Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ameriški indeksi ostajajo v bližini ključnih nivojev

Še en vse prej kot dolgočasen teden na kapitalskih trgih so glavni borzni indeksi sklenili v rdečem. Teden so zaznamovali gospodarski pretresi v Veliki Britaniji, ruska priključitev ukrajinskih regij ter konkreten padec cene delnic največjega podjetja na svetu, Appla. Število tedenskih vlog za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je bilo zopet nižje od napovedi, kar kaže na odpornost ameriškega gospodarstva na višje obrestne mere, a po drugi daje prostor za nadaljnje zategovanje denarne politike. Kljub kombinaciji negativnih novic se je ameriški S&P 500 uspel obdržati v bližini pomembnih psiholoških ločnic, ki delujejo kot opora ameriškim delniškim trgom.

Apple ne bo širil proizvodnje 

V ZDA je veliko prahu dvignila vest, da je Apple zaradi nižjega povpraševanja po novem Iphonu 14 opustil prizadevanja za širitev proizvodnje. Delnice Appla so pretekli teden izgubile dobrih 8 % vrednosti. Zgolj v enem dnevu je gigantu iz Cupertina v Kaliforniji tržna vrednost padla za 120 milijard dolarjev, kar je skoraj 2 krat več kot je znašal lanski BDP Slovenije. Zaradi svoje enormne velikosti ima Apple močan vpliv na celoten trg. V zadnjih letih zelo redko videni znaki šibkosti podjetja so zato vzbudili negativen sentiment tudi pri preostalih tehnoloških velikanih ter delnicah dobaviteljev in finančnih družb z velikimi pozicijami v vrednostnih papirjih Appla. Da pretekli teden na borzah ni bilo vse tako temno, je poskrbela vest o pozitivnih rezultatih tretje faze obsežne klinične raziskave organizacije Alzheimer Europe. Učinkovina lecanemab, ki jo skupaj razvijata ameriški Biogen in japonski farmacevt Eisai naj bi zavirala razvoj in omilila simptome alzheimerjeve bolezni. Delnice Biogena so poskočile za skoraj 40 %, saj naj bi zdravilo bilo bolnikom na voljo že prihodnje leto.

 Britanska vlada zanetila vihar na finančnih trgih

V pravem kaosu se je pretekli teden znašlo britansko gospodarstvo. Po tem, ko je nova britanska vlada v boju proti krizi napovedala obsežno nižanje davkov, ki naj bi v prihodnjih petih letih javne finance prikrajšali za 161 milijard funtov, je na finančnih trgih zavladala panika. Vrednost funta je prehodno padla pod mejo 1,04 ameriškega dolarja, kar je najnižje v zgodovini, zgolj v enem dnevu je funt zanihal za 5 % kar je na valutnih trgih zelo redek pojav. Močno so padle tudi cene britanskih državnih obveznic z daljšo ročnostjo, zahtevana donosnost 10-letne obveznice (obratno sorazmerno gibanje s ceno obveznic) je zrasla krepko nad 4 %. Še v začetku avgusta so vlagatelji  za to obveznico zahtevali manj kot 2 % donosnost. S tem so se stroški odplačevanje državnega dolga drastično zvišali. Padec cen obveznic je bil v določenem trenutku tako izrazit, da so se v težavah znašli tudi v svojih naložbenih politikah bolj konzervativni pokojninski skladi, ki so prejeli pozive k doplačilu kritja (t.i. margin call), torej zahtevo borznih posrednikov k povečanju denarja na računu pri borznoposredniški družbi. Na trgu je nato posredovala angleška centralna banka, ki je z odkupovanjem državnih obveznic ublažila šok, do konca tedna se je funt vrnil na predhodno vrednost. Včeraj je britanska vlada davčni načrt, ki bi lahko nevarno zvišal državni dolg v času naraščajočih obrestnih mer, koristil pa predvsem premožnejšim državljanom, ukinila.

Evropska centralna banka svari pred posledicami vladnih posegov za ublažitev inflacije 

Prejšnji teden so bili objavljeni tudi prvi podatki o septembrski inflaciji, ki je v evrskem območju prvič v zgodovini presegla 10 %. Pri nas se je v primerjavi z avgustom celo malenkost znižala, a pri 10,6 % ostaja višja od povprečne evrske. V naslednjih mesecih bo zanimivo spremljati kako uspešne bodo posamezne evropske države v boju proti inflaciji. Pristopi se namreč med posameznimi državami članicami razlikujejo. Francija, ki ima na primer najnižjo (»zgolj« 6 %) inflacijo se bori z agresivnim omejevanjem cen in zajetnimi subvencijami, kar pa viša državni dolg. Evropska centralna banka zato vlade vse glasneje poziva k premišljenem pristopu z začasnimi ter ciljno usmerjenimi ukrepi, sicer bodo posegi na dolgi rok prinesli kontra učinek.

Kitajska borza ta teden zaprta

Na trgih v razvoju v ospredju ostaja boj proti depreciaciji oziroma padanju vrednosti valut. Kitajski juan je napram dolarju letos izgubil 11 %. Kitajska centralna banka je odgovorila z zvišanjem stopnje obveznih rezerv na 20 % in deležnike na trgu posvarila pred prodajo na kratko, oziroma stavam na padec vrednosti juana. Kitajske borze, ki so preteki teden sledile negativnim gibanjem na ostalih trgih bodo zaradi nacionalnega praznika ta teden ostale zaprte.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Obveznice v tem okolju postajajo privlačnejša naložba in Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja. Lovljenje dna je nesmiselno početje, a trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Borzni indeksi so se dotaknili  najnižjih vrednosti letos
September je za delniški trg zgodovinsko gledano najslabši mesec v letu in kot vse kaže se tudi letošnji ne bo izneveril svojemu slovesu. Najbolj spremljani borzni indeksi so še drugi teden zapored izgubili dobrih 5 % vrednosti in tako padli na lokalne minimume dosežene junija letos. Prav v okolici trenutnih vrednosti borznih indeksov se gibajo nekatera med borzniki pogosto spremljani nivoji, ki nakazujejo bodoče trende. Posledično si lahko obetamo nadaljevanje povečane nihajnosti na finančnih trgih, tako junijski lokalni minimum kot 200 dnevno drseče povprečje na tedenskem grafu gibanja indeksa S&P 500 namreč predstavljata pomembno oporo za vlagatelje. Če se tečaji obdržijo nad tema psihološkima točkama lahko pričakujemo vsaj začasen odboj vrednosti oz. začetek procesa formiranja dna, v nasprotnem primeru pa nas bržkone čaka še en korak navzdol proti novem lokalnem minimumu. Ne glede na razvoj dogajanja v prihodnjih dneh in tednih, pa so v trenutna vrednotenja delnic že vključena precej pesimistična pričakovanja, vstop na trg oziroma postopno povečevanje izpostavljenosti delnicam se zato zdi vse bolj smiselna odločitev.

Ameriška centralna banka tretjič zapored obrestno mero zvišala za 0,75 %
Minuli teden so bile spet zelo dejavne centralne banke. Pri ameriškem Fed so s še enim 0,75 % zvišanjem ključno obrestno mero dvignili na raven med 3,0 in 3,25 %, kar je najvišji nivo po letu 2008. Guverner Powell je na tiskovni konferenci, ki je sledila zasedanju, poudaril, da se njegovo sporočilo iz Jackson Hole-a ne spremeninja: »za vzpostavitev cenovne stabilnosti bo potrebno za nekaj časa ohraniti restriktivno naravnano monetarno politiko. Zgodovinski podatki pa močno svarijo pred prezgodnjim sproščanjem«. Skratka trd pristanek gospodarstva za ceno obvladanja inflacije je vse bolj verjeten scenarij, to je bil tudi glavni razlog za vsesplošno razprodajo na delniških in obvezniških trgih v preteklem tednu.

Zmaga desnega bloka v Italiji sprožila razprodajo italijanskih državnih obveznic 
Obrestno mero so prejšnji teden zvišale tudi švicarska, švedska, norveška in angleška centralna banka. Kljub agresivnem zategovanju denarne politike na otoku pa je britanski funt napram ameriškem dolarju včeraj zjutraj ob odprtju trgovanja prehodno padel na najnižjo vrednost v zgodovini. Še naprej strmo pada tudi vrednost evra, ki je po zmagi desne koalicije na parlamentarnih volitvah v Italiji prehodno padel pod vrednost 0,96 ameriškega dolarja. Čeprav je zelo verjetna prva premierka italijanske vlade Giorgia Meloni med volilno kampanjo obljubljala, da bo država pod vodstvom stranke Bratje Italije spoštovala smernice EU na področju gospodarske politike, se je nezaupanje vlagateljev v italijanski državni dolg okrepilo – zahtevana donosnost na italijansko 10 letno državno obveznico (obratno sorazmerno gibanje s ceno obveznic) je zrastla na 4,6% Italija bo pod vodstvom desne koalicije, katere posamezni pomembni člani v preteklosti niso skrivali teženj po izstopu Italije iz EU in naklonjenosti ruskem predsedniku Putinu, v luči delikatnega geopolitičnega ozračja pomembna in podrobno spremljana figura.

Negativen vpliv močnega ameriškega dolarja na trge v razvoju
Drastična rast vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z ostalimi valutami je v največji meri odraz gospodarske negotovosti, ki se je v zadnjih mesecih stopnjevala po celem svetu. Dolar ima namreč še zmeraj status varnega zatočišča na finančnih trgih, a močan dolar pomeni težave na trgih v razvoju, ki se soočajo z odlivom kapitala in rastočimi stroški uvoza ter odplačevanja svojega v dolarjih denominiranega dolga. Skupna vsota dolgov izdanih v dolarjih s strani entitet, ki niso ZDA ali ameriška podjetja presega 20.000 milijard kar je enormna številka in ustvarja vse večji problem. Zaradi tega je japonsko finančno ministrstvo prejšnji teden prvič po letu 1998 interveniralo na deviznem trgu z odkupom jena. Po ocenah so porabili približno 25 milijard dolarjev deviznih rezerv da so vsaj začasno ustavili padanje jena, a žal je ta že danes bil nazaj na nivoju okoli 145 jenov za dolar. Kitajska centralna banka je na rednem mesečnem zasedanju referenčne obrestne mere ohranila nespremenjene, kitajske delnice so v zadnjem obdobju sicer izgubljale, a padci so bili manj izraziti kot na zahodnih trgih.

Domače delnice v rdečem
Pesimizem se je preselil na domačo borzo, SBI TOP je v manj kot enem mesecu izgubil dobrih 15 % vrednosti in tako padel pod vrednost 1000 točk. Največ so izgubljale naše največje delniške družbe na čelu s Krko in Petrolom. Manj likvidni trgi so v negotovih obdobjih žrtve svoje majhnosti, saj vlagatelji bežijo v večje in bolj likvidne trge.

Močno so se pocenile tudi surovine in nafta, a rastoči dolar in padajoče vse ostale valute le malo omilijo drage surovine, saj vse šibkejše lokalne valute dražijo uvoz.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se hitro zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja, ker je lovljenje dna nesmiselno početje, A trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Višje obrestne mere v ZDA zaenkrat še niso dosegle želenega učinka
Pred objavo merjenja avgustovske inflacije v ZDA na začetku preteklega tedna je na finančnih trgih prevladovalo mnenje, da bodo sveži podatki prinesli olajšanje in potrditev domnev, da se rast cen čez lužo umirja, a vlagatelji so bili nad dejanskimi številkami razočarani. Čeprav je cena goriva v ZDA iz dobrih 5 dolarjev v začetku poletja zdaj padla na 3,7 dolarja in so se v zadnjih mesecih občutno znižale tudi tržne cene večine ostalih za gospodarstvo ključnih materialov, je inflacija avgusta na letni ravni merjeno z indeksom CPI znašala 8,3 odstotka. To je sicer nekoliko manj kot v predhodnih treh mesecih, a 0,3 % več od napovedi ekonomistov. Zaskrbljenost vzbuja predvsem podatek o jedrni inflaciji (izključujoč cene goriva in hrane), ta je v avgustu celo nekoliko narasla. Cene so pravzaprav rasle v več ali manj vseh kategorijah z izjemo goriv, ki so se napram juliju v povprečju pocenila za slabih 11 %. Vse skupaj potrjuje, da je rast cen vse globje ukoreninjena v gospodarstvo in pričakovanja potrošnikov, zgolj padec cen surovin in materialov pa problema ne bo rešil. Dosedanji dvigi obrestne mere kot kaže niso zalegli, zato bo z nadaljnjim zategovanjem denarne politike potrebno upočasniti povpraševanje. To je razblinilo upe, da bi se ameriška centralna banka na zasedanju ta teden odločila za kakršnokoli manj agresivno potezo od še tretjega zaporednega 0,75 % dviga ključne obrestne mere, izključen ni niti dvig za cel odstotek oziroma 100 bazičnih točk. Odziv finančnih trgov je bil silovit, indeks S&P 500 je po objavi podatkov zgolj v torek izgubil 4,32 %, še nekoliko slabše jo je odnesel tehnološki Nasdaq, padci so se v nadaljevanju preteklega tedna nato še stopnjevali zaradi pesimističnih napovedih nekaterih podjetij – po Microsoftu in Fordu so sedaj odpuščanja napovedali tudi pri eni največji ameriških bank Goldman Sachsu, kurirsko podjetje FedEx, čigar rezultati so vselej dober indikator stanja celotnega gospodarstva, pa je v luči prihajajoče recesije napovedalo občutno slabše poslovne rezultate v prihodnjih četrtletjih.

Pritiski na dvig plač se stopnjujejo
Negativno inflacijsko presenečenje iz ZDA je povzročilo pocenitve tudi na evropskih borzah, a padci so bili zmernejši. Se pa širom Evrope stopnjujejo pritiski na zvišanje plač, zaradi stavke kontrolorjev letenja je bilo v Franciji odpovedanih več kot 1000 poletov, kar je ohromilo francoski zračni promet, pred kratkim so stavkali tudi piloti nemške Lufthanse, ki so nato dosegli dogovor o enotnem zvišanju plač v višini 980 evrov, pri nas je pretekli teden sindikat igralniških delavcev napovedal stavko v novogoriškem Hitu. Podjetja se torej ob naraščajočih stroških energije vse bolj soočajo tudi z višjimi stroški dela, posledično vse več podjetij napoveduje zmanjšanje proizvodnje ter odpuščanja. Evropska komisija je pretekli teden evropskim poslancem predstavila predloge za blaženje krize, neuradno naj bi ti zajemali nižje cene energije za gospodinjstva in mala podjetja, obvezno zmanjšanje porabe energije za 5 % v času največje obremenjenosti ter davek na presežne dobičke podjetij, ki proizvajajo elektriko iz trenutno cenejših virov kot je zemeljski plin.

Gospodarska aktivnost na Kitajskem avgusta nekoliko porasla
Pozitivnejši podatki prihajajo iz Kitajske, kjer sta industrijska proizvodnja ter prodaja na drobno v avgustu presegli napovedi. To nakazuje, da je vrsta ukrepov za spodbujanje gospodarstva učinkovala, a kitajska gospodarska rast pri 2,5 % še zmeraj močno zaostaja za ciljnih 5,5 %. V nasprotju s pozitivnimi podatki o ekonomski aktivnosti, se je dodatno skrčil kitajski nepremičninski sektor. Število transakcij ter cene novih stanovanj še naprej vztrajno padajo, v prvih osmih mesecih leta se je prodaja nepremičnin v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 23 %.

Cene kratkoročnih obveznic potonile
Nič kaj boljše od delniških naložb je po podatkih o inflaciji v ZDA niso odnesle niti obveznice. Zlasti kratkoročne ameriške državne obveznice so na podlagi pričakovanj o še bolj agresivnem višanju obrestnih mer padle na najnižje nivoje po letu 2007. Nekoliko manj so se pocenile obveznice z daljšo ročnostjo – zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno obveznice) na 10 letno državno je blizu 3,5 %, kar je 0,4 % nižje od zahtevane donosnosti na podobno obveznico z ročnostjo dveh let. Inverzna krivulja, ki napoveduje recesijo je torej v ZDA vse bolj izrazita. Podobna so bila tudi gibanja na trgu evropskih obveznic, zahtevana donosnost na 10 letno nemško je zrasla na 1,79 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

Inflacija je v ZDA bolj umirjena kot v Evropi

Če najprej pogledamo v Ameriko, bi z nekoliko grenkobe že lahko opazili, da se inflacija umirja. Lokalni vrh letne spremembe je pri 9,1 odstotka dosegla že junija. V zadnjih dveh mesecih se je inflacija že znižala za 0,8 odstotne točka na 8,3 odstotka.
Od cilja ameriške centralne banke pri dobrih dveh odstotkih smo sicer še kilometre stran. A trend je spodbuden. Kljub temu pa trg nad tem ni bil navdušen, saj so analitiki pričakovali še za 0,2-odstotni točki močnejše znižanje.

Pričakujemo rast obresti
Včasih bi se to zdelo povsem nepomembno. Tokrat pa si je trg interpretiral objavo, kot opozorilo, da višje obrestne mere še ne delujejo. Zato je pričakovati nadaljevanje dvigovanja obrestnih mer. Še več, ne sme nas presenetiti tudi dvig za celo odstotno točko. Ta premik pa je bistveno višji kot smo jih bili vajeni v preteklih ciklih, ko so dvigali obrestno mero v korakih po 0,25 odsotne točke. Skladno s pričakovanji o višjih kratkoročnih obrestnih merah, so se nekoliko zvišale tudi dolgoročne. Zdaj je donosnost do dospetja ameriške 10- letne obveznice blizu 3,5 odstotka letno.
Omenjeno pa se priliva tudi na finančne trge v Evropi, kjer po koncu počitniških mesecev ponovno opazujemo dvigovanje obrestnih mer. Razmere v Evropi pa so napram ZDA nekoliko drugačne, saj vrha inflacije še vedno nismo doživeli. V avgustu je bila evrska inflacija 9,1 odstotka. Najbolj pa seveda na njo vpliva dogajanje na energetskih trgih, ki so posledica vojne v Ukrajini. Negotovost na trgu plina in elektrike terja svoj davek.
Kljub temu, da ECB nima orodja, ki bi zajezil omenjeno, pa si želi omejiti prelivanje teh sprememb v končne cene s tem, da s pričakovanimi dvigi obrestnih mer zajezi povpraševanje oziroma z drugimi besedami gospodarsko rast. Praktično smo na hitri poti v novo recesijo. Zanimivo je tudi opazovati spremembo retorike ECB na znameniti konferenci centralnih bankirjev v Jackson Holu, kjer je na površje priplavalo razmerje tečaj evro-dolar. Konstanto drsenje evra, ki se je spustilo tudi pod pariteto, še dodatno povečuje inflacijo, saj je večina energentov izražena v ameriških dolarjih.

Dobavne verige se stabilizirajo
Vprašanje pa je, če je bila interpretacija podatkov o inflaciji pravilna, in mogoče ne bo treba več tako sunkovito dvigati obrestnih mer, saj se kažejo določeni zametki ohlajanja cenovnega pritiska. Počasi se namreč dobavne verige stabilizirajo in s tem ponudba trajnejših dobrin. V Ameriki se je tudi višina cen energentov umirila in morda že dosegla vrh. Višje obrestne mere pa kar hitro ohlajajo nepremičninski trg in to bo posledično vodilo v začetek zniževanja najemnin.
Še največja negotovost pa bdi nad trgom dela, kjer je še vedno veliko delovnih mest na brezposelnega in ljudje še vedno hitro menjujejo službe. A tudi tukaj je že nekaj znakov umirjanja. Če se »po jutru dan pozna« bi to v naslednjih četrtletjih začelo zniževati restriktivno denarno politiko. Ob kakšnem večjem ohlajanju celo spremeniti smer delovanja Feda.
V Evropi še nismo tako daleč, a je verjetnost recesije in energetske inflacije bistveno višja. V tem kontekstu pa so ukrepi ECB bistveno manj učinkoviti. Štafetno palico je sedaj prevzela Evropska komisija in politiki držav članic, ki pa lahko naredijo veliko dobrega ali pa še dodatno povečajo težave s kakšnimi nesmiselnimi odločitvami. Tako bo zimski čas vroč na mednarodnem področju in bolj hladen v zasebnem. Bo pa čas, kjer je veliko negotovosti, verjetno omogočil dobre naložbene priložnosti tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Tri tedne trajajoč negativni niz na ameriških borzah je bil pretekli teden prekinjen. Precejšen odboj glavnih indeksov, ameriški S&P 500 je npr. pridobil slabe 4 %,  ni temeljil na ekonomskih novicah ali svežih podatkih, temveč pozitivnem razpoloženju vlagateljev. Po pričakovanjih naj bi delniški trg po padcih vrednosti, ki so sledili Powellovem govoru v Jackson Holu, vsaj kratkoročno dosegel dno. Razlog za nekaj več optimizma na trgih gre iskati tudi v cenah nafte, ki so sredi preteklega tedna prehodno padle na najnižji nivo po začetku vojne v Ukrajini, cena za sodček surove nafte WTI je dobrih 85 dolarjev. Prav danes bodo objavljeni tudi uradni podatki o avgustovski inflaciji v ZDA. Po napovedih ekonomistov naj bi ta znašala 8 %. Merjenje bo pomembno vplivalo na odločitev ameriške centralne banke. Ta pred zasedanjem, ki bo 21. in 22. septembra, tehta med 0,50 % in 0,75 % dvigom ključne obrestne mere. Trgi vračunavajo 0,75 % dvig in nižjo inflacij. Manjši dvig bi zopet prinesel evforijo na trge.

V Evropi je v četrtek Evropska centralna banka uresničila napovedi o izdatnem dvigu ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk. Retorika ECB je v primerjavi z nekaj meseci nazaj povsem drugačna. Predsednica Lagardova je dala vedeti, da tudi pri ECB dvomov ni več. Potrebnih bo vsaj še nekaj zvišanj obrestnih mer da se umiri visoko inflacijo. Ključna obrestna mera za depozit, ki jo banke dobijo za čez noč deponiran denar pri centralni banki, je sedaj pri 0,75 %. Za primerjavo, ključna obrestna mera v Veliki Britaniji in ZDA, kjer so imeli avgusta primerljivo stopnjo inflacije je pri 1,75 % oziroma 2,25 %, na Norveškem je ob 6,5 % inflaciji pri 2,5 %, na Češkem, kjer je inflacija avgusta presegla 17 % pa je obrestna mera pri 7 %. Evropska centralna banka je zopet navzgor popravila tudi inflacijska pričakovanja. Povprečna inflacija v evro območju naj bi konec letošnjega leta znašala 8,1 %, prihodnje leto 5,5 %, v bližino ciljne 2 % inflacije pa naj bi se nato spustila leta 2024. A pretekli meseci so pokazali, kako hitro lahko računski modeli postanejo zastareli in neuporabni. Dogodki, kot je potek vojne v Ukrajini, spremenjena geopolitična razmerja med vodilnimi globalnimi silami, naravni dejavniki v obliki suš, vremenskih ujm, poteka epidemije itd. so le nekateri izmed faktorjev, ki lahko napovedi postavijo na glavo. Medtem ko prek zaostrovanja denarne politike centralne banke skušajo zadušiti povpraševanje in s tem omiliti inflacijo, po drugi strani vlade prek fiskalne politike skupno povpraševanje oziroma potrošnjo povečujejo. Različne oblike pomoči podjetjem ter posameznikom zaradi energetske in prehranske draginje itd. bodo na kratki rok sicer ublažile bolečino, a brez rešitve ponudbenega šoka bodo tovrstne intervencije držav zgolj še dodatno podžgale rast cen. Podobno velja tudi za vse bolj aktualne cenovne kapice. Hrvaška vlada je na primer prejšnji teden odredila 30 % znižanje cen mesa in nekaj ostalih osnovnih dobrin. V odgovor nekateri trgovci kupcem že omejujejo maksimalno količino nakupa ter iz svojih polic umikajo izdelke, ki bi jih sicer prodajali z izgubo. Cenovne omejitve in podobni ukrepi so nam znani iz nekdanje skupne države, kjer so na koncu pripeljali do vsesplošnega pomanjkanja nekaterih dobrin in dolgih kolon avtomobilov, ki so se vsak mesec vile v Trst in Celovec.

Iz azijskih trgov je v zadnjih dneh odmevala novica, da je vrednost japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem padla na najnižji nivo po letu 1998 (1 dolar je vreden 143 jenov). Zgolj v letošnjem letu je jen v primerjavi z dolarjem izgubil 30 % vrednost. Japonska se že od zgodnjih devetdesetih let sooča s stagnacijo gospodarstva in deflacijo, ob globalnih inflacijskih pritiskih je sicer zdaj tudi na Japonskem inflacija narasla, a pri 3 % ostaja veliko nižja kot v večini razvitih gospodarstev. Japonska centralna banka zato zaenkrat kljub razvrednotenju jena ohranja izrazito ohlapno monetarno politiko z nizkimi obrestnimi merami. Zaradi tega se krepi pritisk na kitajski juan. Jen ostaja glavni konkurent juanu in upadanje vrednosti jena ceni japonski izvoz bolj, kot je to zaželeno na Kitajskem. Postavlja se vprašanje, ali bomo zopet videli nekaj odstotno devalvacijo juana proti dolarju, saj v nasprotju s tržnim gibanjem jena, ceno juana določa centralna banka. Kitajska podobno kot Japonska beleži nizko inflacijo, kar je predvsem rezultat zelo majhne gospodarske aktivnosti, deloma tudi zaradi proti covidnih ukrepov. Poraja se vprašanje, ali bo po velikem partijskem zasedanju konec leta, kjer naj bi Xi-ja izbrali še za tretji mandat predsednika, tudi Kitajska postopoma odpravila politiko ničelnega covida. Če bi bilo temu tako, bi lahko videli oživitev gospodarske aktivnosti in posledično tudi močnejše povpraševanje po surovinah ter s tem oživitev nekaterih segmentov svetovnega gospodarstva.

Kljub rekordnemu zvišanju obrestne mere na posameznem srečanju ECB prejšnji četrtek, na evropskem trgu obveznic ni bilo večjih pretresov, poteza ECB je bila torej že vračunana v vrednotenja. Vseeno pa zahtevane donosnosti državnih obveznic v zadnjem mesecu rastejo in se vztrajno približujejo nivojem s konca junija. Trenutno zahtevana donosnost na nemško 10-letno obveznico znaša 1,65 %, podobno ameriško pa 3,21 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Globalne borze so bile pretekli teden še vedno pod vplivom Powellovega govora

Investitorji na kapitalskih trgih so v preteklem tednu počasi sprejemali dejstvo, da se zgodovinsko stimulativna monetarna politika s poplavo likvidnosti, ki je v zadnjih letih napajala rast bolj ali manj vseh vrst naložb (pogosto tudi takih z vprašljivo realno ekonomsko vrednostjo), poslavlja. Upanje na prva znižanja obrestnih mer poleti 2023 je praktično izginilo. Kar velik del trenutno aktivnih vlagateljev se za časa svoje aktivnosti na trgih sploh še ni srečalo z okoljem normalne oziroma omejevalne denarne politike. Obrestna mera je bila v ZDA in evroobmočju nazadnje višja od 2,5 % leta 2008, nato pa je sledilo skoraj 15 letno obdobje, ko so bile ključne obrestne mere v večini zahodnih gospodarstev okrog 0%, v Evropi in na Japonskem celo negativne. Centralne banke so prek programov odkupovanja obveznic finančni sistem zalivale z velikimi količinami poceni denarja. Prilagajanje na novo monetarno realnost bo zato trajalo nekaj časa in bržkone lahko v vmesnem obdobju vlagatelji na kapitalskih trgih pričakujemo divjo plovbo. A pogled v preteklost in statistika jasno pričata o tem, da se na dolgi rok vlagateljem najbolj izplača potrpežljivost, lovljenje lokalnih minimumov in maksimumov pa se v večini primerov konča s slabšimi donosi od povprečnih donosov trga.

Avgusta brezposelnost v ZDA prvič letos nekoliko narasla

Brezposelnost v ZDA se je avgusta prvič v letošnjem letu malenkost povečala, vseeno pa pri 3,7 % ostaja na zgodovinsko zelo nizkih nivojih. Najpomembnejši razlog za nekoliko višjo stopnjo brezposelnosti je bilo višje število delavno aktivnih, kar je ob pomanjkanju delavne sile dobrodošel podatek, saj to zmanjšuje pritisk na rast plač in posledično inflacijo. Povprečna urna postavka se je na letni ravni povzpela za 5,2 %, kar je precejšen zaostanek za rastjo inflacije in dodatna skrb za potrošnjo ob vse dražji energiji. A trg dela v ZDA kljub zategovanju denarne politike ostaja trdoživ, to pa stopnjuje pričakovanja za še eno agresivno zvišanje ameriške centralne banke na septembrskem zasedanju.

Tik pred sejo ECB znova jastrebji zasuk

Nekaj ur po tem, ko so se članice skupine G7 dogovorile za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto, je Gazprom najavil, da bo zaradi vzdrževalnih del v turbini dotok plina prek Severnega toka ostal prekinjen za nedoločen čas. Tekom dneva so prihajale iz Rusije še nepreverjene novice, da bi dobava plina lahko ostala zaustavljena vse do odprave sankcij proti Rusiji. Nemški borzni indeks DAX je zato včeraj ob odprtju trgovanja potonil za 3 %, evro pa je napram dolarju zdrsnil pod 99 centov (0,988EUR=1USD), kar je najnižje po letu 2002. Borzne cene elektrike in plina so spet poskočile. Večina evropskih držav je sicer uspešna pri polnjenju zalog plina – cilj 80 % zapolnjenih skladišč s plinom do 1. novembra naj bi bil dosežen že konec avgusta, a skladiščen plin zadošča le za 20 % letne porabe oziroma dobrih 40-50 zimskih dni, zato je za Evropo sedaj ključen utekočinjen zemeljski plin uvožen iz ZDA in Kitajske. Zlasti iz slednje se je uvoz v zadnjih mesecih močno povečal, zaradi ohlajanja gospodarstva se je namreč poraba energije na Kitajskem močno zmanjšala, presežke Kitajci po višji ceni prodajajo v Evropo. A ne gre zgolj za dražje, temveč tudi nezanesljive vire zemeljskega plina, ki bržkone ne bodo dovolj za rešitev energetske krize v Evropi. Ta teden zaseda Evropska centralna banka, podobno kot pred zadnjim julijskim srečanjem, so se tudi tik pred septembrskim pričakovanja zaostrila. V trg je trenutno vračunana 80 % verjetnost za dvig ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke. To bi bil za evroobmočje šele drugi tako agresiven dvig obrestne mere v zgodovini. Kot kaže so torej tudi znotraj ECB prevladali monetarni jastrebi, ki na prvo mesto postavljajo cenovno stabilnost, recesija pa bo nujno zlo, ki bo umirila rast cen.

Kitajska oblast v boju proti upočasnjevanju gospodarstva

Trgi v razvoju so sledili negativnem razvoju na globalnih borzah. Kitajska je ta teden napovedala nova zaprtja zaradi Covid izbruhov. Indeksi nabavnih managerjev PMI in s tem zaupanje podjetij v boljšo prihodnost kažejo, da se je ekonomska aktivnost na Kitajskem avgusta še nekoliko skrčila. Za razliko od zahodnih gospodarstev se ob upočasnjevanju gospodarstva in nepremičninski krizi na Kitajskem soočajo z deflacijskimi pritiski. Kitajska komunistična partija je ob stimulativni denarni politiki sedaj napovedala še vrsto fiskalnih ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti, kar bi lahko prineslo nekaj vetra v jadra naložbam na trgih v razvoju. Skrbi kitajski vladi povzroča tudi drsenje juana v primerjavi z dolarjem, zato pričakujemo dodatne intervencije na valutnih trgih.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se močno zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke še naprej močno vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ter zaostrovanju denarne politike ostajamo previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

 

Obresti in inflacija bosta višja

 

Odziv trga na ostrejše mnenje od pričakovanj je bil hiter in silovit. Delniški trgi so v nekaj dneh izgubili približno 5 odstotkov, zahtevani donosi pri obveznicah so se vrnili na območja iz junija. Nemška 10-letna obveznica je pri 1,6 odstotka, podobna italijanska skoraj na 4 odstotkih in ameriška na 3,2 odstotka. A bolj pereče vprašanje za vlagatelje je kam od tu dalje. Če bo pozornost umerjena v cenovno stabilnost in bodo obrestne mere višje precej dlje od pričakovanj izpred enega tedna, posledično verjetno recesija daljša in močnejša, kako bo to vplivalo na kapitalske trge? Kaj je vračunano na delniške trge in obveznice in kaj ne. Enostavnega odgovora na tej točki ni. Gotovo je, da globoka in / ali dolga recesija ni vračunana v delniške tečaje kot tudi obrestne mere centralnih bank višje od 4% niso v cene obveznic. Na drugi strani inflacija krepko najeda prihranke na bankah. Zadnje leto je pojedla dobrih 11% kupne moči privarčevanih sredstev. 10.000 evrov na banki pred 1 letom ima danes manj kot 9.000 evrov kupne moči. Na drugi strani smo v zadnjem letu izgubljali tudi vlagatelji v delnice in obveznice. Tisti, ki so vlagali v delnice energetskih družb so krepko pridobili, vlagatelji v tehnologijo pa precej izgubili. A ker položaj ostaja zelo negotov in se spreminja, v prihodnjih tednih in mesecih verjetno predvsem na slabše, enoznačnega odgovora na vprašanje kam s prihranki ni. Najboljši odgovor se zdi razpršitev. In seveda nivo zadolženosti, ki nudi tudi nekaj rezerve in omogoča odplačevanje obveznosti četudi prihodki nekoliko upadejo. Predvsem v Evropi so daleč največji vir negotovosti cene energentov. Te bodo določile globino in dolžino recesije na eni strani ter višino in tempo razvoja inflacije. Slednja še ni dosegla vrha in se zna v jesenskih mesecih še okrepiti. Posledično bodo verjetno centralne banke primorane še dodatno dvigniti obrestne mere. Cikel bo trajal dokler kupna moč potrošnikov ne bo upadla dovolj, da cene ne bodo mogle več naraščati. V 80-ih je šele odločno ukrepanje šefa FED-a Volkerja po desetletju visoke inflacije, ki je dvignil obrestne mere na 20% uspelo zavreti inflacijo. Posledica je bila močna recesija. Upajmo, da tokrat ne bo trajalo tako dolgo. A ker države z raznimi stimulativnimi ukrepi, draginjskimi dodatki in pomočjo prebivalstvu in podjetjem (čeprav se zdi to socialno pravilno) deluje proti ekonomski logiki in politiki centralnih bank, se vnovič zdi, da znajo trajati neravnovesja precej dalj, kot to vračunavajo trgi.

Zgodovinske izkušnje kažejo, da jo ne glede na negotovost na trgih v inflacijskih obdobjih najslabše odnesejo prihranki v denarju. Kljub 11% izgubi kupne moči in rastočih obrestnih merah zaenkrat banke ostajajo zelo mačehovske do varčevalcev. Na drugi strani po korekciji trgi vseeno ponujajo nekoliko višje donose. Nihajnost kapitalskih trgov je nekaj, kar veliko varčevalcev, ki postanejo vlagatelji težko prenese, a za zaščito prihrankov je nujna že prej omenjena razpršenost. Ker je težko predvideti, kam nas bodo odnesli ukrepi politike in centralnih bank je še težje predvideti, kaj vložiti, da zaščitimo prihranke in celo nekaj zaslužimo. Zato se zdi najpametneje staviti na več konjev. Žal povprečen slovenski varčevalec ostaja zavezan varčevanju na banki, kapitalskih trgov pa se še naprej izogiba. Oportunitetna izguba v zadnjih 10 letih v obliki zaslužkov, ki se niso zgodili, se bo očitno ponovila tudi v prihodnosti. Čeprav se radi pretvarjamo, da smo za trenutno inflacijsko obdobje bolje pripravljeni, saj imamo izkušnje iz bivše države, je takrat beg v nemško marko nudil zatočišče pred inflacijskimi pritiski. Tokrat tega zatočišča ni. Potreben bo nov, svež pristop k upravljanju prihrankov.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Powellov govor razburkal finančne trge
Petkov govor predsednika Ameriške centralne banke Powella na tradicionalnem srečanju centralnih bankirjev v Jackson Holu / ZDA, je po pričakovanjih v veliki meri določil gibanje borznih tečajev v preteklem tednu. Powell je najbolj neposredno do sedaj dal vedeti, da je trenutna Fedova absolutna prioriteta znižati inflacijo v bližino ciljne stopnje, ki se giblje okoli 2 %, pri čemer bo vsaj začasno trpel trg dela in gospodarska rast. Indeksi so v petek zabeležili najslabši dan od sredine junija – S&P 500 je v enem dnevu zdrsnil za 3,37%.

Fed odločen, da ne ponovi napak iz velike recesije v sedemdesetih in osemdesetih letih
Primerjava odmevov lanskoletnega in letošnjega simpozija centralnih bank jasno kaže kako drastično se je v zadnjih 365 dneh spremenila gospodarska slika, zlasti pa kako zgrešen je bil konsenz centralnih bankirjev, da je inflacija zgolj prehoden pojav. Powell je v svojem govoru v Jackson Holu pred enim letom zagovarjal tezo, da je povišana inflacija (takrat v ZDA dobrih 5%) zgolj začasen pojav v pretežni meri kot posledica motenj v oskrbovalnih verigah ob po-covidnem odpiranju gospodarstev. Pri Fed in večini drugih pomembnih centralnih bank, vključno z ECB, so še konec lanskega leta vztrajali pri stališču, da se bo tekom leta 2022 inflacija brez večjih intervencij na področju denarne politike postopoma spustila proti ciljnih 2%. Fed je decembra lani nakazoval na kvečjemu 3 dvige ključne obrestne mere po 0,25% v letu 2022, pri ECB so naznanili zmanjševanje odkupovanja obveznic medtem ko naj bi obrestna mera skozi 2022 ostala nespremenjena. Če je lanskoletni govor Powell zaključil s poudarkom na pomembnosti močnega trga dela kot glavno gonilo gospodarske rasti, je bila letos rdeča nit celotnega govora pomembnost ohranjanja cenovne stabilnosti, ki predstavlja hrbtenico uspešno delujoče ekonomije. Powell je razkril, da se pri ameriški centralni banki v trenutni situaciji ozirajo na nauke iz inflacijskega obdobja v 70ih in zgodnjih 80ih letih preteklega stoletja, takrat se je inflacija nekajkrat že znižala a nato ob prehitrem opuščanju restriktivne politike znova dvignila na še višje nivoje. Inflacija se je dokončno normalizirala šele s t.i. Volckerjevim šokom – takratni guverner Fed Paul Volcker je v začetku 80ih let ključno obrestno mero navil na 20%, inflacija je hitro padla, a za ceno hude recesije med katero je brezposelnost narasla na 11%. Temu je sledilo obdobje močne gospodarske rasti v 80ih in 90ih letih preteklega stoletja. Powell je torej želel izpostaviti bistven pomen odločnega in vztrajnega ukrepanja, s katerim bi se izognili napakam izpred 40 let. Predvidevanja trga so se še pred kratkim gibala v smeri tega, da bodo pri Fed v prvem delu prihodnjega leta zaključili cikel višanja obrestne mere ter nato tekom leta 2023 postopoma znova rahljali denarno politiko, a Powellov govor nakazuje, da se zaradi trdožive inflacije obdobje izrazito ohlapne denarne politike v ZDA končuje, ter da bo v bodoče denar dražji.

Elektrika na nemški borzi skoraj 1000 % dražja kot na začetku letošnjega leta
Odziv na zaostreno retoriko Feda je bil precej buren tudi na tej strani Atlantika. Vse večje evropske borze so na tedenski ravni zabeležile padce, zahtevane donosnosti na državne obveznice pa so zrasle. Ob odločnih tonih ameriške centralne banke se stopnjuje pritisk na ECB, ki bo septembra verjetno še enkrat zvišala obrestno mero za 0,5 %. Mnenja med uradniki evropske centralne banke pa si niso povsem enotna. Medtem, ko nekateri zagovarjajo agresivnejši pristop pa drugi svarijo, da bosta vpliv vojne in energetske krize že tako ali tako zmanjšala povpraševanje ter povzročila krizo, višanje obrestne mere pa zgolj dodatno znižalo potrošnjo in poglobilo prihajajočo recesijo. A pri tej teoriji se ne sme spregledati to, da nižje obrestne mere pomenijo šibkejšo valuto, šibkejša valuta pa za sabo potegne višje stroške uvoza, v EU seveda zlasti energije. Če nadaljujemo pri energiji žal tudi ta teden ne moremo mimo novih rekordnih cen, včeraj je borzna cena nemške elektrike z rokom dobave prihodnje leto prvič presegla 1000 evrov na megavatno uro, še januarja letos je megavatna ura elektrike na nemški borzi znašala dobrih 100 evrov. Predsednica evropske komisije Von der Layen je na Strateškem forumu na Bledu najavila, da bo EU ta teden predstavila načrt za strukturne reforme ter intervencijo na evropskem trgu z elektriko. Obstaja bojazen, da kot že večkrat v zgodovini vse te intervencije in omejevanje cen lahko dejansko pripeljejo do še večjih neravnovesij. Rezultat eksperimentiranja z novimi pristopi je v Evropi zadnje desetletje slab. Zdi se, da bo to močno podaljšalo krizo v Evropi, podobno kot ob finančni krizi v 2008, kjer so Američani že v nekaj letih splezali iz luknje, Evropa pa se nikoli ni povsem pobrala.

Kitajska in ZDA končno dosegli sporazum o delnicah, ki kotirajo na ameriški borzi
V senci dogajanja v Jackson Holeu je bil v petek storjen pomemben korak naprej v zvezi s kitajskimi podjetji, ki kotirajo na ameriški borzi. Pristojni uradniki obeh držav so sklenili prelomni dogovor, ki zadovoljuje obe strani, ameriški regulatorji bodo tako dobili dostop do željenih revizorskih dokumentov, kar naj bi končno odpravilo tveganje za umik kitajski delnic iz ameriške borze. Glede na pretekle izkušnje in preobrate v zvezi s primerom, si bodo lahko vlagatelji dokončno oddahnili šele prihodnji mesec, ko se bo sporazum začel izvajati, pravni strokovnjaki namreč opozarjajo na nianse v sporazumu, ki bi lahko postale jabolko spora.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se močno zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna politika je boj proti inflaciji, recesija pa je posledica, ki jo moramo sprejeti. To znižuje zaupanje potrošnikov. Na prihranke še naprej močno vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta G. Globalni ali G. Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta G. MM in Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so G. Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ter zaostrovanju denarne politike ostajamo previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor G. Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Konec pozitivnega niza na borzah

Po silovitem odboju, ki je zaznamoval vrhunec poletja na delniških trgih, se je v skladu z vremenom v zadnjih dneh nekoliko ohladilo tudi vzdušje na borzah. Po tem, ko je od lokalnega dna doseženega sredi junija ameriški indeks S&P 500 do minulega torka pridobil slabih 19 %, so deležniki na trgu ocenili, da je čas za vnovčiti del teh dobičkov. Ob znakih kratkoročne pregretosti na borzah, je bilo tudi med ekonomskimi novicami nekaj katalizatorjev, ki so prispevali k razmišljanju, da je pametno pobrati del dobička iz mize. Več pesimizma med vlagatelji so obudili predvsem pri Fed-u, kjer napovedujejo rast obrestnih mer tudi v prihodnje, saj inflacija ostaja previsoka.

V ZDA vse v znamenju Fed

Kot običajno so ameriški centralni bankirji tri tedne po zasedanju v javnosti predstavili podrobnejši zapisnik zadnje seje. Fed je znova izpostavil svojo zavezanost k spodbujanju cenovne stabilnosti in napovedal nadaljnje višanje obrestne mere na prihodnjih zasedanjih vse do občutnejšega padca stopenj inflacije. Restriktivne napovedi ameriških centralnih bankirjev so podprte s podatki o potrošnji. Potrošniki namreč vsaj zaenkrat svoje nakupne navade zgolj nekoliko prilagajajo povišani inflaciji, medtem ko se skupna potrošnja v juliju v ZDA ni znižala. Sveži podatki o prodaji na drobno so pokazali predvsem rast spletne prodaje ter preusmeritev porabe iz blaga na storitve – zlasti potovanja in gostinske storitve. Zasebna potrošnja v ZDA predstavlja kar 70 % BDP in je tako glavni generator gospodarske rasti. Močna potrošnja zato vliva centralni banki pogum, da lahko dodatno viša obrestno mero, brez da bi pri tem povzročila hujšo recesijo. Tudi ta teden bodo centralni bankirji v središču pozornosti vlagateljev. V idilični ameriški gorski vasici Jackson Hole namreč poteka Fedov poletni simpozij. Ta bo vrhunec dosegel v petek z govorom guvernerja ameriške centralne banke Powella, kjer lahko pričakujemo dodatne namige, kako bo politika centralnih bank izgledala jeseni in pozimi.

Konkreten padec realnih plač v Veliki Britaniji

Čeprav so razvita zahodna gospodarstva močno prepletena in se po navadi premikajo v podobni smeri, so zaradi trenutne specifične situacije obeti za Evropo bistveno slabši od ZDA. Pred kratkim smo pisali, da se je po vsej verjetnosti britansko gospodarstvo kot prvo izmed vodilnih že znašlo v recesiji. Nič več optimizma niso prinesli tudi najnovejši podatki. Inflacija v Veliki Britaniji je julija prvič po letu 1982 presegla 10 %, realne plače upoštevajoč inflacijo so se na letni ravni znižale za 3 %, kar je najhitrejši tovrsten padec v zadnjih 20 letih. Po besedah članice izvršilnega odbora Evropske centralne banke Isabel Schnabel, se inflacijski obeti v evro območju po julijskem dvigu obrestne mere niso izboljšali. Zelo verjetno bo ECB septembra ključno obrestno mero znova zvišala za pol odstotka. Ključna obrestna mera v evro območju bi tako znašala 0,5 %, kar je še zmeraj občutno manj kot v ZDA in v večini drugih največjih gospodarstvih. To dodatno stopnjuje pritisk na že tako šibak evro. Vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem je včeraj znova padla na pariteto (1,00 EUR = 1,00 USD), na drugi strani ob odločnem odzivu ameriške centralne banke dolar napram košarici valut dosega najvišje vrednosti v zadnjih 20 letih. Rekordne cene elektrike in plina slikajo zelo črno sliko za prihajajoče jesenske in zimske mesece. Tako visoke cene bodo močno vplivale na družinske proračune, obenem pa tudi na poslovanje podjetij. Recesija ne samo da je neizogibna, zdi se da se ustvarjajo pogoji, da bo ta dolgotrajna.

Kitajska centralna banka znova znižala ključno obrestno mero

Pri Kitajski centralni banki so se čez vikend po zgolj sedmih dneh odločili za še eno znižanje ključne obrestne mere. Kitajske oblasti želijo s tem spodbuditi potrošnjo in oživiti gospodarstvo, a sproščanje denarne politike zaenkrat ne dosega željenega učinka. Cene na kitajskem nepremičninskem trgu so v juliju še enajsti mesec zapored padle, medtem pa rastoče število pozitivnih primerov okužb s covidom-19 vse močneje zavira zasebno potrošnjo ter dodatno znižuje zaupanje potrošnikov.

Zahtevane donosnosti obveznic znova navzgor

Na trgu obveznic v zadnjem obdobju večinoma spremljamo rast zahtevanih donosnosti, a le-te ostajajo precej pod nivoji iz začetka poletja. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je pri 2,97 %, nemške z enako ročnostjo pa 1,24 %. Ob vse slabših gospodarskih obetih so se kreditni razmiki med nemško državno obveznico in obveznicami visoko zadolženih južnoevropskih držav kljub ECB programu za odkupovanje obveznic problematičnih držav članic spet nekoliko povečali.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke so in bodo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje, a vlagatelji gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja obrestnih mer, čeprav zadnje dni upanje nekoliko bledi. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se v Evropi še ne umirja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Močan odboj predvsem ameriških in tehnoloških delnic v poletnih mesecih narekuje večjo previdnost. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi pričakovanj recesije kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ostajamo nekoliko previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a zdi se da še nismo tam.

 

 

Polletni rezultati prihajajo

 

Tradicionalno rezultate prva objavi novomeška Krka, sledijo ji NLB, obe zavarovalnici, Triglav in Sava, proti koncu meseca pa še Petrol, Telekom in Luka Koper. Še posebej je pozna objava značilna za Luko Koper, ki svoje rezultate objavi zadnja. Vlagateljev taka praksa ne razveseljuje, saj bi morala borzna podjetja tekmovati med seboj, katera bo poslovala najbolj transparentno, v to rubriko pa sodi tudi ažurnost in hitrost podajanja informacij o poslovanju.

Denimo, ameriška kotirajoča podjetja, ki so zaradi geografske razpršenosti multinacionalke po poslovni organizaciji pa konglomerati, objavljajo svoje kvartalne rezultate mnogo hitreje kot nekatere omenjene družbe. Tudi pri sosedih na Hrvaškem je ta rok bistveno krajši. Podjetja imajo za objavo četrtletnih rezultatov namreč čas največ do enega meseca po koncu četrtletja.

Primer dobre prakse

Svetla izjema pri nas in zato jo postavljam za vzgled vsem drugim, je Skupina Krka. Novomeščani so preliminarne finančne rezultate prvega polletja javno predstavili že osem dni po izteku poslovnega obdobja, in sicer 7. julija na skupščini delničarjev. In to ne samo skupne prihodke in ocene dobička, temveč tudi razmeroma podroben pregled poslovanja po regijah.

Primer dobre prakse, ki jo velja nadaljevati in spodbujati tudi pri ostalih družbah najvišje kotacije Ljubljanske borze. Krka posluje dobro, letošnji dobiček je rekorden, vendar pa je tak zaradi močne rasti ruskega rublja v primerjavi z evrom. V drugi polovici leta bo dobiček seveda bistveno nižji, vendar pa skupna ocena letošnjega poslovnega leta ostaja solidna.

Solidno posluje tudi NLB, čeprav je rezultat drugega četrtletja pred oslabitvami in rezervacijami za 6 odstotkov slabši kot v prvem četrtletju. Tudi NLB ima v prvem polletju podobno kot Krka rekorden dobiček in tudi NLB ga do konca leta ne bo podvojila. Če ima Krka »izredni« dobiček zaradi rasti ruskega rublja, pa ima NLB le-tega zaradi pripojitve slovenskega dela Sberbanke.

Kar 173 milijonov evrov odpade na tako imenovano negativno dobre ime, ki se šteje v dobiček in kapital Skupine NLB. Obe podjetji sta tako zaradi posledic vojne v Ukrajini skupaj pridelali skoraj 300 milijonov evrov dodatnega dobička v prvem polletju 2022, z dodatkom da Krkin del ostaja nerealiziran in predstavlja tveganje, da bo ob morebitnem ponovnem padcu rublja do konca leta ta močno zmanjšan. Pri NLB jeseni pričakujemo še drugi del dividende v višini 50 milijonov evrov oziroma 2,5 evra na delnico.

Zavarovalna skupina Sava, kot se po novem imenuje skupina družb, ki je nastala okoli Pozavarovalnice Sava RE, nadaljuje z rastjo zbranih kosmatih premij oziroma zavarovalniških prihodkov. Letošnja rast premij sicer ni tako intenzivna kot je bila lanska, pa vendar beležijo skoraj 5 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček je sicer nižji za 33 odstotkov, vendar je padec od lanskega rekorda bolj ali manj pričakovan.

Ta teden sledijo še rezultati Petrola, Telekoma in zadnje, Luke Koper.