična partija bo ciljno gospodarsko rast za 2024 bržkone, tako kot lani, postavila na 5 %. A primerjalna osnova je bila lani zaradi strogih kovidnih ukrepov na  Kitajskem v letu 2022 izkrivljena, zato bo izpolnitev ciljne rasti letos precej trši oreh. Obenem gospodarski industrijski kazalci PMI še naprej nakazujejo krčenje aktivnosti v večjem delu Azije, z izjemo močne rasti v Indiji in Indoneziji.

Dolgoročno višje obrestne mere so znova osrednji scenarij na trgu obveznic

Dolgoročno višje obrestne mere so znova postale osrednji scenarij na trgu obveznic, pričakovanja o prvem znižanju ključne obresti pa se zamikajo vse globje v letošnje leto. A če je rast zahtevanih donosnosti obveznic jeseni lani sprožila korekcijo na delniških trgih, so trgi ob pozitivnem vzdušju, visokih dobičkih borznih družb in dobrih ekonomskih podatkih v ZDA, tokrat bolj ali manj ignorirali dogajanje na obvezniškem trgu. Zahtevana donosnost na 10-letno ameriško državno obveznico je bila konec preteklega tedna pri 4,2 %, na podobno nemško pa 2,4 %. Trg tokrat raje namesto obrestnih mer in Feda, gleda v vse živahnejšo ekonomsko aktivnost predvsem v ZDA, a deloma tudi drugod po svetu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter predvsem tehnološki megatrendi. Kapitalski trgi tako pri Fed kot pri ECB pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. Ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge in s tem prilagodijo uteži v svojem portfelju. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.