Čas razcveta bank in zavarovalnic

 

Vlagatelji v slovenske delnice zadnjih šest mesecev doživljajo pravo renesanso, saj indeks Ljubljanske borze SBITOP nezadržno raste že od lanskega novembra. Aprila smo sicer doživeli rahel popravek borznih tečajev, saj so se vlagatelji odločili da poberejo nekaj dobička z mize, nato pa so sledile objave finančnih rezultatov prvega četrtletja.

Večina družb, ki so doslej objavile svoje bilance, je poslovala odlično, izjema sta Petrol in Cinkarna Celje. Najbolj sta vlagatelje z odličnimi rezultati presenetili obe kotirajoči zavarovalnici, še posebej Sava Re, ki je po čistem dobičku že skoraj ujela sicer veliko večji Triglav. Zavarovalnica Triglav namreč zbere 60 odstotkov več premij kot Sava Re, v prvem četrtletju pa so ustvarili le 24 odstotkov višji dobiček kot manjša konkurentka.

Saniran izpad zdravstvenega zavarovanja

Kljub temu smo z rezultati Triglava lahko zadovoljni, saj jim je uspelo nadoknaditi izpad premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo z novim zakonom lani ukinjeno. Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo kljub slabemu finančnemu rezultatu v letu 2023 zaradi katastrofalnih poplav in ukinitve že omenjenega zavarovanja v drugi polovici junija dobili dividendo v višini 1,75 eur.  Za tak predlog se namreč lahko zahvalimo državnim lastnikom, ki predvsem za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) potrebuje vsakoletno izplačilo dividend.

Če se vrnemo nazaj na rezultate prvega kvartala Save Re, ne moremo mimo zgodovinsko najvišje dobičkonosnosti te zavarovalnice po kriteriju ROE oziroma donosu na kapital. Ta je bil v prvem trimesečju kar 18-odstoten, kar je odličen dosežek tudi v primerjavi z mednarodno konkurenco. V zadnjih letih je bil ta donos med 10 in 12 odstotki, v lanskem prvem četrtletju pa 13,4 odstotka.

Letošnji rezultat gre večinoma pripisati res mirnemu začetku leta, kjer ni bilo večjih škodnih dogodkov in je kombinirani škodni količnik upadel celo na 83,8 odstotka. Vse, kar je pod 95 odstotki, se v zavarovalništvu šteje za uspeh. Vprašanje seveda je, ali lahko ta količnik ostane tako nizek tudi v preostalem letu, saj se največji škodni dogodki tradicionalno zvrstijo prav poleti in jeseni (toče, neurja, poplave, povečan avtomobilski promet).

Odličen dobiček in nova prevzemna tarča

Nova Ljubljanska banka je v začetku meseca organizirala Dan investitorjev, ki so se ga udeležili vlagatelji z vsega sveta. Njihove delnice kotirajo na Londonski borzi (poleg Ljubljanske borze seveda), obveznice pa v Luksemburgu in so tako dobro razpršene tudi med mednarodne vlagatelje.

Tudi NLB v zadnjih letih ustvarja odlične rezultate, v prvem četrtletju je njihov čisti dobiček znašal 140 milijonov evrov. V novi strategiji, ki so jo objavili na dnevu vlagateljev, napovedujejo eno milijardo evrov čistega dobička do leta 2030, kar je dvakrat več kot danes.

Ali bo k temu pripomogel tudi uspešen prevzem Addiko banke, pa ostaja veliko vprašanje, na katerega bomo odgovor še nekaj časa čakali. V lastništvu omenjene banke se je namreč trdno zasidral srbski poslovnež Miodrag Kostič s prijateljskimi lastniki in prav lahko se zgodi spopad za večinski delež. NLB si Addiko želi predvsem zaradi njene hrvaške banke, pa tudi zaradi dodatnega povečanja tržnega deleža NLB v državah nekdanje Jugoslavije.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Minuli teden je bil za ameriški borzni trg izjemen oziroma celo eden izmed najboljših v tem letu, saj so vsi tamkajšnji glavni indeksi dosegli rekordni nivo.

 

Znaki umirjanja inflacije in ugodni podatki o cenah življenjskih potrebščin so na trg poslali optimistično sporočilo o možnem znižanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke, kar je posledično spodbudilo dodatne rasti delnic in tako s seboj poneslo glavne tri indekse do zgodovinskih ravni. Ti so se zvišali tudi zaradi okrepljenega zaupanja vlagateljev, da je ameriško gospodarstvo v dovolj dobrem stanju, da v naslednjih dvanajstih do osemnajstih mesecih prenese višje obrestne mere, kot smo jim bili priča v zadnjih desetih letih. Slednje je spodbudilo ponovni vzpon bikov na trgu. Na drugi strani pa se je indeks cen življenjskih potrebščin aprila, v primerjavi s prejšnjim mesecem, zvišal za 0,3 %. Če to primerjamo s prejšnjim letom pa za stopnjo 3,4 %, kar je manj kot marca. Poleg tega se je umirila tudi jedrna inflacija, ki je očiščena volatilnih stroškov hrane in energije. Če k temu dodamo še upadanje cen nafte na globalnih trgih, lahko vsaj kratkoročno pričakujemo nadaljnje upočasnjevanje inflacije. Nekoliko skrbi prinaša le precejšnja rast nekaterih surovin, med njimi rekordne vrednosti bakra, ki je pomembna surovina predvsem v zelenem prehodu. A tu ni povsem jasno, koliko gre za rast cen »papirnatega« bakra predvsem zaradi aktivnosti finančnih vlagateljev in koliko se je dejansko podražil baker pri proizvajalcih. Kot vidimo v nekaterih drugih primerih iz bližnje preteklosti, je razkorak lahko precejšen.

Plemenite kovine poletele v nebo

Močno so pridobile plemenite kovine. Zlato je preseglo 2400 dolarjev za unčo, srebro pa je pridobilo več kot 10 % in po letu 2013 zopet preseglo vrednost 32 dolarjev za unčo. Vzroke za skokovito rast lahko iščemo predvsem v špekulativno naravnanih vlagateljih, predvsem hedge skladih, ki po nekaj zamujenih priložnostih pri nekaterih drugih surovinah tokrat ne želijo zamuditi igre in visokih donosov.

Upad donosa ameriške 10-letne državne obveznice

Na obvezniškem trgu je donos ameriške 10-letne državne obveznice upadel na 4,4 %. Vzrok se skriva v podatkih o nekoliko nižji inflaciji in šibkejši potrošniški porabi, ki se odraža v pričakovanjih po dvakratnem znižanju obrestne mere s strani Fed.

Pozitivni trendi na azijskih delniških trgih

Nadaljujejo se pozitivni trendi na azijskih, predvsem kitajskem, delniškem trgu. Kitajske oblasti namenjajo dodatna sredstva za reševanje nepremičninske krize, a so zneski zopet premajhni v primerjavi z nakopičenimi težavami. Solidni rezultati poslovanja kitajskih tehnoloških gigantov so ob relativno nizkih vrednotenjih dovolj, da trg gleda bolj optimistično v prihodnost. Ne smemo pozabiti, da so pri nekaterih delnicah popravki v zadnjem letu in pol dosegli več kot 70 % ter da so delnice že ob manjši rasti poslovanja naenkrat postale privlačne. Ob tem moramo zamižati na eno oko in odmisliti del tveganja, da se centralna oblast in partija ponovno vmešavata v poslovanje podjetij, a na kratek rok to gre in zdi se, da je pred nami vsaj krajše obdobje okrevanja tečajev.

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge imajo že nekaj časa centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Ta vpliv lahko pričakujemo, da se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih. Delniški trgi so tu v primerjavi z obvezniškimi v nekoliko boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast na drugi strani zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika na obvezniškem trgu. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose, obenem pa ocenjujemo da so obrestne mere dosegle svoj vrh. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, obenem pa spremljamo rast geopolitičnih napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih zelo privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

Obrestne mere dosegle vrh

 

V začetku aprila so vlagatelje prestrašili neugodni inflacijski podatki in retorika centralnih bank. Centralne banke so v svoji retoriki reze obrestnih mer skoraj povsem umaknile z mize. Vlagatelji so v njihovih sporočilih celo razbrali možnost ponovnega dviga obrestnih mer, čeprav tega centralne banke nikoli niso potrdile. A vlagatelji vedno odreagiramo pretirano zaskrbljeno ali pa preveč evforično. A konec aprila in v začetku maja so ekonomski podatki začeli potrjevati, da kljub lepljivi naravi inflacija vseeno zlagoma upada, in vlagatelji so si oddahnili. V Evropi lahko prvi rez s precejšnjo verjetnostjo pričakujemo junija, kasneje pa še septembra in verjetno novembra. Medtem bo Fed še počakal, saj trg dela ostaja zelo močan, a odpira se okno za rez v septembru. Močnejši upad obrestnih mer lahko pričakujemo v prihodnjem letu.

Vse to ugibanje okoli politike obrestnih mer je prineslo močan majski odboj delniških pa tudi obvezniških trgov. Rast je seveda močno podprta z dobrimi rezultati poslovanja največjih svetovnih podjetij v prvem četrtletju, pa tudi s smelimi napovedmi za preostanek leta. Vzpodbudno je, da vidimo širitev območja rasti, se pravi, da trga ne vodi le nekaj največjih tehnoloških podjetij, ampak se rast širi tudi na preostala podjetja. Letos še posebej dobro, po letih stagnacije, kaže delnicam finančnih družb, predvsem bank. Slednje žanjejo ugodne razmere na finančnih trgih, saj so razlike med obrestnimi merami, ki jih računajo posojilojemalcem, in tistimi, ki jih plačujejo svojim varčevalcem, visoke in najvišje v zadnjih desetih letih. Dober gospodarski položaj drži slaba posojila na zelo nizkih ravneh, aktivnost vlagateljev pa krepi investicijske prihodke. Delnice finančnih družb so tako letos prinesle 12-odstotni donos v evrih, a so rezultati med bančnimi delnicami še boljši, še posebej med evropskimi bankami. Prej omenjeno počasno zniževanje obrestnih mer centralnih bank je voda na mlin vlagateljem v finančne delnice tudi za preostanek leta. Tudi če pogledamo slovensko borzo, je delnica NLB letos zvezda borznega parketa. Poleg tehnologije letos precej bolje kot lani kaže delnicam iz panoge zdravstva, saj se uspeh zdravila za hujšanje preliva tudi na druga področja zdravstva in letošnji donos je skoraj 9-odstoten. Panoga v donosu sicer nekoliko zaostaja za globalnim indeksom, a kar privlači vlagatelje, so relativno nizka vrednotenja in predvsem sprememba v trendih oziroma dinamiki, saj smo do zdravila za hujšanje zadnja leta iz podjetij le redko dobivali novice o pomembnih prebojih oziroma novih odkritjih.

Vrh v obrestnih mer ima še eno pomembno implikacijo. Povečuje privlačnost trgov v razvoju. Države trgov v razvoju se največkrat zadolžujejo v dolarjih, družbe trgujejo v dolarjih ali pa uporabljajo valutne, predvsem dolarske klavzule v svojih pogodbah. Vse to je logično, saj zaradi manjše stabilnosti njihove valute vzbujajo manj zaupanja kot dolar. A ker so obrestne mere visoke, to pomeni precejšen pritisk na dobičke družb in predvsem stroške zadolževanja tako družb kot držav. Obrat v obrestnih merah sedaj veča privlačnost investiranja v te bolj tvegane, a hitreje rastoče trge. Največjo utež predstavlja tudi Kitajska s svojimi ekonomskimi težavami, a vseeno vlagatelji že nekaj tednov očitno kitajski delniški trg ocenjujejo kot dovolj privlačen, da povečujejo naložbe. Kitajski trg je bil tako najboljši med vsemi večjimi trgi v aprilu in začetku maja. Tudi nedavni rezultati največjih tehnoloških družb kot so Tencent, Alibaba in JD, čeprav ne blesteči, so dovolj dobri, da podpirajo nadaljnjo rast kitajskih delniških naložb. Ne pozabimo, kitajska gospodarska kriza ter vmešavanje partije v podjetja je nekaterim podjetjem prinesel tudi 70% upad vrednosti delnic in sedanji odboj ki traja dober mesec je zgolj prvi korak v stabilizaciji položaja, a tiste pogumnejše vlagatelje predstavlja lepo naložbeno priložnost.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Teden, ki je za nami, je postregel z zasedanjem ameriške centralne banke in kar nekaj pomembnimi objavami makroekonomskih in poslovnih podatkov, ki so v celoti gledano zadovoljili vlagatelje in pomagali izničiti lep del aprilskega popravka na trgih.

 

V ZDA so bili prvomajski dnevi natrpani z objavami četrtletnih rezultatov borznih družb

V ZDA, kjer za razliko od Evrope praznika dela niso praznovali, so bili dnevi okrog prvega maja dodobra natrpani z objavami četrtletnih rezultatov borznih družb. V središču pozornosti je bil predvsem Apple, ki ob upočasnjevanju rasti prodaje Iphonov in regulatornih težavah v letošnjem letu precej zaostaja za donosi konkurentov v tehnološki panogi. Prihodki Appla so v prvem tromesečju na letni ravni znova upadli, a napovedi analitikov so bile še nekoliko bolj pesimistične. Vlagatelji so pozdravili predvsem napoved odkupa lastnih delnic v rekordni višini 110 milijard ameriških dolarjev. Delnice Appla so pretekli teden pridobile dobrih osem odstotkov. Kljub temu, da sezona objav rezultatov še ni zaključena, že lahko rečemo, da so največja tehnološka podjetja v prvem četrtletju letos znova upravičila visoka pričakovanja vlagateljev in v celoti gledano znatno zvišala svoje dobičke. Tudi napovedi za preostanek letošnjega leta so večinoma vzpodbudne. Obenem se rast dobičkov v primerjavi z zadnjimi četrtletji, ko je bila rast skoncentrirana na peščico največjih tehnoloških podjetij, preliva na širši del trga, kar krepi optimizem vlagateljev tudi pri ostalih delniških naložbah in ustvarja stabilnejšo rast.

Fed je ključne obrestne mere obdržal na nivoju od julija lani

Bolj ali manj nobenega dvoma ni bilo, da bodo pri ameriškem Fed ključne obrestne mere obdržali na nivoju, kjer vztrajajo že od julija lani. Trgi so se zato osredotočili na govor prvega moža Fed, Jerome Powella, ki ni kazal zaskrbljenosti nad inflacijo, ki v ZDA ostaja precej lepljiva v območju med 3 % in 4 %. Precej optimističen je bil tudi njegov pogled na gospodarsko rast. Za piko na i pozitivnemu tednu na ameriških borzah so poskrbeli podatki s trga dela, ki jih lahko interpretiramo kot ravno prav slabe. Trend visoke rasti plač se umirja, brezposelnost pa se je zvišala na 3,9 %. Obenem je bilo aprila v ZDA ustvarjenih manj delovnih mest od napovedi. Podatki torej kažejo, da se razmere na trgu dela umirjajo, a bolj kot ohlajanje gre za normalizacijo, ki bi ob nadaljevanju tega trenda pozitivno vplivalo na inflacijo.

Četrtletnimi rezultati evropskih podjetij niso navdušili

Vlagatelji so bili nekoliko manj navdušeni nad četrtletnimi rezultati evropskih podjetij. Nekateri velikani s področja luksuznih dobrin čutijo posledice slabše gospodarske klime na Kitajskem, visokoleteči danski farmacevt Novo Nordisk je sicer še enkrat več poročal izjemne rezultate, a cena delnic je zdrsnila na podlagi objav potencialnega novega konkurenta na področju zdravil za hujšanje Amgen. Amgen sicer v objavi, ki je številčno skopa, sporoča, da je tudi njegovo potencialno zdravilo enako ali celo bolj uspešno kot konkurenčni zdravili proizvajalcev Novo Nordisk in Eli Lilly. A iz sporočil obeh velikanov farmacevtske industrije glavni izziv ni narediti konkurenčno zdravilo ampak zagotoviti zadostne količine za vpliv na trg, saj izgradnja proizvodnih zmogljivosti v farmaciji traja precej let in konkurenčni položaj Novo Nordiska in Eli Lilly zaenkrat ni ogrožen.

Podatki evropskih podjetij kažejo znake postopnega okrevanja gospodarske rasti

Gledano v celoti so največja evropska podjetja v prvem četrtletju solidno kljubovala neprepričljivemu gospodarskemu stanju na stari celini. Podatki sicer še naprej kažejo znake postopnega okrevanja gospodarske rasti, ki pa ostaja šibka in medla. Obenem vztrajajo nesorazmerja med posameznimi državami, predvsem pa se še naprej povečuje razkorak med stanjem v industriji in storitvah. Aprilski indeks nabavnih managerjev PMI za predelovalne dejavnosti je bil pri 45,7 najnižje v letošnjem letu, na drugi strani se je PMI v storitvenih dejavnostih aprila povzpel globoko v območje rasti in je znašal 52,9. Najslabše podatke beležita Nemčija in Avstrija, medtem pa pozitivno izstopata Španija in Grčija. Da se stanje v evrskem območju nekoliko izboljšuje so potrdili podatki o 0,3 % rasti BDP v prvem četrtletju.

Tuji vlagatelji so krenili po nakupih ugodno vrednotenih kitajskih delnic

Nekoliko bolj vzpodbudni podatki s kitajskega gospodarstva in napovedi, da bodo kitajske oblasti povečale obseg stimulativnih ukrepov, so opogumile tuje vlagatelje, ki so krenili po nakupih ugodno vrednotenih kitajskih delnic. Okrevanje tamkajšnjih borznih indeksov je tako v zadnjih tednih dobilo pospešek. Izboljšanje razpoloženja na kitajskih borzah pa ne pomeni, da so negotovost in strukturne težave v kitajskem gospodarstvu razrešene. Predvsem v nepremičninskem sektorju namreč znakov izboljšanja še ni. A dejansko stanje v ekonomiji je eno, t.i. sentiment borznih vlagateljev pa drugo. Če vlagatelji začutijo da se trend obrača, bodo delnice lahko prinesle lepe donose kljub temu, da se stanje v ekonomiji ne bo bistveno izboljšalo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge imajo že nekaj časa centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Pričakujemo lahko, da se bo ta vpliv nadaljeval v prihodnjih mesec. Delniški trgi so tu v nekoliko boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast na drugi strani zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika na obvezniškem trgu. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, obenem pa spremljamo rast geopolitičnih napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realno donose je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravo izbiro. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujata uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih zelo privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponuja privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

 

 

Donosnost temelji na napovedih

 

Minuli teden so na Wall Streetu sprva odmevali dobri finančni rezultati matične družbe Facebook Mete Platforms. Finančni trg rezultatov ni sprejel pozitivno, saj se je družba zavezala k večji potrošnji kapitala za razvoj orodij umetne inteligence. Družba ima namreč negativne izkušnje s porabo kapitala za inovativno tehnologijo, zato je vrednost delnice ob koncu trgovalnega dne strmoglavila za 10,5 odstotka. V minulih petih letih je družba namreč za raziskave in razvoj virtualne realnosti (VR) namenila skoraj 30 milijard ameriških dolarjev, kar pa se jim do danes še ni obrestovalo.

Bolje so se odrezali vlagatelji družbe Microsoft in vlagatelji v matično družbo podjetja Google, v Alphabet. Obe družbi sta presegli pričakovanja analitikov, predvsem pri prodaji svojih orodij in storitev v oblaku. Microsoft je prodajo v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim letom povečal za kar 19 odstotkov, rast storitev v oblaku pa je v primerjavi z lanskim letom znašala 21 odstotkov. Še bolje se je odrezal Alphabet, ki je v segmentu storitev v oblaku zabeležil 29-odstotno rast in ob objavi zavidljivih finančnih izkazov napovedal tudi prvo izplačilo dividende. Microsoft je ob koncu trgovalnega dne dosegel dvoodstotno rast, delnice družbe Alphabet pa so dosegle kar 10,2-odstotno rast.

V prihodnjih dneh bodo pod drobnogledom finančni rezultati in napovedi podjetij Apple, AMD in Amazon. Analitiki pričakujejo dobre rezultate podjetja Amazon, saj so, tako kot Microsoft in Google, veliko vložili v svoje storitve v oblaku. Trg prepozna slabše rezultate Appla predvsem zaradi nižje prodaje izdelkov na kitajskem trgu. Analitiki se bodo tako bolj osredotočili na napovedi integracije umetne inteligence v Applove najbolj prodajane izdelke. Analitiki prav tako nestrpno pričakujejo rezultate in napovedi podjetja AMD, ki predstavlja največjo konkurenco največjemu oblikovalcu naprednih polprevodnikov, podjetju Nvidia.

Praznično obarvani teden se bo končal s srečanjem ameriških centralnih bankirjev, ki bodo temeljno obrestno mero nedvomno pustili na trenutni ravni in podali vpogled v nadaljnjo monetarno politiko, ki lahko indeksom odvzame zanos ali pa jih potisne do novih najvišjih vrednosti.

 

Matej Krajnik, analitik

 

 

Delnica Mete je doživela pretres

 

V zadnjih tednih smo vstopili v obdobje objav četrtletnih rezultatov podjetij. Pod drobnogledom so tehnološke delnice, ki so v zadnjem letu dosegle izjemno rast. Toda zaradi zelo visokih tržnih vrednosti so tudi pričakovanja analitikov ogromna. Prav zato lahko že manjša odstopanja od pričakovanj povzročijo velike tržne spremembe.

Meta stavi na prihodnost AI

To se je v sredo zgodilo ameriškemu podjetju Meta, katerega delnica je zaradi nižjih pričakovanih prihodkov in višjih izdatkov od napovedi padla za več kot 15 odstotkov. Tako se je približalo svojemu neslavnemu rekordu za največje dnevno zmanjšanje tržne kapitalizacije ameriške delnice (padec za 232 milijard dolarjev v enem dnevu).

Pri Meti kot zelo pomemben faktor nastopa razvoj AI. Da, umetna inteligenca bo na dolgi rok spremenila marsikatero industrijo, a hkrati bodo stroški razvoja in vzdrževanja sistemov, ki bodo na njej temeljili, izjemno visoki. Zdi se, da je Wall Street podcenil potrebne izdatke, poleg tega pa lahko traja leta, preden se bodo ti stroški prelevili v prihodke. Prav to se je pokazalo pri Meti, ki je po novem ocenila, da bo v 2024 za razvoj produktov in podatkovnih centrov AI porabila več kot 37 milijard dolarjev. Direktor Mete Mark Zuckerberg je poskušal pomiriti investitorje z obljubami, da se bo nova strategija na dolgi rok obrestovala, a mu v nasprotju z Muskom pred nekaj dnevi to ni uspelo.

Čeprav se je na začetku leta govorilo o šestih ali celo več rezih evropske oziroma ameriške centralne banke, je močna ekonomija pokazala drugačno sliko in je zato morala napovedi trga približati napovedim centralnih bankirjev. To je bilo še zlasti očitno v ZDA, kjer ekonomija raste močneje od pričakovanj in inflacija ne popušča dovolj hitro. Nekoliko slabša je gospodarska slika v Evropi, zato je pričakovati, da bo ECB morala obrestne mere znižati že junija.

Inverzna krivulja je vzrok za previdnost

Krivulja donosnosti prikazuje donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev za različne ročnosti. Tipično je ta naraščajoča, ker so obveznice z daljšim časom do dospetja bolj tvegane kot kratkoročne zakladne menice. Toda v določenih obdobjih krivulja postane inverzna, saj investitorji pričakujejo recesijo v prihodnosti. Takšne primere inverzne krivulje smo videli v 30. letih prejšnjega stoletja, v recesiji 1990-91, v časih velike finančne krize 2008 in raznih drugih obdobjih.

Vse inverzne krivulje ne napovedujejo gospodarskega upada. Kot ugotavljajo analitiki pri Game of Trades, pa je veliko večja korelacija med časovnim intervalom, ko je krivulja inverzna (gledano kot razlika med desetletnimi ameriškimi obveznicami in trimesečnimi zakladnimi menicami), in posledičnim padcem finančnih trgov. Pri veliki depresiji 1930 je bila krivulja inverzna več kot 700 dni, posledičen padec indeksa Dow Jones pa je znašal 89 odstotkov glede na takratni vrh. Pri veliki finančni krizi 2008 je bila krivulja inverzna 540 dni, padec pa okrog 50-odstoten. Od 2022, ko je krivulja prešla v inverzno, je minilo že več kot 500 dni, močnejše korekcije na trgu pa še nismo zaznali, zato je pri prihodnjih investicijskih korakih pomembna previdnost in predvsem razpršitev premoženja. Hkrati se ne smemo zanašati zgolj na statistične implikacije krivulje donosnosti in je pri odločitvah potrebno treba vzeti v zakup tudi preostale ekonomske in geopolitične dejavnike.

 

 

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

          Vir fotografije: Banks.am

 

Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, inflacijski podatki iz ZDA in svarila pred nekaterimi tveganji, ki bi lahko negativno vplivala na svetovno gospodarsko rast v bližnji in srednjeročni prihodnosti, so dejavniki, ki so konec preteklega tedna sprožili padec na trgih.

Ameriška inflacija je bila marca sedmič zapored višja tako od napovedi ekonomistov, obenem pa znova tudi višja v primerjavi s prejšnjim mesecem. Cene so se zvišale za 3,5 %. A bolj kot splošna inflacija, za katero se je upočasnitev tempa upadanja pričakovala, nervozo med ameriškimi centralnimi bankirji in vlagatelji na finančnih trgih vzbuja jedrna inflacija ter t.i. super jedrna inflacija. Poleg gibanja nestanovitnih cen hrane in energentov, je super jedrna inflacija očiščena še vpliva stroškov bivanja ter tako še bolj odraža osnovne inflacijske pritiske v gospodarstvu. Če gledamo zadnje tri odčitke super jedrne inflacije in jih preračunamo na letno raven, dobimo številko kar okrog 8 %. Inflacija v ZDA torej ostaja precej bolj trdovratna kot se je napovedovalo pred nekaj meseci. To zmanjšuje število rezov v obrestnih merah kar viša zahtevano donosnost ameriških obveznic in posledično dela delniški trg manj privlačen.

Če se je v zadnjih tednih na finančnih trgih bolj ali manj vse vrtelo okrog inflacijskih podatkov in centralnih bank, zdaj v fokus vlagateljev prihaja še sezona objav četrtletnih rezultatov, ki so jo v petek odprli pri ameriških bankah na čelu z največjo, JP Morgan. Prvi mož slednje, Jamie Dimon, je ob objavi rezultatov dodatno destabiliziral trge z malo bolj pesimističnimi pogledi na gospodarsko stanje in predvsem negotovo geopolitično situacijo. Opozoril je predvsem na posledice morebitnih dodatnih podražitev energentov, ki bi jih prinesla dodatna eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu. Zaskrbljenost nad dodatnim stopnjevanjem napetosti so odražali tudi odzivi na sobotni iranski napad na Izrael, po katerem so voditelji z različnih strani hitro pozvali k zadržanosti ter umiritvi razmer.

Pri evropski centralni banki so kljub trdovratni inflaciji v ZDA napovedali, da se bodo bolj kot na poteze Fed in stanje na drugi strani Atlantika, ozirali na podatke doma. V Evropi je inflacija z izjemo posameznih držav, med katere spada tudi Slovenija, precej bližje ciljnim vrednostim. Verjetnost, da bo evrska obrestna mera še pred poletjem znižana, ostaja precejšnja. Razhajanje med obeti glede obrestnih mer v ZDA in Evropi je povzročila upad evra, ki je bil konec tedna vreden manj kot 1,07 ameriškega dolarja. Padec evra je za evropske vlagatelje ublažil zdrs ameriških delnic, obenem pa bo odebelil račune evropskih izvoznikov. A upadanje vrednosti evra ostaja dvorezen meč, saj lahko že kmalu zopet pričakujemo očitke iz ZDA o podcenjenem evru ter nelojalni valutni konkurenci ameriškemu gospodarstvu.

V nasprotju z zahodnimi gospodarstvi na Kitajskem inflacija ostaja prenizka. Rast cen, merjeno s CPI, je bila marca pri 0,1 %, kar kaže na to, da potrošnja in s tem gospodarska rast ostaja v krču. Vrednotenja na največjem izmed trgov v razvoju ostajajo zelo nizka. Vse več kitajskih borznih družb to izkorišča za odkupe lastnih delnic, kar kaže na to, da pri podjetjih verjamejo v pozitiven preobrat na borzah.

Ob visokih inflacijskih številkah v ZDA, so v zadnjih tednih strmo rasle vrednosti naložbenih razredov, ki veljajo za hranilca vrednosti oziroma ščit pred inflacijo. Cena zlata je v dobrih treh tednih zrasla za skoraj 10 % in se trguje na rekordnih vrednostih, srebro je v istem obdobju pridobilo 15 %. Blizu rekordnih vrednosti vztrajajo tudi največje kripto valute. Na drugi strani gre inflacija manj na roko obveznicam. Zahtevana donosnost na ameriško 10-letno obveznico (obratno sorazmerno gibanje s ceno) je znova zrasla nad 4,5 %. Zaradi prej omenjene neskladnosti med podatki v Evropi in ZDA, se je še povečal razkorak med donosnostmi na najbolj spremljane evropske in ameriške obveznice.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo kapitalske trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena. Inflacija ostaja trdovratna. Smo v obdobju objav poslovanja za prvo četrtčetje, ki bodo po pričakovanjih dobri in lahko predvsem delniške trge premaknejo stopničko višje. Predvsem tehnološki megatrendi so tisti magnet, ki privlači vlagatelje na delniški trg. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo negotovost kapitalskim trgom, kar tistim, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, prinaša naložbene priložnosti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah. Žal slovenski varčevalci ostajajo zavezani vpoglednim bančnim vlogam, ki ne prinašajo nikakršnega donosa.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Gospodarska slika v ZDA ostaja močna

 

Gradbeni sektor je še naprej pod vplivom stimulativne fiskalne politike. Potrošnik ostaja v boljši kondiciji, kot smo pričakovali. Kljub temu da so porabili dobršen del denarja, ki jim je ostal od covidnih časov, pa je trg dela močan in ta jim ponuja varnost glede prihodnosti. Plače še naprej rahlo rastejo, kar tudi spodbuja potrošnjo. V zadnjih tednih je sentiment sicer nekoliko pokvarila višja cena nafte – ta raste zaradi negotovosti tako v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu ter delno tudi zaradi pričakovanj po nekoliko boljši sliki na Kitajskem. Cena ameriške nafte se trenutno giblje okoli 85 dolarjev za sodček. V ZDA se višja cena nafte takoj prelije v višje cene na bencinski črpalki, prav tako so potrošniki zelo občutljivi za ceno bencina. To se je poznalo tudi v zadnji inflacijski številki. Letna inflacija v ZDA, ki je bila objavljena v sredo, znaša 3,5 odstotka, na mesečni ravni pa 0,4 odstotka. Številki sta bili 0,1 odstotne točke višji, kot so pričakovali analitiki. Še naprej razmeroma visoke številke pomenijo, da je inflacija precej bolj trdovratna, kot so trgi pričakovali na začetku leta. To pa pomeni, da obrestne mere ostajajo visoke, število spustov pa se znižuje. Na začetku leta so ekonomisti v ZDA pričakovali sedem znižanj obrestne mere, po zadnji inflacijski številki pa pričakujejo samo še enkratno znižanje obrestne mere. Če pa bo cena nafte še naprej rasla, znižanja mogoče letos sploh ne bo. Cena denarja ima zelo velik vpliv na nepremičninski sektor, zadolžena podjetja ter cene delnic, ki imajo visoke valuacije. Za podjetja, ki imajo presežna denarna sredstva, pa dobra makroekonomska slika in nekoliko višja inflacija pomeni višje prihodke, če jim stroški rastejo nekoliko počasneje, pa tudi višjo maržo. To pa so vsa podjetja, ki jim je uspelo z avtomatizacijo, digitalizacijo in sedaj vpeljujejo še rešitve umetne inteligence. Vsa ta podjetja bodo tudi v bolj zahtevnih časih pridobivala tržni delež. Trg je sicer pri vseh spremembah poslovnih modelov trenutno daleč pred ostalimi, kar kažejo tudi borzne cene. S&P 500 je letos kljub višjih obrestnim meram že pridobil dobrih deset odstotkov, kar kaže, da so se zelo dobro prilagodili na višjo ceno denarja. Zelo dobro pa jezdijo tudi trende prihodnosti.

Trg je sicer do določene mere drag in kakšna korekcija bi bila dobrodošla, vendar trenutno vse nakazuje na to, da bi bila to dobra nakupna priložnost.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Prvi teden drugega četrtletja je na finančne trge le prinesel nekaj več razburljivosti. Podatki iz ameriškega trga dela so v kombinaciji s skokom borznih cen nafte, še nekoliko ohladili pričakovanja o nižanju obrestnih mer in sprožili manjši popravek na borzah. A prevladujoč sentiment na trgu ostaja pozitiven. Vlagatelji verjamejo, da lahko ameriško gospodarstvo in dobički podjetij vztrajajo v območju robustne rasti, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih. Borzni biki so tako hitro izkoristili zdrs indeksov in do konca preteklega tedna izničili velik del padcev ob objavi podatkov.

Kljub temu, da smo se v zadnjih mesecih že navadili, da poročila s trga dela presegajo napovedi ekonomistov, so bile številke objavljene pretekli teden še posebej impresivne. Ameriško gospodarstvo je namreč marca ustvarilo 303 tisoč delovnih mest (v primerjavi z 200 tisoč napovedanimi), brezposelnost pa se je iz 3,9 % znižala na 3,8 %. Pri izjemnih številkah novo ustvarjenih delovnih mest v zadnjih mesecih, ne gre samo za klasičen primer napetega trga dela kot posledice razgretega gospodarstva, ampak ima pomemben vpliv tudi rast delovno aktivnih prebivalcev zaradi imigracij. V ZDA naj bi letos neto imigriralo 3,3 milijona ljudi, kar je veliko več kot v obdobju pred epidemijo, ko je letno v ZDA migriralo okrog 900 tisoč ljudi. Prav večanje razpoložljive delovne sile omogoča, da se odlični podatki s trga dela v zadnjih mesecih ne prelivajo več toliko v pritisk na rast plač in s tem inflacijo. Pri ameriškem think tanku Brookings Institution ocenjujejo, da lahko zahvaljujoč imigracijam ameriški delodajalci v povprečju mesečno ustvarijo med 160 in 200 tisoč novih delovnih mest brez, da bi se povečal pritisk na inflacijo. Brez imigracij bi bila ta številka med 60 in 100 tisoč mesečno.

Na stari celini so bili v središču pozornosti podatki o evrski inflaciji, ki se je marca znova znižala hitreje od napovedi in bila merjeno s CPI pri 2,4 %. Prvič po februarju 2022 je pod 3 % upadla tudi jedrna inflacija. Zapisnik marčevskega zasedanja ECB nakazuje, da so evropski centralni bankirji vse bolj enotni pri mnenju, da bodo pogoji za nižanje obrestnih mer kmalu izpolnjeni. A vsaj na aprilskem zasedanju ECB, ki bo potekalo v četrtek, bo evrska ključna depozitna obrestna mera skoraj zagotovo še ostala pri 4 %, prvi rez se zdi najbolj verjeten junija. Več nejasnosti kot glede prvega znižanja ostaja v zvezi z nadaljnjimi koraki evropske centralne banke, sploh v primeru, če bo inflacija v Evropi in ZDA v prihodnjih mesecih še naprej šla vsaka svojo pot.

Po tem, ko je kitajski predsednik Xi konec marca s ciljem obuditi naložbe iz zahoda, gostil vodilne iz številnih ameriških in evropskih multinacionalk, je bila pretekli teden na obisku na Kitajskem še ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Osrednja tema pogovorov med različnimi predstavniki kitajske vlade in Yellenovo je bila gospodarska politika, ki kitajskim podjetjem z obsežnimi subvencijami omogoča po dumpinških cenah iz trga izrivati konkurente iz zahoda. Ta trend je še posebej očiten na področju avtomobilske industrije ter solarnih panelov. Ameriška finančna ministrica v odzivih po štiri dnevnem obisku ni izdala veliko podrobnosti, hkrati pa ni izključila možnosti uvedbe tarif na nekatere kitajske izdelke.

Če se delniški indeksi v zadnjih tednih niso posebej zmenili za obete višjih obrestnih mer, pa to ne velja za dogajanje na trgu obveznic. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so se povzpele v bližino najvišjih nivojev v letošnjem letu. To kaže, da so vlagatelji vse manj prepričani v reze obrestnih mer zaradi vse boljših pogojev v gospodarstvih. Slednje kljub nespremenjenim obrestnim meram centralnih bank deluje dovolj pozitivno na delniške trge, da le ti silijo višje, obenem pa deluje zaviralno na obvezniških trgih in posledično ob padajoči inflaciji že ponuja realen donos tudi vlagateljem v obveznice.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Bližajo se rezultati poslovanja za prvi kvartal, ki bodo po pričakovanjih dobri in lahko predvsem delniške trge premaknejo stopničko višje. Predvsem tehnološki megatrendi so tisti magnet, ki privlači vlagatelje na delniški trg. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalskim trgom, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah. Žal slovenski varčevalci ostajajo zavezani vpoglednim bančnim vlogam, ki ne prinašajo nikakršnega donosa.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

          Vir fotografije: Delo.si

 

V praznično okrnjenem in skrajšanem borznem dogajanju v preteklem tednu večjih pretresov na trgih ni bilo. Glavni borzni indeksi so znotraj ustaljenega trenda, ki ostaja bolj ali manj nespremenjen že dobrih 5 mesecev. Počasi in vztrajno pridobivajo na vrednosti.

Višja kot je vrednost indeksa nihajnosti, bolj razburkano je dogajanje na borzah

Da je dogajanje na ameriškem delniškem trgu v zadnjem obdobju neobičajno enolično, priča indeks nihajnosti VIX. Ko VIX doseže vrednost 16, je pričakovani dnevni razpon gibanja indeksa S&P 500 okrog 1 %, pri vrednosti 32 lahko vlagatelji pričakujejo okrog 2 % spremembe znotraj trgovalnega dneva. Torej višja kot je vrednost indeksa nihajnosti, bolj razburkano je dogajanje na borzah. VIX pod mejo 16 vztraja že od novembra lani. Nazadnje smo podobno dolgo obdobje s tako malo »akcije« na borzah videli leta 2017. Nizka nihajnost praviloma pomeni veliko veselja za vlagatelje. Borzni indeksi namreč, kot običajno v takih obdobjih, niso stagnirali, temveč pridobivali na vrednosti. S&P 500 je tako prvo četrtletje letošnjega leta merjeno v dolarjih zaokrožil z 10 % rastjo, od začetka novembra lani pa pridobil že 25 %.

Vse več je govora o napihovanju t.i. borznega balona

Ob visokih donosih indeksov je vse več govora o napihovanju t.i. borznega balona. Kljub temu, da so vrednotenja nad dolgoletnimi povprečji, so makroekonomski podatki in dobički podjetij v zadnjih četrtletjih uspešno sledili zelo visokim pričakovanjem vlagateljev. Vrednotenja so visoka pri manjšem številu delnic, ki pa imajo zelo veliko utež v borznih indeksih, a vseeno še zmeraj občutno nižja kot v najbolj znanih borznih balonih iz preteklosti. Zaradi zelo uspešnega poslovanja in tehnoloških prebojev nekaterih največjih ameriških podjetij je namreč koncentracija največjih podjetij znotraj indeksov na zgodovinsko visokih nivojih. Na drugi strani pa vrednotenja na večini ostalih segmentov trga ostajajo precej bolj zmerna. Vlagatelji lahko to izkoristijo tudi za zmanjšanje tveganja ter del dobičkov iz tehnoloških podjetij prelijejo v druge segmente trga, kjer so vrednotenja precej bolj zmerna.

Možnosti, da bi ECB še pred poletjem znižal ključne obrestne mere so se povečale

Preliminarni podatki iz nekaterih evropskih držav so potrdili, da se inflacija še naprej umirja in je bila marca v Franciji pri 2,3 %, v Italiji 1,3 %, v Španiji pa 3,3 %. Možnosti, da bi pri ECB še pred poletjem znižali ključne obrestne mere so se ob zadnjih podatkih povečale. A kljub temu, da je splošna inflacija že blizu ciljnim vrednostim, obstajajo nekateri dejavniki, ki komplicirajo odločitve evropskih centralnih bankirjev. V prvi vrsti je to rast plač, ki poganja inflacijo v storitvah, pri katerih je bila inflacija februarja še zmeraj 3,9 %. Poleg tega bodo pri ECB vsaj z enim očesom spremljali poteze kolegov iz ameriškega Fed, kjer inflacija ostaja trdovratnejša. ECB si namreč ne more privoščiti pretiranega odstopanja od ameriške centralne banke, saj bi to ošibilo evro in posredno negativno vplivalo na inflacijo. Vrednost evra je trenutno 1,07 ameriškega dolarja in ob rasti dolarja deloma že nakazuje višjo verjetnost rezov obrestnih mer v Evropi v primerjavi z ZDA. Tudi zadnji podatki o gospodarski aktivnosti iz ZDA so precej boljši kot v Evropi. Ameriški proizvodni PMI kazalci so zopet nad vrednostjo 50, kar nakazuje na rast tudi v industriji in predelovalnih dejavnostih, ne samo v storitvah. To bo še dodatno otežilo odločanje Feda o politiki obrestnih mer.

Jen je pretekli teden padel na najnižjo vrednost v primerjavi z dolarjem po letu 1990

Intervencija na deviznem trgu, s katero bi japonska vlada stabilizirala domačo valuto se zato zdi vse bližje. Japonska naj bi na začetku vrednost domače valute branila z prodajo deviznih rezerv v vrednosti do okrog 25 milijard ameriških dolarjev. Padec jena je sicer voda na mlin največjih domačih podjetij, katerih velik del prodaje predstavlja izvoz. Posledično je osrednji japonski borzni indeks, Nikkei v zadnjih mesecih doživel pravi razcvet. A na drugi strani šibak jen, in posledično višji stroški uvoženih surovin in blaga, negativno vplivajo na manjša domača podjetja in potrošnike.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek. Predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalskim trgom, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.