Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Opuščanje ukrepov namenjenih omejevanju širjenja okužbe z virusom Covid-19 je povzročilo vnovično hitrejše širjenje okužb. Domala vse države, ki so začele z odpiranjem tako državnih mej kot tudi storitvenih dejavnosti (nočno življenje, turizem, gostinske storitve, fitnesi,…), so v zadnjem tednu poročale strmo rast okužb z novim koronavirusom. Upanje, da naj bi virus (vsaj začasno) zaustavile višje temperature poletnih mesecev, je več kot očitno izpuhtelo, saj o strmi rasti števila okuženih poročajo iz vseh delov sveta. Globalna žarišča ostajajo države v razvoju z Brazilijo in Indijo na čelu, virus pa se močno širi tudi v ZDA. Zaradi izjemno negativnih ekonomskih posledic spomladanskih ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja okužb, je malo verjetno, da bomo, kljub slabši epidemiološki sliki, ponovno videli tako drastične ukrepe s strani držav, lahko pa pričakujemo, da se bodo ponovno uvedle določene omejitve, usmerjenje v lokalno omejevanje števila okužb. Navkljub odpiranju državnih mej zadnji podatki o številu nočitev in številu letalskih potnikov kažejo, da vsaj zaenkrat ne kaže na okrevanje v turizmu, gostinstvu in letalskemu prometu. Države in centralne banke bodo zato najverjetneje nadaljevale s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic, ob drastičnem poslabšanju  epidemiološke slike pa lahko pričakujemo ponovno močnejše intervencije tako na kapitalskih trgih kot tudi v obliki fiskalnih spodbud.

– Vlagatelje še naprej navdajajo z optimizmom relativno pozitivni signali iz realne ekonomije, ki so sicer boljši od pričakovanja, vendar kažejo, da so bile prvotne napovedi glede močnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta (okrevanje v obliki črke V) nekoliko preveč optimistične in da se bomo s posledicami pandemije Covid-19 soočali tudi v 2021. Dodatno mero optimizma je povzročilo umirjanje vroče krvi med Indijo in Kitajsko, še vedno pa ni večjega napredka pri reševanju spora med ZDA in Kitajsko, tako da ostaja grožnja dalj časa trajajoče trgovinske vojne med največjima svetovnima silama še vedno na tapeti.

– Zaradi poslabšanja epidemiološke slike akterji na kapitalskih trgih pričakujejo dodatne stimulativne ukrepe s strani držav in centralnih bank, kar je povzročilo rast delniških tečajev. Še posebej močno rast so v preteklem tednu zabeležile delnice kitajskih izdajateljev, glavni razlog rasti pa prihaja s strani izjemnega prirasta participacije domačih vlagateljev. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol, saj zaradi pomanjkanja alternativ (negativne obrestne mere in izjemno nizke, če ne tudi negativne, donosnosti obveznic) denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Glede na celotno dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč in da se nahajamo v okolju velike negotovosti, ki lahko pripelje do večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih.


NASVET ZA VLAGATELJE:

Ohranjamo priporočilo, ki ga zdaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in ta denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgoročnimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

Borzna letargija in drugi val

 

Čas kislih kumaric, kot pravimo obdobju brez pomembnejših novic, letos poteka v znamenju političnih odstopov in drugega vala okužb z novim koronavirusom. Odstopa notranjega ministra in šefa policije za borzo seveda nista pomembna, pridržanje ministra za gospodarstvo ter odstop glavnega upravljavca državnega premoženja pa tudi ne. Da na Ljubljanski borzi na začetku drugega polletja vlada popolna letargija kažejo delniški tečaji, ki se ne odzivajo več na nabor slabih novic. Podobni občutki borzne komentatorje prevzemajo ob pogledu na svetovne borze. Tečaji ameriških delnic so blizu rekordov, in to kljub temu da se več deset tisoč Američanov vsak dan na novo okuži in kljub zaostanku sedanjega predsednika Donalda Trumpa za izzivalcem Joeom Bidnom po trenutnih javnomnenjskih anketah. Biden napoveduje ponovno zvišanje korporativnih davkov, ki jih je Trump v svojem mandatu znižal, in tako poskrbel za prvo večjo borzno veselico po izvolitvi pred štirimi leti.

Pa se vrnimo v domače borzne loge. Rahel padec borznega indeksa je v zadnjem tednu povzročila le novomeška Krka, ki je vstopila v tako imenovano tiho obdobje, v katerem ne kupujejo lastnih delnic. Manjše povpraševanje je tako tečaj spustilo s 85 na dobrih 82 evrov, kar je za seboj potegnilo manjši zdrs indeksa SBI TOP. Krka ima namreč največjo utež v indeksu, to je slabih 30 odstotkov. Skupščina delničarjev v prihodnjih dneh naj bi med lastnike razdelila polovico bilančnega dobička za leto 2019. Dividenda naj bi znašala 4,25 evra ali dobrih pet odstotkov bruto. Malo več, in sicer 6,5-odstotno donosnost delnice, naj bi letos potrdila skupščina Petrola, kar bi pomenilo 21 evrov bruto za delnico. Zmagovalka letošnje zelo okrnjene dividendne sezone pa je Cinkarna Celje, dividenda bo desetodstotna. Odlično poslovanje celjske družbe, ki kljub težkim razmeram v panogi zadnjih nekaj let razveseljuje lastnike, bo zanimivo spremljati v prihodnjih letih. S čela družbe se poslavlja dolgoletni direktor Tomaž Benčina, ki ga bo nadomestil predsednik nadzornega sveta Aleš Skok.

Zavarovalnici Triglav in Sava Re ter Nova Ljubljanska banka dividend za letos ne bodo izplačali. Vsaj dokler bodo veljale uredbe Agencije za zavarovalni nadzor in Banke Slovenije bo tako. Pretekli dobički bodo v bilancah v rubriko zadržano čakali na čas po koronavirusu.

 

 

Poceni denar, zahtevna prihodnost

 

Centralne banke so takoj vstopile na trg z neomejenimi sredstvi. Zato se vedno bolj sprašujemo, ali je denar še dobrina in kaj z njim. Ljudje so se na posledice virusa, na negotovost, seveda odzvali z večjo stopnjo varčevanja. V Sloveniji so depoziti poskočili na čez 21 milijard evrov, kar pomeni dodatnih 600 milijonov v prvih petih mesecih. Tudi v ZDA so ugotovili nadpovprečne rasti varčevanja. Kroženje denarja se je ustavilo in brez centralnih bank bi v svetu zavladala visoka deflacija. Te pa nekako ohranjajo status quo in držijo sistem nad vodo.

Toda vlagatelji moramo gledati naprej. Smrtnost virusa je manjša, kot se je zdelo na začetku. O njem vemo vedno več in zdi se, da se bližamo tudi cepivu. Čeprav imamo rekordne dnevne številke o številu okuženih, se delniški trgi na to skorajda ne odzivajo več. To pomeni, da je glavna osredotočenost trenutno prihodnost. Kam z denarjem? Če izvzamemo porabo, se večina ljudi in tudi podjetij ukvarja s to »težavo«: v kaj ali kam naj vlagajo. Tudi slovenska podjetja danes dobijo kredite z ročnostjo od pet do deset let po skoraj ničelni obrestni meri. Vendar je njihova glavna težava, kam naj denar vložijo. V nov hotel, novo proizvodno halo za avtomobile, novo tovarno za zdravila, v nove prodajne kanale …?

Nemškemu gigantu Daimlerju nizka cena denarja ne pomaga nič več. Njihov predsednik je napovedal velika odpuščanja in prestrukturiranje. Njihov poslovni model, ki so ga imeli zadnjih deset let, se je drastično spremenil. S krizo še toliko hitreje. Na drugi strani imamo vizionarja Elona Muska s Teslo, ki je vredna okoli 180 milijard dolarjev. Gre za največje avtomobilsko podjetje na svetu. Vizija bo v prihodnjih letih še toliko pomembnejša. Trenutno nastajajo nova podjetja, z novimi poslovnimi modeli, tako v ZDA kot tudi na Kitajskem (v kontekstu avtomobilskih proizvajalcev omenimo NIO). Evropa na tem področju caplja daleč zadaj. Vidimo, da je ena večjih težav trenutno, kam vlagati, da bodo naši prihodki v prihodnosti večji. Podjetij, ki so pripravljena na nove čase in ki jim bo v zahtevnih razmerah uspeli povečati prihodke, pa ni veliko. Trenutno vlagatelji še vedno ne vlagajo dovolj v prihodnost; sedijo na denarju, ki ne prinaša ničesar. Nevarnost, ki nam preti v prihodnosti, je tudi višja inflacija in še manjša realna vrednost denarja. Spremembe v prihodnosti niso linearne ampak eksponentne. Tudi zato so se razpršene delniške naložbe, ki stavijo na prihodnost in vidijo potencial rasti, tudi v tej krizi izkazale kot dobro zatočišče za naše dolgoročne cilje varčevanja.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Zadnji teden je prinesel nove skrbi glede razvoja pandemije koronavirusa. Če se je pred tedni zdelo, da je vrh dosežen, pa se je sedaj pokazalo, da so manj razvite države, in tiste, kjer se ljudje »težje« držijo navodil postale nov vir globalnega širjenja okužb. Močno rast tako vidimo na jugu in zahodu ZDA, v Latinski Ameriki, Afriki ter Bližnjem vzhodu. Tudi Balkan je postal vir okužb, ki prinaša drugi val nazaj v Evropo in Slovenijo. Nekatere države še naprej sproščajo ukrepe, a na drugi strani imamo primere, ko se ukrepi za omejitev pandemije zopet zaostrujejo. Med zadnjimi je tudi Slovenija. Podobna zaustavitev kot marca in aprila je zelo malo verjetna, a omejitve bodo zopet zelo negativno vplivale na storitveni sektor, predvsem turizem, gostinstvo in potovanja. Države in centralne banke zato nadaljujejo s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic. Ta teden je FED razkril obveznice katerih podjetij je kupoval, obenem pa nekateri analitiki pričakujejo, da bo ob morebitnem močnem drugem valu pričel tudi z nakupi delnic. Pozitivni signali pa še naprej prihajajo iz gospodarstev. Makroekonomski podatki so zelo solidni in nad pričakovanji, zadnji podatki iz Kitajske so zopet v pozitivnem območju in kažejo na rast, tudi okrevanje na stari celini je hitrejše od pričakovanj. To je zopet oživilo pričakovanja, da mogoče vseeno vidimo okrevanje v obliki črke »V«. Na drugi strani vidimo krepitev napetosti, ki so kljub koronavirusu ostale nerazrešene. Novo vrelišče v Aziji postajajo odnosi med Kitajsko in Indijo, trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko še naprej delujejo po principu toplo – hladno, brexit se zapleta predvsem zaradi britanskih notranjepolitičnih razprtij, čeprav tudi odnos na relaciji Berlin-Pariz kaže občasne znake šibkosti.

– Zmerni optimizem vseeno prevladuje na borzah, čeprav vidimo povečano negotovost in zopet nekoliko višjo nihajnost, ki se bo po naši oceni še okrepila. Tečaji za premik na višje nivoje potrebujejo več optimizma in miselnosti, da je pandemija pod nadzorom ter verjetno še dodatno likvidnost, čeprav je prosti denar pri vlagateljih na rekordnih nivojih, institucionalni vlagatelji pa so le zmerni optimisti glede delnic. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih dveh mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos, a še hitreje rastejo nivoji privarčevanega denarja. Zadnji teden je prinesel ohladitev v najbolj špekulativne oz. prizadete panoge, saj se je pokazalo da v marsikaterem primeru hazardiranje nima nikakršne realne osnove. S tem se je pretirana evforija v določenem segmentu delniških trgov umirila in zopet so postale privlačnejše delnice podjetij s stabilnejšim poslovanjem. Glede na vse dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se še naprej stabilizira, a tempo okrevanja je počasnejši od optimističnih pričakovanj, kar vnaša negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je umirila, saj v ospredje zopet prihaja pospeševanje epidemije v nekaterih predvsem južnih zveznih državah ZDA ter Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Globalno pandemija še ni dosegla vrha, na drugi strani pa je Južna Koreja razglasila začetek drugega vala pandemije. Tudi podatki iz Evrope so ta teden malenkost manj vzpodbudni, kar nakazuje da epidemija tudi v Evropi še ni premagana, čeprav se ne pričakuje več karantene takih razsežnosti kot v spomladanskih mesecih. Politika in centralne banke še pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti enega trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED odkupuje visoko tvegane korporativne obveznice in s tem krepi likvidnost v delu gospodarstva, ki težje dostopa do novih posojil, japonska centralna banka krepi stimulativne ukrepe in podaljšuje njihov čas delovanja. V Evropi vidimo vse večjo pripravljenost tako evropske politike kot politike posameznih držav k večanju proračunskih deficitov. Evropske države, predvsem Nemčija, še naprej krepijo podporo »zeleni politiki in zeleni industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz posameznih držav so boljši in kažejo solidne trende rasti, a okrevanje je bolj podobno »razpotegnjeni kljukici« kot odboju v obliki črke »V«. Meje so se znotraj Evrope odprle, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov iz severa na jug, predvsem v srednjo in jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so se ta teden še nekoliko umirile, a eskalacija je oddaljena le en tvit.

– Zmerni optimizem prevladuje na borzah, a tečaji potrebujejo za premik na višje nivoje več optimizma v smislu da je pandemija dosegla tudi globalni vrh. Na drugi strani velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Zadnji teden je optimizem v teh najbolj tveganih panogah in delnicah sicer nekoliko splahnel, a če primerjamo tečaje z negotovostjo v teh dejavnostih so po našem mnenju tečaji teh podjetij oz. panog še vedno neupravičeno visoko vrednoteni. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe z komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pred štirinajstimi dnevi videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se po karanteni še naprej popravlja, a tempo okrevanja je počasnejši od nekaterih pričakovanj, kar je pretekli teden vneslo negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je nekoliko umirila, na drugi strani pa vidimo, da politika in centralne banke pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti 1 trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED je okrepil nakupe visoko tveganih korporativnih obveznic, japonska centralna banka pa je okrepila stimulativne ukrepe in napovedala, da bodo trajali dalj časa, kot je trg pričakoval. V Evropi je Španija v ponedeljek razgrnila načrt pomoči avtomobilski industriji v višini 3,5 mrd evrov, Nemčija pa še naprej krepi podporo »zeleni politiki in industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz Kitajske so boljši in kažejo solidne trende rasti, a so bili manjše razočaranje, saj bolj kot na okrevanje v obliki črke »V« kažejo na razpotegnjen »U«. Zadnje dni je izbruh primerov okužb na tržnici v Pekingu okrepil strah pred drugim valom okužb, saj so trendi okužb v svetu zelo raznoliki, na splošno pa lahko rečemo, da so trendi rasti okužb v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in ponekod v ZDA zaskrbljujoči. Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan še naprej odpravljajo zadnje omejitvene ukrepe, meje se odpirajo, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod nemških turistov predvsem v srednjo in Jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Tudi trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so si ta teden vzele predah, kar je pomenilo lep prirast tečajev kitajskih delnic na tedenskem nivoju.

– Skrhani optimizem na kapitalskih trgih s konca preteklega tedna se je po ukrepanju FED-a in japonske centralne banke zopet obrnil v optimizem. Dejstvo ostaja, da velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Situacija spominja na obdobja iz dot.com mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih neke prave alternative ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, nasilni protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pretekli teden videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Ameriške zaloge surove nafe v vzponu

 

Trg je tako radikalen rez v proizvodnji pozdravil z okrevanjem cene surove nafte, ki je, ne pozabimo, letos zabeležila najnižje vrednosti v zadnjih dvajsetih letih. Podatki iz ZDA, od koder poročajo o naraščajočih zalogah, so ta trend okrevanja v zadnjih dneh ponovno postavili pod vprašaj.

Zaradi pandemije Covid-19, smo v letošnjem letu priča izjemno močnemu padcu agregatnega povpraševanja po surovi nafti in njenih derivatih. S ponovnim odpiranjem ekonomij večina analitikov pričakuje okrevanje povpraševanja, je pa le-to močno pogojeno s hitrostjo okrevanja gospodarske aktivnosti. Zgodovinski ukrepi centralnih bank nas sicer navdajajo z določeno mero optimizma, da naj bi bilo okrevanje gospodarstva hitrejše kot v zadnji krizi iz leta 2009, vendar pa zadnje objave statističnih uradov kažejo, da okrevanje poteka nekoliko hitreje kot smo sprva pričakovali (močnemu padcu BDP v 2020 naj bi sledilo hitro okrevanje že v 2021) in predvsem neenakomerno v različnih delih sveta. Iz zadnjega poročila ameriške centralne banke FED lahko razberemo, da naj bi se po njihovem mnenju okrevanje ameriške ekonomije “podaljšalo” v 2022, kar je nekoliko prestrašilo vlagatelje na kapitalskih trgih, slabši obeti glede okrevanja največje svetovne ekonomije pa so zamajali tudi blagovne borze in posledično tudi ceno surove nafte. Olje na ogenj so prilili še zadnji podatki o strmi rasti ameriških zalog surove nafte, kjer ameriški proizvajalci surove nafte več kot očitno ne sledijo tempu Opeca in načrpajo bistveno večje količine črnega zlata, kot ga trg lahko absorbira. Po podatkih EIA (Energy Information Administration) naj bi v preteklem tednu ponudba surove nafte v ZDA dosegla najvišjo vrednost po letu 1982. Ameriška administracija poskuša del presežne ponudbe s trga umakniti s krepitvijo ameriških strateških rezerv, vendar bo to zagotovo premalo za ponovno vzpostavitev tržnega ravnotežja. Veliko večjo vlogo na kapitalskih kot tudi na blagovnih borzah bo imela hitrost in oblika krivulje okrevanja globalne gospodarske aktivnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pandemija globalno očitno še ni dosegla vrha, saj vidimo močno rast okuženih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, so pa bile pri obvladovanju zelo uspešne Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan in Kitajska. ZDA so nekje vmes, a v luči nasilnih protestov v ZDA je pandemija mesto na naslovnici prepustila slednjim. Države v Evropi so že odpravile večino omejevalnih ukrepov in gospodarski kazalci so se obrnili navzgor. Zaenkrat kaže, da je bila to najgloblja, a hkrati tudi najkrajša recesija po 2. svetovni vojni. Konec prejšnjega tedna so močno presenetili podatki ameriškega trga dela, ko se je namesto povečanja števila nezaposlenih število le-teh močno zmanjšalo, saj so delodajalci v ZDA dodatno zaposlili več kot 2,5 milijona ljudi. Tudi gospodarski podatki s stare celine se izboljšujejo in optimizem se krepi. Vse več je podjetij, ki delujejo s polno zmogljivostjo, odpirajo se meje za turizem. 15. junija Nemčija odpira meje, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov predvsem v sredno in jugovzhodno Evropo. Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, a vseeno so krivulje obrnjene navzgor. Tudi pretekli teden smo videli, da so države sprejele dodatne stimulativne ukrepe za pomoč gospodarstvu, izstopajo ukrepi Nemčije, ki podpirajo nakup čistih, električnih avtomobilov in krepitev investicij v »zeleno« energijo. To bo imelo pozitiven vpliv tudi na Slovenijo, saj ekonomske študije kažejo, da imajo nemški stimulativni ukrepi celo večji efekt v državah srednje Evrope kot v sami Nemčiji. Protesti v ZDA, brexit, napetosti na relaciji ZDA – Kitajska so tiste globalne teme, ki še naprej zaposlujejo tako politike kot vlagatelje, a v preteklem tednu niso pokvarile vzdušja na borzah.

– Optimizem na kapitalskih trgih se je nadaljeval. Videli smo močan tedenski prirast tečajev. Vlagatelji vse bolj iščejo racionalne razloge, ki bi pojasnili ta optimizem, a drugo razen ogromne količine (18 trilijonov) sveže natisnjenega denarja težko pojasni optimizem, ki ga spremljamo. Donosi na obvezniških trgih in v bankah so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem se je sedaj preusmeril v najbolj prizadete panoge. Močno so zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju, kar kaže na pretirano evforijo na delu delniških trgov. Situacija pri teh delnicah spominja na obdobja iz dotcom mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo mnenje, ki ga sedaj ponavljamo že nekaj tednov. Delnice se spet zdijo precej drage, a ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter nasilni protesti v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Uravnotežen pristop k investiranju je zato zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo sredi marca videli, kako so se le v mesecu dni iz novih rekordov kar naenkrat znašli v globoki, 30 % luknji. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Odgovor na covid-19, ki ga rišejo finančni trgi

 

Da ima koronavirus, in s tem povezana ustavitev gospodarstev, močan vpliv na naše življenje in finančne trge, nam verjetno ni treba spet poudarjati. A vse bolj opazimo, da imajo popotresni sunki gospodarskega zastoja že močne politično-socialne vplive, ki se še bolj kažejo v ZDA, kjer je brez dela v dobrem mesecu dni ostalo več kot 45 milijonov ljudi.

Če pa zavzamemo strateško stališče, vidimo, da je ustavitev pospešila spremembe, ki so bile že dolgo na »nakupovalnem seznamu« želenih. V Ameriki je zmaga Trumpa preprečila demokratom izvedbo njihovih politik in bodo verjetno poskusili narediti vse za zmago na volitvah na začetku novembra. Tako lahko v ZDA pričakujemo razgreto politično kampanjo na eni strani in ukrepanje Ameriške centralne banke, ki bo s poplavo likvidnosti poskušala miriti finančne trge.

Na drugi strani Atlantika pa prebivalstvo v povprečju bistveno manj čuti posledice recesije, saj daje socialno tržni kapitalizem določeno oporo v težkih časih. Tudi Evropska unija je začela kazati neke prave obrise unije. Dolgo je namreč na finančnih trgih veljalo, da je bolj brezzobi tiger, ki se skrije, ko nastopijo težave in jih rešuje s počasnim, polžjim, tempom (še pomnite grško agonijo?). Rešitve so bile pred vrati, in sicer narediti fiskalno ter politično unijo, ki bi se manifestirala v skupni evropski obveznici. A prave politične volje ni bilo.

Vse do korone, pa še pri tem smo najprej videli »stornacijo« ideje v marcu, a sta Merklova in Macron kmalu našla obvod v napovedanem investicijskem skladu v višini 500 milijard eur nepovratnih sredstev ter 250 milijard poceni posojil (Slovenija bi po idejnem predlogu dobila neto 1,2 milijarde oziroma 2,4 odstotka BDP). Sredstva pa bi se zbrala s skupnim zadolževanjem (skupno obveznico) ter novimi davki, ki bi se pobirali na ravni Unije). Jasno namreč je, da ima socialna mreža svojo ceno, ki si jo zelo zadolžene države težko privoščijo (Italija, Grčija, Španija), še težje pa ob plačevanju višjih obrestih.

Seveda pa sprejeti denarni transferji med severom in jugom niso padli na plodna tla v državah plačnicah. Predlog evropske komisije mora potrditi vseh 27 članic. Razpoke pa se kažejo tudi v odnosu do Evropske centralne banke, kjer je nemško ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, ki bi nemški centralni banki lahko preprečilo sodelovanje v odkupovanju obveznic na trgu. Glavno vprašanje ostaja, ali se bo s tem odprla pandorina skrinjica, ker bi se lahko vsako »lokalno« ustavno sodišče mešalo v avtonomnost monetarne politike ECB. To pa bi spet postavilo vprašanje prihodnosti skupne valute.

A trg nekako živi v prepričanju, da bodo odločevalci našli nekakšne »ne-travmatične« rešitve in so pred nami lepša in plodnejša leta. Delniški trgi rastejo, kreditni pribitek bolj tveganih obveznic pada (cene rastejo). Najvarnejše obveznice pa so še vedno zelo zaželene, kar omogoča državam zelo poceni zadolževanje. Vse lepo in prav, če ne bo močnejšega drugega vala pandemije. Tako je smiselno dobro razpršiti svoje premoženje.

 

Vlagatelji nimamo jasne slike

 

Delniški trgi so relativno dragi in zgodovinsko gledano blizu rekordnih vrednosti. Tudi drugi naložbeni razredi so v podobnem stanju. Obveznice, največkrat uporabljena alternativa delnicam, so z donosi večinoma v negativnem območju, preostale pa prinašajo komaj merljiv pozitiven donos ali pa so izredno tvegane. Nepremičnine s seboj nosijo vprašanje, kako bo videti posel po koroni. Podjetja se selijo na spletne platforme, kar pomeni, da potrebujejo manj dražjih nepremičnin v mestnih središčih. Tudi nakup stanovanjskih nepremičnin, ki jih je nato odplačevala najemnina (mogoče pa je še nekaj ostalo), v časih z rastočim številom nezaposlenih ni videti več tako zanesljiva pot do solidnih donosov.

Velika večina vlagateljev v delnice je zamudila odboj na delniških trgih. Zdaj smo v fazi spraševanja, ali bomo videlo dvojno dno, mogoče novo dno, ki bo nižje od prejšnjega, ali pa je to začetek nekega novega, pozitivnega (bikovskega) trenda. Čeprav je faza koronavirusa in s tem zaprtja gospodarstev v vseh največjih svetovnih gospodarstvih že dosegla svoj vrh, je dvomov veliko. Prehajamo namreč v fazo pokoronske recesije. Vaše ugibanje o tem, kako globoka bo in koliko časa bo trajala vrnitev na predkrizne ravni, je skoraj tako dobro kot moje. Mnenja so zelo različna, še večja razlika je med samimi regijami. Zlasti zato, ker ne moremo potegniti ostre črte med vplivom koronavirusa in drugimi dejavniki, kot so na primer zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko in grožnje z »odstranitvijo« delnic kitajskih podjetij z ameriških borz. Ali pa pogajanja med EU in VB o izstopu slednje iz EU. Koronavirus nam je pogled s prej omenjenih tem usmeril na neko drugo točko, a nerešena vprašanja niso čudežno izginila z mize. Po dveh ali treh mesecih se vračajo v ospredje in upočasnjujejo in zamegljujejo pozitivne ukrepe za zmanjšanje vpliva koronavirusa na gospodarstvo, obenem pa zamegljujejo sliko o stanju na trgu in vprašanje, kam bo trg šel v prihodnje.

Trenutno se zdi, da je negativnih novic precej več kot pozitivnih, zato so vlagatelji zelo previdni, a zgodovina nas uči, da vlagatelj iz boja s centralno banko le stežka izide kot zmagovalec. Centralne banke so skupaj z državnimi ukrepi poskrbele za finančno injekcijo težko več kot 15 trilijonov evrov (ja, prav ste prebrali, 15.000 milijard). Ves ta denar mora nekam iti. Išče naložbe. To je torej velik del odgovora, zakaj na trgih optimizem. Povejmo drugače: čeprav ima veliko delnic relativno visoka vrednotenja in nizko dividendno donosnost, je ta v luči optimističnih pričakovanj o poslovanju na dolgo obdobje še vedno višja, kot ničeln ali negativen donos na obvezniških trgih oziroma velika negotovost na nepremičninskem trgu. Zato denar sili v naložbe in s tem dodatno niža donosnost. Denar je poceni (oziroma za nekatere zastonj) in to s pridom uporabljajo.

V taki situaciji ni čas za skrajnosti. Dobro je, če nimamo vseh naložb ne v delnicah, ne v obveznicah in ne v denarju. Katera koli skrajnost nas bo v primeru dobrega razpleta nadpovprečno nagradila, a verjetnost takega razpleta je relativno majhna. Če bo situacija nekje vmes, kar je najbolj verjetno, pa bomo v skrajnostih nadpovprečno zaostali za trgom. Zato je pametna razporeditev med posamezne naložbene razrede in zastopanost vseh v našem portfelju trenutno najboljša strategija, kako previhariti te turbulentne čase. Že res, da bo tudi ta kriza, kot vse druge, naplavila nove zmagovalce, a verjetnost, da bomo ravni mi »zadeli« te posamezne naložbe, je majhna, tveganje pa precejšnje. S strategijo razpršitve se bomo izognili tudi drugi plati krize, naložbam, ki jih bo pogoltnila črna tema insolventnosti in bankrotov.