Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Sezona objav rezultatov za prvo četrtletje 2026 se preveša v zadnjo tretjino. V preteklem tednu je odlične rezultate poslovanja predstavilo pet od sedmih vodilnih tehnoloških podjetij, čakamo pa še Nvidio. Finančni trgi se postopoma preusmerjajo v obdobje po vojni, vendar okrevanje ostaja neenakomerno. Ključno gonilo ostaja tema umetne inteligence (UI), ki podpira rast v sektorjih tehnologije in komunikacijskih storitev. Po drugi strani pa cene nafte vztrajajo nad ravnmi pred konfliktom, kar še naprej ohranja inflacijske pritiske in negotovost glede prihodnjih gibanj.

 

Vzpon delniških trgov do novih vrhuncev

Ameriški delniški trgi so pretekli teden dosegli nove rekordne vrednosti, podprte z močnimi poslovnimi rezultati in spodbudnimi gospodarskimi podatki. Indeks S&P 500 je teden zaključil 0,92 % višje. Evropski trgi so zabeležili skromnejšo rast: indeks STOXX 600 se je zvišal za 0,31 %, saj mešani poslovni rezultati in podatki nakazujejo, da konflikt na Bližnjem vzhodu vpliva na evropsko gospodarstvo precej močneje kot na ameriško. Izjemno rast so ponovno zabeležile korejske delnice, kjer je indeks KOSPI zrasel za 1,90 %. V celotnem aprilu je KOSPI pridobil kar 31 %, kar je njegova največja mesečna rast po letu 1998, k čemur je pripomoglo močno zanimanje za podjetja, povezana z infrastrukturo za UI.

Tudi slovenski delniški trg ostaja v dobri formi. V skrajšanem zadnjem tednu aprila je indeks SBITOP sicer rahlo nihal, vendar so delnice v prvi kotaciji večinoma ostale blizu svojih najvišjih ravni. Izstopa zlasti Telekom Slovenije, katerega delnica je po objavi spodbudnih poslovnih rezultatov in optimističnih napovedi za prihodnje poslovanje od začetka aprila poskočila za več kot 20 odstotkov.

Inflacija in geopolitična tveganja poganjajo obveznice in surovine

Donosnosti ameriških državnih obveznic so se pretekli teden zvišale, saj so naraščajoče cene nafte in odporen trg dela zmanjšali pričakovanja o znižanju obrestnih mer v letošnjem letu. Donosnost 2-letne ameriške obveznice je narasla na 3,88 %, 10-letne pa na 4,37 %. Tudi v Evropi so se donosnosti zvišale, pri čemer je donosnost 10-letne nemške obveznice presegla 3,1 %, kar je najvišja raven po letu 2011, teden pa zaključila pri 3,04 %.

Cene nafte so nadaljevale rast, pri čemer je nafta Brent v četrtek med trgovanjem dosegla 126 dolarjev za sodček zaradi poročil o morebitnih novih vojaških aktivnostih ZDA proti Iranu. Ob dejansko zaprti Hormuški ožini je nafta WTI teden zaključila pri 101,94 dolarja, Brent pa pri 108,17 dolarja za sodček. Zlato je zaradi obetov o strožji denarni politiki padlo na 4.614,21 dolarja za unčo.

Tehnološki velikani v ospredju objav poslovnih rezultatov

Pet od Veličastnih sedem tehnoloških velikanov je že poročalo o poslovanju v prvem četrtletju. Rezultati so večinoma močno izpolnili ali presegli pričakovanja. Delnice Alphabeta oziroma Google so doživele skok zaradi močnega povpraševanja po umetni inteligenci in oblačnih storitvah, kar potrjuje uspešnost njegovih naložb v UI. Nasprotno so delnice Meta Platforms (Facebook), kljub uspešnim rezultatom, upadle po napovedi dodatnega povečanja izdatkov za UI. Microsoft je dosegel 18-odstotno rast prihodkov in 40-odstotno rast oblačnega segmenta, vendar ga pri rasti oblaka prehiteva Alphabet, kar krepi konkurenčne pritiske. Amazon ostaja močan predvsem v oblačnem segmentu, a se hkrati sooča z visokimi kapitalskimi izdatki za gradnjo podatkovnih centrov.

Izstop Združenih arabskih emiratov iz OPEC

Združeni arabski emirati (ZAE) so napovedali izstop iz organizacij OPEC in OPEC+, kar pomeni pomemben razkol v enem najvplivnejših naftnih zavezništev na svetu. Odločitev odraža temeljno nesoglasje glede strategije. ZAE si prizadevajo za maksimiranje proizvodnje, saj ocenjujejo, da bi se svetovno povpraševanje po nafti zaradi energetskega prehoda lahko dolgoročno zmanjšalo. To je v nasprotju s Savdsko Arabijo, ki zagovarja omejevanje ponudbe za ohranitev višjih cen. Izstop ZAE povečuje tveganje za večjo konkurenco in volatilnost cen na svetovnih naftnih trgih v prihodnje, hkrati pa nakazuje premik v regionalni dinamiki moči. Kratkoročno zaradi vojne poteza nima pomembnega vpliva na cene nafte, če oziroma ko sev zalivu zopet vzpostavi mir pa bi dodatna črpanje ZAE lahko imelo precejšen negativen vpliv na cene nafte, še posebej če bi se za podobno odločitev odločila še kaka članica OPEC.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Bo umetna inteligenca znižala inflacijo?

 

Idejna osnova za njegovo tezo prihaja od nekdanjega guvernerja Feda Alana Greenspana. Ta je v devetdesetih letih preteklega stoletja trdil, da je bila rast produktivnosti dela onkraj predvidene v ekonomskem ciklu, takrat zaradi adopcije interneta, ključnega pomena pri ohranjanju nizke stopnje inflacije. Teorija je temeljila na tem, da večja produktivnost vpliva na večjo učinkovitost in nižje stroške proizvodnje, zaradi česar gospodarskim družbam tudi ob rasti povpraševanja ni treba toliko zviševati cen. Ker se plače prilagajajo počasneje kot cene, se to najprej pokaže kot nižja rast cen, ne pa kot višje plače. Nekateri ekonomisti tej teoriji nasprotujejo in so mnenja, da hitrejša rast produktivnosti dela omogoča gospodinjstvom, da manj varčujejo, zato ker pričakujejo višje dohodke v prihodnosti, gospodarske družbe pa več investirajo, saj pričakujejo višje dobičke. To dviguje nevtralno realno obrestno mero in posledično mora centralna banka držati ključne obrestne mere na višjih ravneh.

Kakšen pa je sploh vpliv umetne inteligence na produktivnost? Za zdaj študije pri številnih poklicih jasno ugotavljajo dvig produktivnosti delavcev. Predvsem je to dezinflacijsko za stroške storitev, kjer prevladuje delo. V proizvodnji se učinki kažejo bolj prek planiranja, napovedovanja povpraševanja, nadzora kakovosti in logistike. Toda prenos v končne cene ni samodejen. Nekatere študije kažejo, da se gospodarske družbe raje kot za nižanje cen odločajo za višanje marž. Zato lahko ista tehnologija hkrati znižuje mejne stroške in zvišuje marže. Ena od študij je sicer vseeno našla neto dezinflacijski učinek na proizvajalčeve cene, ob tem da je učinek večji, večja ko je uporaba te tehnologije.

Jedro inflacijskega vprašanja umetne inteligence je razmerje med učinki ponudbe in povpraševanja ter negotovost, kateri bodo prevladali. Na ponudbeni strani lahko umetna inteligenca zviša produktivnost, zniža stroške dela na enoto proizvoda in avtomatizira dele nalog. Na strani povpraševanja bi lahko ta tehnologija prek višjih dohodkov, kapitalskih izdatkov za strežnike, energijo in programsko opremo ter prek razvoja novih produktov delovala tudi inflacijsko. Ravno investicijski val je tisti, ki številne institucije (MDS, BIS) skrbi, da bi lahko bil inflacijski in zvišal nevtralno obrestno mero. BIS meni, da bi po izpetju inflacijskega vala bili učinki deflatorni.

Kako se bo torej pričakovani dvig produktivnosti zaradi umetne inteligence prelevil v cene? Veliko bo odvisno od »demokratičnosti« in razširjenosti uporabe te tehnologije. Če bo ostala skoncentrirana v nekaj večjih, globalnih gospodarskih družbah, se lahko velik del koristi prelije v višje marže in dobičke, ne v nižje cene. V primeru široke uporabe in večje konkurence pa je verjetnejši dezinflacijski izid. Zato so za vpliv umetne inteligence na inflacijo skoraj enako pomembna kot sama hitrost tehnološkega napredka tudi protimonopolna politika in nadzor uporabe te v postopkih oblikovanja cen.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden smo bili priča hitremu okrevanju delniških trgov, saj so vlagatelji ocenili, da so se največja tveganja glede konflikta na Bližnjem vzhodu zmanjšala. Indeks S&P 500 je dosegel novo zgodovinsko raven in se prvič povzpel nad 7.000 indeksnih točk ter v celoti izničil izgube iz časa iranskega konflikta. Novica, da je Hormuška ožina v okviru premirja med Izraelom in Libanonom povsem odprta, je povzročila oster padec cen nafte. Nafta WTI je teden zaključila pri slabih 84 dolarjih za sod, Brent pa pri 90 dolarjih za sod, oboje občutno nižje kot teden prej.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Rekordne vrednosti na delniških trgih in vzpon azijskih tehnoloških velikanov

Indeks S&P 500 je teden zaključil 4 % višje in dosegel novo rekordno vrednost. Od najnižje točke korekcije do novega vrha je potreboval le 11 trgovalnih dni, kar predstavlja enega najhitrejših povratkov po večjih padcih v zadnjih 50 letih. V tem obdobju je pridobil kar 12 odstotnih točk in je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu zabeležil rast dobrih 3 %. Evropski in britanski trgi so prav tako okrevali, vendar nekoliko bolj zmerno. Evropski indeks STOXX 600 je zrasel za 2 %, nemški indeks DAX za slabe 4 %, britanski FTSE 100 pa za 0,7 %. Na slovenski borzi je prav tako vladalo zelo optimistično razpoloženje, saj je bil indeks SBITOP zelo blizu rekordni ravni 3.000 indeksnih točk, doseženi letos februarja. Njegov tedenski donos je znašal blizu 3 %, k čemur so prispevali dobri četrtletni finančni rezultati NLB ter špekulativne novice o morebitni privatizaciji Telekoma Slovenije, katerega delnice so na tedenski ravni pridobile dobrih 11 %. Indeks je od začetka leta v rasti že za 17 %.

Izjemno rast so zabeležili azijski trgi, kjer je južnokorejski KOSPI zrasel za 6,1 %, tajvanski TAIEX pa za 3,9 %. Tajvanski delniški trg je s skupno tržno kapitalizacijo 4,13 bilijona dolarjev prehitel britanskega in postal sedmi največji na svetu, k čemur je pripomoglo naraščajoče povpraševanje po strojni opremi za umetno inteligenco.

Trgi s fiksnim donosom in plemenite kovine

Donosnosti ameriških državnih obveznic so se pretekli teden znižale, saj je odprtje Hormuške ožine ublažilo skrbi glede inflacijskega vpliva cen nafte. Donosnost 2-letne ameriške obveznice je padla s 3,78 % na 3,71 %, donosnost 10-letne pa s 4,32 % na 4,25 %. Podobno se je znižala donosnost 10-letne nemške obveznice na 2,96 %. Zlato je kljub splošnemu optimizmu na trgih nadaljevalo rast in teden zaključilo pri 4.830 dolarjih za unčo, kar predstavlja 1,8-odstotno rast, k čemur sta pripomogla šibkejši dolar in nižje donosnosti obveznic.

Politični preobrat na Madžarskem in odziv trgov

Madžarska je bila pretekli teden v središču pozornosti zaradi politične tranzicije po volilnem porazu premierja Viktorja Orbána, ki ga je premagal opozicijski voditelj Péter Magyar. Vlagatelji ta rezultat vidijo kot potencialno prelomnico v odnosih z Evropsko unijo, kar bi lahko prineslo stabilnejše politično okolje in dostop do več kot 30 milijard evrov zamrznjenih sredstev EU. Madžarski finančni trgi so se odzvali pozitivno. Delnice so zrasle, madžarski forint je pridobil vrednost v primerjavi z evrom, donosnosti državnih obveznic pa so se znižale.

Sezona objav poslovnih rezultatov

Prve objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje 2026 kažejo spodbudno sliko. Večina večjih ameriških bank je že poročala o rezultatih. Banke, kot so Bank of America, Morgan Stanley, Citigroup, Goldman Sachs in JPMorgan Chase, so skupaj dobičke povečale za 12 % v primerjavi z lanskim letom. Vodstva bank poudarjajo, da je ameriško gospodarstvo še vedno odporno: potrošniki še naprej trošijo, podjetja pa ostajajo stabilna. Hkrati opozarjajo na tveganja, povezana z diplomatskim razvojem, ki ostaja osrednji dejavnik negotovosti. Mirovni pogovori med ZDA in Iranom potekajo, kar kaže, da sta obe strani usmerjeni k rešitvi, pri čemer imajo vse strani močne gospodarske spodbude za končanje konflikta. V prihodnjih tednih bo jasno, ali je prekinitev le taktična ali pa nakazuje globlja nesoglasja, ki bi lahko ogrozila vzdržnost premirja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Latinska Amerika spet na radarju vlagateljev

 

Ključna sprememba ni le ekonomska, ampak predvsem politična. Washington čedalje bolj jasno kaže, da Latinsko Ameriko znova razume kot svoj neposredni strateški prostor, svoj backyard. To ni le retorična sprememba. Gre za poskus ponovne utrditve vpliva v regiji, ki je bila v zadnjih letih pogosto obravnavana kot politično nepredvidljiva in zato za ameriški kapital manj privlačna. Prav zato imata tudi Kuba in Venezuela v tej zgodbi večji pomen, kot se zdi na prvi pogled. S pritiskom na Kubo in bolj pragmatičnim pristopom do Venezuele ZDA sporočajo, da želijo v regiji več nadzora, več vpliva in manj geopolitične praznine. Za trg to pomeni nekaj zelo konkretnega: nižjo premijo za tveganje.

Ko ameriški vlagatelj regijo dojema kot prostor, kjer bo imel Washington več političnega in gospodarskega vpliva, se praviloma spremeni tudi pogled na tveganje. To pomeni nižjo zahtevano donosnost, višjo pripravljenost na vstop in večje kapitalske tokove na lokalne borze. Ta psihološki preobrat je lahko do konca leta eden ključnih razlogov, da bo več domačega ameriškega kapitala usmerjenega v delniške trge Latinske Amerike.

Brazilija ostaja najširša in najbolj likvidna zgodba. Tamkajšnji trg je zanimiv predvsem zato, ker združuje nizka vrednotenja, občutljivost na obrestne mere in veliko globino domačega kapitalskega trga. Če se bo cikel nižanja obrestnih mer nadaljeval, bodo prvi učinki vidni prav pri domače usmerjenih sektorjih, finančnih družbah, potrošnji in podjetjih, ki so najbolj občutljiva na ceno kapitala. Brazilija zato ni zgodba eksplozivne rasti, ampak zgodba postopnega izboljšanja vrednotenj.

Mehika je drugačna. Tam je glavna prednost neposredna navezanost na ZDA. Če je Brazilija stava na cenejši denar in domači trg, je Mehika stava na proizvodnjo, logistiko in bližino ameriškega gospodarstva. V času, ko ZDA želijo več proizvodnih in dobavnih verig približati domačemu prostoru, je Mehika skoraj samoumevna izbira. To vlagateljem ponuja kombinacijo relativne stabilnosti, dobre industrijske osnove in geopolitične podpore.

Kolumbija je bolj nepredvidljiva, a prav zato zanimiva za bolj pogumne vlagatelje. Gre za trg, kjer ostaja politična negotovost višja, a so tudi vrednotenja zato privlačnejša. Če bi se povečalo zaupanje v bolj predvidljivo ekonomsko politiko, bi lahko prav Kolumbija ponudila največji skok v vrednotenjih. To je trg za vlagatelja, ki prenese več nihajnosti, a v zameno pričakuje nadpovprečen donos.

Do konca leta je zato osrednja teza razmeroma jasna. Latinska Amerika ne bo rasla zato, ker bi nenadoma izginila vsa tveganja. Rasla bo, če bo trg presodil, da je teh tveganj manj, kot jih je v cenah danes. In prav tu je ključna vloga ZDA. Če bo Washington vztrajal pri strategiji ponovne utrditve vpliva v regiji, bo to za ameriške vlagatelje pomenilo dovolj močan signal, da del kapitala preusmerijo v Brazilijo, Mehiko in Kolumbijo. Včasih za rast borz ni potreben popoln preobrat. Dovolj je že občutek, da je nek prostor spet pod večjim nadzorom in zato nekoliko manj tvegan.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je zaznamovala pomembna deeskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu. V torek je ameriški predsednik Trump napovedal dvotedensko premirje z Iranom, kar je sprožilo val olajšanja na globalnih finančnih trgih. Iran je privolil v varen prehod ladij skozi Hormuško ožino, ZDA pa so se zavezale k prekinitvi napadov na Iran. Kljub temu je premirje ostalo krhko, saj so se nadaljevali izraelski napadi v Libanonu, hkrati pa je bil pomorski promet skozi ožino še vedno občutno nižji kot pred izbruhom konflikta.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Drugi zaporedni teden v zelenem

S&P 500 je teden zaključil dobre 3,5 % višje in zabeležil drugi zaporedni teden rasti. Evropske delnice so se prav tako močno odzvale na novice o začasni prekinitvi sovražnosti. Indeks STOXX Europe 600 je zrasel za 3,2 %, pri čemer je v četrtek zabeležil največji enodnevni skok v več kot štirih letih. Posebej je izstopal južnokorejski KOSPI z rastjo dobrih 8 %, japonski TOPIX pa je pridobil 2,6 %.

Ameriške državne obveznice so se ob novicah o premirju in umirjanju skrbi glede cen nafte okrepile (zahtevane donosnosti so upadle), čeprav so njihovo rast nekoliko omejili podatki o povišani inflaciji. Posledično so ob zaključku tedna zahtevane donosnosti na ameriške obveznice ostale relativno nespremenjene. Kljub padcu na dan objave premirja se je donosnost 10-letne nemške državne obveznice do konca tedna zvišala na 3,06 %, deloma ker investitorji še naprej računajo na vsaj dve zvišanji ključnih obrestnih mer s strani evropske centralne banke.

Gibanje cen nafte in zlata

Po objavi prekinitve ognja so cene nafte strmo padle, saj so se vlagatelji odzvali na pričakovano ponovno odprtje Hormuške ožine. Vendar pa so se cene kasneje v tednu ponovno zvišale, saj je pretok nafte skozi ožino ostal omejen, poročila o zmanjšani proizvodni zmogljivosti Savdske Arabije pa so dodala k zaskrbljenosti glede dobave. Nafta WTI je teden zaključila pri dobrih 96 dolarjev za sod, Brent pa pri 95 dolarjev za sod. Zlato je v tem tednu pridobilo na vrednosti in teden zaključilo pri 4.749,75 dolarja za unčo, kot posledica oslabitve dolarja in znižanja donosnosti obveznic.

Vztrajna inflacija

Ta teden smo prvič po začetku konflikta dobili uradne inflacijske podatke za ZDA. V mesecu marcu je inflacija na letni ravni dosegla 3,3 %, mesečna rast cen pa je bila 0,9 %. Glavni krivec je bil energetski sektor, katerega cene so se povišale za 10,9 %. Vseeno je bila statistika v okvirih pričakovanj. Jedrna inflacija, ki iz izračuna izključuje energijo in hrano, je ostala umirjena ter celo pod pričakovanji analitikov. To kaže, da se energetski šok za zdaj še ni bistveno prelil v cene drugih dobrin in storitev. Inflacijska pričakovanja bi se ob ponovnem odprtju Hormuške ožine lahko hitro umirila, kar nakazuje, da gre predvsem za začasen surovinski šok in ne za širšo, strukturno inflacijo.

Napredek umetne inteligence straši ponudnike programskih rešitev

Ob umiritvi skrbi glede konflikta na Bližnjem vzhodu se je del pozornosti vlagateljev spet preusmeril na umetno inteligenco. V preteklem tednu je Meta Platforms (Facebook) predstavila svoj nov model umetne inteligence. Ponudnik Anthropic pa je razkril sposobnosti svojega modela na področju kibernetske varnosti. Razvoj orodij umetne inteligence, ki svoje delo opravljajo nad pričakovanji je ponovno pod vprašaj postavil koristnost in uporabnost številni gospodarskih družb, ki razvijajo programsko opremo. Po mnenju nekaterih bi namreč lahko z orodij umetne inteligence številne gospodarske družbe programsko opremo razvila in uporabljala sama, brez potrebe po plačevanju za te rešitve specializiranim ponudnikom. Posledično so v preteklem tednu močno upadle cene delnic družb, ki razvijajo programsko opremo (-7 %). Močno pa so porasle cene delnic gospodarskih družb, ki proizvajajo polprevodnike ter ostalo opremo in storitve povezane z razvojem in uporabo umetne inteligence.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden se je začel previdno optimistično. Trumpova administracija je nakazala, da bi se ameriška vojaška prisotnost v Iranu lahko zmanjšala v dveh do treh tednih, kar so trgi razumeli kot signal bližajočega se umirjanja konflikta. Globalne delnice so v torek in sredo močno poskočile v pričakovanju napovedanega govora predsednika ZDA Trumpa. V svojem nagovoru je Trump bil precej bolj oster od pričakovanj in se je osredotočil bolj na stopnjevanje operacij kot na diplomatsko rešitev in brez jasnega načrta za ponovno odprtje Hormuške ožine. Iz Irana so medtem prišla poročila, da Teheran in Oman pripravljata protokol za nadzor plovbe skozi ožino, vključno z morebitnimi pristojbinami za prehod. Čeprav takšna rešitev ni idealna, so jo trgi razumeli kot izhod iz slepe ulice, kar je vplivalo na omilitev skrbi na trgih.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ameriški delniški indeksi pretekli teden zabeležili opazno rast

Po petih zaporednih tednih padcev, so ameriški delniški indeksi pretekli teden zabeležili opazno rast. Indeks S&P 500 je pridobil dobre 3 %, Nasdaq pa je z rastjo nad 4 % dosegel najboljši teden po novembru preteklega leta. Tudi evropski delniški trgi so pokazali močno okrevanje. STOXX Europe 600, nemški DAX in francoski CAC 40 so vsi presegli rast 3 %. Poleg tega je britanski FTSE 100 pridobil krepkih 4,7 %. Stanje na domačem terenu je dokaj pozitivno, saj je slovenski borzni indeks SBITOP tedensko pridobil 0,8 % in ostaja v konstantni rasti skozi leto. Kljub dobremu 6 % padcu od začetka vojne na Bližnjem vzhodu je od začetka leta višje za 10,63 %.

Delniški in obvezniški trg sta se v marcu gibala v isti smeri

V marcu sta se delniški in obvezniški trg gibala v isti smeri v 18 od 22 trgovalnih dni, od tega 12-krat negativno. Zgodovinsko gledano je pozitivna korelacija med delnicami in obveznicami pogosta v obdobjih povišane inflacije ali inflacijskih pričakovanj, saj napovedi rasti dobičkov in cene obveznic padajo zaradi strahu pred prihodnjimi zvišanji obrestnih mer. Pretekli teden temu ni bilo tako, saj so se ob zmanjšanju skrbi glede vojne v Iranu zmanjšala tudi inflacija pričakovanja (ne glede na nadaljnjo rast cene nafte). Donosnosti državnih obveznic so teden zaključile nižje, saj so 10-letne ameriške obveznice padle s 4,44 % na 4,35 %, donosnost 10-letne nemške pa s 3,10 % na 3,00 %. K temu je prispeval predsednik Fed Jerome Powell, ki je v izjavah ublažil del inflacijskih skrbi in nakazal, da centralna banka za zdaj ohranja potrpežljivo stališče.

Objavljeno marčevsko poročilo o zaposlovanju v ZDA

Osrednji makroekonomski dogodek tedna je bilo poročilo o zaposlovanju v ZDA za marec, objavljeno 3. aprila. Podatki so pokazali, da je bilo ustvarjenih 178.000 novih delovnih mest, kar je preseglo pričakovanja. Stopnja brezposelnosti pa se je znižala na 4,3 %, saj je bilo 8.000 manj prijavljenih primerov brezposelnosti v primerjavi s prejšnjimi podatki. Na podlagi teh podatkov je razvidno, da ameriški trg dela ostaja robusten, kar daje dodatno oporo gospodarstvu.

Nafta, plin, industrijske kovine in zlato postajajo zaradi geopolitičnih napetosti in UI vse pomembnejše

Surovine, kot so nafta, plin, industrijske kovine in zlato, postajajo vse pomembnejše zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in hitrega razvoja umetne inteligence. Energetska varnost postaja ena ključnih tem, saj držav in podjetij ne skrbi več cena energije, temveč njena razpoložljivost v trenutni energetski krizi. Dogajanja v strateških točkah, kot je Hormuška ožina, razkrivajo, kako ranljive so globalne dobavne verige in kako hitro lahko pride do motenj v dobavi. Hkrati je že splošno znano, da umetna inteligenca zahteva ogromno fizične infrastrukture za podatkovne centre, ki za delovanje potrebujejo veliko električne energije in stabilna omrežja. To povečuje povpraševanje po energiji in kovinah. Zaradi tega vlagatelji vse bolj preusmerjajo denar iz tehnoloških podjetij v bolj oprijemljiva, fizična sredstva, torej v surovine in podjetja, ki upravljajo infrastrukturo ali naravne vire. Ta premik, ki ga nekateri opisujejo kot vrnitev stare ekonomije, pomeni, da postajajo tradicionalne panoge ponovno ključne za stabilnost in rast gospodarstva.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Začetek preteklega tedna je finančnim trgom sicer ponudil kratek oddih, vendar se je hitro izkazalo, da je bil ta bolj navidezen kot resničen. Novice o morebitnih mirovnih pogajanjih med Washingtonom in Teheranom so začasno znižale cene nafte ter izboljšale razpoloženje vlagateljev. Cena nafte Brent se je za kratek čas približala meji 100 dolarjev za sod. Navdušenje je do konca tedna izzvenelo, saj so se pojavili dvomi o dejanskem napredku v pogajanjih, kar potrjuje, da trge v tem obdobju v veliki meri usmerjajo dnevni naslovi novic in posledična občutna nihajnost. Kljub povečani negotovosti se ameriške delnice kot celota držijo bolje, kot bi lahko pričakovali v takšnem okolju.

Peti zaporedni teden v rdečem za ZDA, Evropa v plusu

Kljub začetnemu optimizmu so ameriški delniški trgi zabeležili že peti zaporedni teden padcev. Indeks S&P 500 je teden zaključil z 3,2-odstotnim upadom, pri čemer so bili pod največjim pritiskom tehnološki sektor in drugi segmenti, občutljivi na obrestne mere. Evropski trgi so se odrezali nekoliko bolje. Indeks STOXX 600 je teden zaključil rahlo v pozitivnem območju, britanski FTSE 100 pa je pridobil 0,6 %, predvsem zaradi večje izpostavljenosti energetskim podjetjem. Kitajske delnice so medtem upadle, saj so tveganja, povezana z Iranom, neposredno prizadela njihovo naftno odvisno gospodarstvo.

Na obvezniških trgih so se razprodaje nadaljevale. Donosnosti ameriških državnih obveznic so narasle po celotni krivulji: donosnost 10-letne obveznice je teden zaključila pri 4,43 %, 2-letne pa pri 3,91 %. Tudi v Evropi so se donosnosti zvišale; donosnost 10-letne nemške obveznice je dosegla 3,09 %, kar odraža povečano negotovost in okrepitev pričakovanj o višji inflaciji in obrestnih merah v evroobmočju.

Nafta Brent je teden zaključila pri 112,57 dolarja za sod in pridobila približno 6 %, potem ko je za kratek čas celo padla pod 100 dolarjev. WTI je teden končal pri 99,64 dolarja za sod in prav tako pridobil nekaj več kot 6 %. Zlato se je po močnih padcih v zadnjih tednih rahlo umirilo in pridobilo na vrednosti ter teden zaključilo pri 4.494,09 dolarja za unčo (+1 %). K odboju je  prispevalo predvsem zmanjševanje prodajnih pritiskov in vse večja skrb vlagateljev o dolgotrajnejšem obdobju napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so prevladala nad vplivom višjih realnih donosnosti in močnejšega dolarja.

Stanje gospodarstva

Globalno gospodarstvo ostaja v fazi rasti, vendar ta postopoma izgublja zagon. V ZDA se storitveni sektor umirja, kar se kaže v šibkejšem povpraševanju in počasnejši rasti zaposlovanja, medtem ko proizvodnja ostaja razmeroma odporna, podprta z investicijami v infrastrukturo in umetno inteligenco. V evro območju se razpoloženje potrošnikov slabša, gospodarska aktivnost pa komaj še raste, predvsem zaradi stagnacije storitvenega sektorja. Tudi v Združenem kraljestvu se rast nadaljuje, vendar počasneje, ob upočasnjevanju proizvodnje zaradi šibkejšega globalnega povpraševanja, medtem ko potrošnja gospodinjstev ostaja razmeroma stabilna, čeprav bolj zadržana.

Leto 2026 je staro komaj nekaj mesecev, a je že prineslo vrsto pretresov. Tehnološki sektor je prejel močan udarec, vrhovno sodišče ZDA je razveljavilo Trumpove tarife, na Bližnjem vzhodu pa je izbruhnil oborožen konflikt. Kljub vsemu temu je indeks S&P 500 ostal razmeroma stabilen. Razlog za to je izjemno nizka korelacija med posameznimi delnicami. Podatki preteklega tedna kažejo, da korelacija med delnicami v indeksu znaša le 13 %, kar je nižje kot v 98 % obdobij od leta 2022. Medtem ko nekatera podjetja beležijo izrazite padce, druga rastejo, kar uravnoteži gibanje celotnega indeksa. Za pasivne vlagatelje to pomeni določeno zaščito pred volatilnostjo, za aktivne upravljavce pa priložnost za ustvarjanje presežnih donosov s premišljeno izbiro posameznih naložb.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Razpoka in ne brezno

 

Če začnemo pri slednjem, glavnino teh posojil predstavljajo posojila podjetjem s področja programske opreme za drage prevzeme, ki so zaradi stabilnosti finančnih tokov delovali netvegani. A ker se je zgodil AI in se vlagatelji sprašujejo, ali ne bo vsaj del programske opreme nadomestil AI, so se vrednotenja teh podjetij v zadnjim mesecih močno znižala. Celo Microsoft z najbolj odpornim poslovnim modelom je utrpel 30-odstotni upad vrednosti delnice. Nekateri izmed teh skladov zasebnega kredita imajo zdaj težave z izplačili. In analitiki rišejo vzporednice z letom 2008 in veliko finančno krizo. Obenem pa pozabljajo, čeprav težave teh skladov niso nepomembne vseeno vse skupaj nima moči da zamaje ameriško ekonomijo. Če bi odpisi presegli nivoje iz let 2008 in 2009 so ocene, da bi lahko v najslabšem možnem scenariju dosegli okoli 100 milijard evrov. To je za ameriški finančni sektor ter velikost ameriškega gospodarstva, kjer bo samo sedem največjih tehnoloških podjetij letos v AI investiralo več kot 700 milijard dolarjev, številka, ki jo lahko požre brez velikega vpliva na ekonomsko aktivnost.

Naslednja negotovost je povrnitev vložka v AI ter podatkovne centre. Tu je odgovor bolj kompleksen in nanj ne bo hitrega odgovora. Zadnje napovedi za prvo polovico 2026 največjih tehnoloških podjetij ostajajo optimistične. Tudi podjetja iz ostalih segmentov gospodarstva vse bolj uporabljajo orodja in storitve umetne inteligence. Celo iz navidezno nepovezanih panog kot je prehrana podjetja izpostavljajo umetno inteligenco kot veliko priložnost ter način kako izboljšati rezultate poslovanja. Pretekli teden so tudi največja kitajska tehnološka podjetja kot so Alibaba in Tencent napovedala močno krepitev investicij v AI in infrastrukturo. To je lahko signal vlagateljem, da se tehnološka revolucija nadaljuje. Posamezni projekti bodo morda propadli, morda je tempo investicij prehiter a vsekakor bodo te investicije prinesle vsaj nekaj donosa, zato se zdi strah vlagateljev ob normalizaciji vrednotenj ter smelih napovedih podjetij vsaj za leto 2026 pretiran.

Največje tveganje tako ostaja vojna na Bližnjem vzhodu. A primerjava s preteklostjo je lahko nehvaležna. Odvisnost od nafte in plina je danes precej manjša kot v preteklosti. Da ustvarimo enoto bruto produkta danes rabimo precej manj nafte in plina. Tudi energetski viri so bolj diverzificirani. Res pa je, da vse regije niso enako izpostavljene. Večino bližnjevzhodne nafte gre v Azijo. ZDA so v zadnjih letih postale največji proizvajalec in eden največjih izvoznikov nafte in plina. Evropa še naprej zaradi lastnih neumnih odločitev in zelenih zablod ostaja talka sama sebe in energetsko odvisna predvsem od ZDA. A če nas preteklost ter energetski šoki lahko kaj naučijo je predvsem to, da energetski šok predstavlja predvsem inflacijsko tveganje. Seveda ima vpliv tudi na ekonomsko aktivnost a slednja je v svetu dovolj živahna, da lahko zdrži tudi povišane cene energentov. Le v najslabšem scenariju popolne ustavitve dobav tako iz perzijskega zaliva kot tudi preko Rdečega morja bi lahko močneje zamajal gospodarsko aktivnost v Evropi in Aziji.

Če potegnemo črto vidimo precej razpok v globalni ekonomski rasti. A razpoke niso brezno in jih bomo pokrpali. Temelji so kljub izzivom zdravi. Pred nami je cikel močnejše investicijske aktivnosti predvsem v segmentu industrije (energetski prehod, nadgradnja infrastrukture, obrambno trošenje) ter nadaljnjem razvoju umetne inteligence. Rast svetovnega gospodarstva je zato precej stabilna. Državni dolg bo tudi v prihodnje naraščal, a to zaenkrat skrbi predvsem vlagatelje v državne obveznice, medtem ko delniški trg ravno zaradi državnega trošenja v določenih prej omenjenih segmentih doživlja renesanso. Ob tem ne pozabimo. Analiza preteklih vojaških dogodkov od 2. svetovne vojne dalje kaže, da v primeru globalno razpršenega portfelja konflikt predstavlja za dolgoročno naravnanega vlagatelja nakupno priložnost. Tudi tokrat ni nič drugače.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je globalne finančne trge zaznamovalo stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu in neposredni napadi na ključno energetsko infrastrukturo v regiji. Razpoloženje vlagateljev se je dodatno poslabšalo po izjavah ameriškega predsednika Trumpa, ki je zavrnil možnost premirja z Iranom, kar je povzročilo nov skok cen nafte in padec delniških tečajev pred koncem tedna.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Trgi večinoma obarvani rdeče

Glavni delniški indeksi so zdrsnili pod svoje 200-dnevno drseče povprečje, kar pogosto nakazuje na spremembo razpoloženja vlagateljev v bolj previdno smer. Ameriški indeks S&P 500 je teden zaključil z 2,89-odstotnim padcem, medtem ko so bile izgube v Evropi še izrazitejše. Indeks STOXX 600 je upadel za 4,2 %, britanski FTSE 100 pa za 3,9 %, k čemur so prispevale naraščajoče cene zemeljskega plina in agresivna drža Evropske centralne banke. Nasprotno so južnokorejske delnice zabeležile 4 % rast, podprto z napovedanimi reformami borznega trga in močno izpostavljenostjo sektorju umetne inteligence.

Na obvezniških trgih so se donosnosti ameriških državnih obveznic še zvišale, predvsem na krajšem koncu krivulje, kar odraža skrbi glede inflacijskih posledic višjih cen nafte. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je teden zaključila pri 4,38 %, medtem ko je donosnost 10-letne nemške obveznice dosegla 3,043 %, kar je najvišja raven v zadnjih 15 letih. V luči višjih cen energentov posledično finančni trgi vse izraziteje vračunavajo možnost več zaporednih zvišanj obrestnih mer v evroobmočju v letošnjem letu.

Cene nafte so pretekli teden nadaljevale rast, saj je promet skozi Hormuško ožino ostal izjemno omejen, napadi na energetsko infrastrukturo v Zalivu pa so se okrepili. Izrael je v sredo napadel iransko plinsko polje South Pars, Iran pa se je naslednji dan odzval z napadom na največjo plinsko črpališče na svetu v Katarju. Ameriška nafta (WTI) je teden zaključila pri 98 dolarjev za sod, evropska nafta (Brent) pa pri 112 dolarjev za sod.

Zlato je močno padlo, saj so naraščajoča tveganja za višjo inflacijo zmanjšala pričakovanja trgov glede znižanja obrestnih mer. Po več kot 10-odstotnem padcu v preteklem tednu je cena zlata znašala približno 4.492 dolarjev za unčo, kar predstavlja njegov najslabši teden po februarju leta 1983.

Ključne centralne banke držijo obrestne mere, a s poudarkom na previdnosti

Glavne svetovne centralne banke so pretekli teden ohranile obrestne mere nespremenjene, vendar so poslale jasna sporočila o previdnosti. Ameriški Fed je obrestne mere ohranil v razponu 3,50–3,75 %, pri čemer je predsednik Jerome Powell izpostavil nezadosten napredek pri zniževanju inflacije ter negotovost glede vpliva višjih cen energentov. ECB je znatno zvišala napovedi inflacije zaradi višjih cen energije, nekateri uradniki pa že omenjajo možnost zvišanja obrestnih mer v aprilu. Britanska centralna banka (BoE) je opustila svojo naravnanost k sproščanju denarne politike in opozorila na morebitno zaostrovanje, če bo energetski šok vztrajal.

Centralnim banka gredo na roko dokaj stabilni makroekonomski pogoji, ki so ugodnejši kot v primerjavi s preteklimi obdobji energetskih šokov. Centralne banke se danes soočajo z manj zahtevnim ravnotežjem med inflacijo in gospodarsko rastjo kot v preteklosti. Kajti trg dela je bolj umirjen, inflacija pa je bližje ciljni ravni in se je pred konfliktom že umirjala. Vprašanje ostaja le na strani časovnega obdobja konflikta in vzporednih potencialnih eskalacij.

V senci nafte: gnojila, sateliti in umetna inteligenca

Poleg nafte je Hormuška ožina ključna prometna žila tudi za kmetijski sektor, saj skozi njo potuje približno tretjina svetovne trgovine z gnojili, vključno z žveplom in amonijakom. Ker se v marcu in aprilu na severni polobli začenja sezona setve, motnje v dobavi gnojil predstavljajo tveganje tudi za kmetijsko proizvodnjo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Energetski šok že pretresa svetovno gospodarstvo

 

Rast cen energentov ni več opozorilo, ampak dejstvo. Napetosti na Bližnjem vzhodu so že sprožile nov val negotovosti na energetskih trgih, saj skozi Hormuško ožino običajno potuje približno četrtina svetovne pomorske trgovine z nafto in skoraj petina svetovnega izvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Možnosti, da bi se te količine preusmerile po drugih poteh, so omejene, zato trg v cene že vračunava višje geopolitično tveganje.

Če bi takšne cene vztrajale več mesecev, bi se posledice hitro razširile po vsem svetu. Dražja nafta bi podražila bencin, dizel in letalsko gorivo, dražji plin pa elektriko, ogrevanje in velik del industrijske proizvodnje. Svetovna banka že dlje časa opozarja, da energetski šoki praviloma delujejo kot klasičen ponudbeni udar: hkrati zavirajo rast in potiskajo inflacijo navzgor. To je najnevarnejša kombinacija za gospodarstvo, saj dražja energija ne ostane omejena na energetski sektor, temveč se prelije v prevoz, proizvodnjo, prehrano in življenjske stroške gospodinjstev.

Med prvimi so na udaru območja, ki so najbolj odvisna od uvoza iz Zaliva. V Aziji bi daljša kriza najhitreje prizadela Japonsko, Južno Korejo, Indijo in Kitajsko, saj je velik del tokov skozi Hormuz namenjen prav azijskim kupcem. Evropa je pri surovi nafti sicer manj neposredno vezana na to ožino kot Azija, je pa občutljiva pri plinu, ker je po zmanjšanju odvisnosti od ruskih dobav močneje vpeta v svetovni LNG trg (trg utekočinjenega zemeljskega plina). Zato bi dolgotrajno visoke cene plina najprej prizadele evropsko industrijo, predvsem energetsko intenzivne proizvajalce v kemiji, kovinski predelavi, gnojilih, keramiki in gradbenih materialih.

Najhitreje bi bolečino občutile panoge, ki so neposredno vezane na ogljikovodike. Kemična in petrokemična industrija, proizvodnja plastike, umetnih mas, barv, asfalta, gnojil, cementa in dela metalurgije so močno odvisne bodisi od plina kot energenta bodisi od naftnih derivatov kot vhodne surovine. Dalj časa trajajoče visoke cene energentov bi v teh panogah pomenile nižje marže, slabšo konkurenčnost, začasna ustavljanja proizvodnje in skoraj neizogiben prenos stroškov na kupce.

A zgodba ni omejena le na nafto in plin. Zalivska regija je pomembna tudi za dobavo žvepla, ključne surovine za gnojila in žveplovo kislino, brez katere težko delujejo deli rudarske, kemične in baterijske industrije. Panožne analize ocenjujejo, da približno polovica svetovne pomorske trgovine z žveplom prehaja skozi Hormuško ožino. Poleg tega so zalivske države med najpomembnejšimi izvoznicami sečnine, amonijaka in fosfatnih gnojil. Če bi se motnje zavlekle, bi posledice hitro prišle do kmetijstva, cen hrane ter verig oskrbe za nekatere industrijske kovine in materiale za baterije.

Poseben primer je helij, manj opazen, a za visokotehnološko industrijo nepogrešljiv plin. Helij je stranski produkt predelave zemeljskega plina, njegova ponudba pa je po ugotovitvah ameriškega geološkega zavoda strukturno toga, z malo nadomestki in omejeno prožnostjo dobavne verige. Katar je eden ključnih svetovnih dobaviteljev, zato bi daljše motnje hitro prizadele proizvodnjo polprevodnikov, medicinsko slikanje, znanstveno opremo in del vesoljske industrije. Kar se zdi kot oddaljena motnja v Zalivu, lahko zato hitro postane težava za bolnišnice, laboratorije in tovarne elektronike po svetu.

Med drugimi izvoznimi dobrinami, ki bi lahko dodatno prizadele globalno gospodarsko aktivnost, izstopajo tudi aluminij, petrokemični proizvodi in gnojila. Rast globalne ponudbe aluminija je vse bolj omejena, hkrati pa je ta kovina ključna za gradbeništvo, transport, embalažo in energetski prehod. Če k temu dodamo dražja gnojila in dražjo energijo, dobimo verigo podražitev, ki bi se iz industrije hitro prenesla v prehrano, infrastrukturo in vsakdanjo potrošnjo.

Vse to vodi v isti makroekonomski problem: nov inflacijski val. Najprej se podraži energija, nato prevoz, potem vhodne surovine za industrijo in kmetijstvo, na koncu pa še širok spekter izdelkov za končne potrošnike. Zgodovina nas uči, da geopolitični šoki povečujejo finančno negotovost, pritiskajo na cene in otežujejo delo centralnim bankam. Če bi energenti ostali dragi dlje časa, bi se Fed, ECB in druge velike centralne banke težje odločale za zniževanje obrestnih mer, saj bi obstajala nevarnost, da bi z rahljanjem politike še dodatno okrepile inflacijo.

Najtemnejši scenarij torej ni samo dražje gorivo ali višji račun za ogrevanje. To bi bil svet z dražjo energijo, dražjo hrano, dražjimi industrijskimi materiali in počasnejšo gospodarsko rastjo. Prav zato ostaja upanje, da bo prevladal razum in da do najbolj črnih scenarijev vendarle ne bo prišlo. Svetovno gospodarstvo si nove dolgotrajne energetske krize preprosto ne more privoščiti.