Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Novo leto se je začelo v znamenju osebnosti leta 2025 – Donalda Trumpa. Ta je zaznamoval pretekli teden z »ugrabitvijo« venezuelskega predsednika Madure in številnimi drugimi izjavami. Ne glede na vse pa gredo delniški indeksi naprej svojo pot navzgor.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Geopolitična nevihta brez borznega viharja

Ameriška operacija v Venezueli, v kateri so ZDA zajele predsednika Nicolása Madura, je predstavljala pomembno geopolitično eskalacijo, a se ta na delniških trgih ni odrazila v večjih pretresih. Geopolitična slika se je sicer dodatno zaostrila z izjavami ameriškega predsednika glede morebitnih nadaljnjih ukrepov v Latinski Ameriki in drugod, vključno z omembami Kube, Grenlandije in trgovinskih pritiskov na zaveznice. Kljub temu so vlagatelji večjo pozornost namenjali domačim makroekonomskim podatkom in novicam s strani podjetij, zlasti v tehnološkem sektorju. Osrednji ameriški delniški indeksi so kljub temu teden zaključili višje in dosegli nove rekordne vrednosti. V Evropi so delniški trgi sledili pozitivnemu razpoloženju iz ZDA, hkrati pa je bila opazna večja previdnost ob razpravah o trgovinskih odnosih z ZDA in notranjih političnih vprašanjih. Tudi azijski trgi so večinoma beležili rast, zlasti v tehnološko usmerjenih segmentih, kjer je zanimanje vlagateljev ostalo visoko.

Venezuelski preobrat poganja trge

Dogajanje v Venezueli je imelo opaznejši vpliv na posamezne segmente trga. Delnice ameriških energetskih podjetij so se v pričakovanju novih vlaganj in prihajajočih dobičkov iz Venezuele podražile. Venezuelski delniški indeks pa se je več kot podvojil, saj so vlagatelji ocenjevali možnost sprememb v upravljanju države za zelo pozitivno. Tehnološki sektor je v preteklem tednu ostal v središču pozornosti. Nvidia je potrdila nadaljnjo visoko raven povpraševanja po svojih podatkovnih centrih, kar je podprlo optimizem v širšem tehnološkem segmentu. Ni pa bilo vse rožnato, saj so izjave o tehnološkem napredku pri hlajenju podatkovnih centrov povzročile padec cen delnic proizvajalcev hladilnih sistemov. Ameriški predsednik se je lotil tudi stanovanjske problematike v ZDA in napovedal ukrepe za omejevanje vloge institucionalnih vlagateljev na trgu enodružinskih hiš ter hkrati naložil Fannie Mae in Freddie Mac povečanje nakupov hipotekarnih obveznic. Novice so pozitivno vplivale na delnice gradbenih podjetij, potencialna omejitev vlaganj skladov zasebnega kapitala v enodružinske hiše pa je bila negativna za cene delnic skladov zasebnega kapitala. Ameriški makroekonomski podatki so v preteklem tednu ponudili mešano sliko. Decembrsko poročilo o trgu dela je pokazalo skromnejšo rast števila delovnih mest od pričakovanj, medtem ko se je stopnja brezposelnosti znižala na 4,4 %. Ob tem je aktivnost v storitvenem sektorju ostala umirjena, kar se je odrazilo v nižjih vrednostih PMI kazalnikov.

Iranska tveganja premikajo nafto, plemenite kovine v vzpon

Cena nafte se sploh ni odzvala na dogajanje v Venezueli, proti koncu tedna pa se je zvišala zaradi skrbi glede dogajanja v Iranu. Protesti in nemiri v obubožani državi, ki bi lahko vplivali na prodajo nafte iz države, imajo precej večji vpliv na trg nafte. Nadaljuje se tudi opazna rast cen zlata in srebra, kar je kazalo na hkratno prisotnost iskanja varnosti in špekulativnega trgovanja. Element varnosti je bil izrazit v luči skrbi pred rušenjem trenutnega svetovnega reda in v iskanju zatočišča izven ameriškega dolarja.

Prešerno je bilo tudi doma

Osrednji delniški indeks SBITOP je po več kot 18 letih dosegel novo rekordno vrednost in presegel raven, ki je bila nazadnje dosežena avgusta 2007. S tem je indeks postavil nov zgodovinski vrh ter potrdil nadaljevanje pozitivnega trenda, ki se je oblikoval v zadnjih letih. Podražile so se delnice večine podjetij iz prve kotacije, najizrazitejše tedenske rasti so zabeležile delnice Save Re in Luke Koper.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments: Leto 2025 pod drobnogledom in pogled naprej v 2026

Zadnji tedenski komentar leta 2025 bo nekoliko drugačen. Ne le daljši, temveč tudi širši po vsebini. Tokrat se ne bomo posvetili zgolj preteklemu tednu ali zadnjim 52 tednom, temveč bomo pogled usmerili naprej, v prihajajoče 52 tedne, v leto 2026. A preden se ozremo naprej, se za trenutek ustavimo pri letu, ki se izteka. Dogajanje v letu 2025 namreč predstavlja pomembno popotnico za prihodnost in ponuja iztočnice za razumevanje tega, v katero smer se svet kapitalskih trgov premika.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Investiraj v realno premoženje

Leto 2025 se je na delniških trgih začelo udarno In optimistično. Kmalu zatem je sledil hladen tuš za vlagatelje v delniških naložbah. Aprilska napoved carin in de facto trgovinske vojne ZDA proti širšemu svetu je sprožila izrazit popravek, ki se je v nekaj tednih pozabil. Leto končujemo na rekordnih ravneh. Za evropskega vlagatelja je bila slika nekoliko manj ugodna zaradi 13-odstotnega padca dolarja proti evru, a kljub temu je globalni delniški trg v evrih dosegel nadpovprečni letni donos, in sicer skoraj 9 %. Vlagatelji, ki so več zaupanja namenili lokalnim trgom, so lahko ustvarili še višje donose. Evropske delnice so zrasle za skoraj 20 %, slovenske celo za izjemnih 56 %. Vsi navedeni donosi so izraženi v evrih in vključujejo reinvestirane dividende.

Po aprilski napovedi tarif je bilo malo takšnih ki bi verjeli v takšne donose, v takšen razplet. Še ameriške delnice s skoraj 5-odstotnim donosom so blizu dolgoročnim povprečjem. Z današnje perspektive lahko zato mirno rečemo, da so tarife postale lanski sneg. Pozabljene.

Pomemben del letošnjih donosov je poganjala predvsem zgodba umetne inteligence (UI). Zato je leto 2025 z vidika globalnega vlagatelja znova – oziroma predvsem – zaznamovalo izjemno uspešno leto ameriških tehnoloških podjetij. Izstopa Google, ki je leto začel kot podjetje, za katerega je veljalo, da na področju UI zaostaja, končal pa je kot nesporen zmagovalec. Nvidia je z vlogo dobavitelja »lopat in krampov« za razvoj UI za kratek čas celo postala najvrednejše podjetje na svetu.

Trend UI ni zgodba ene same panoge, temveč širša zgodba gospodarstva in družbe. Razkoraki v donosih znotraj panog ostajajo izjemno veliki. Industrijska, zdravstvena podjetja, podjetja s področja oskrbe ter druga, ki predstavljajo pomemben del mozaika UI zgodbe ali pa so zgolj uspela prepričati vlagatelje, da bodo uspešno vključena v ta trend, so po donosu izrazito prehitela konkurente, ki jim tega ni uspevalo doseči.

Ker trg danes pogosto bolj kot v obstoječe poslovanje verjamem v dobro zgodbo, so primerjave z obdobjem let 1997 ali 1998, ko je nastajal dot.com balon, vse bolj prisotne. Bližje ko smo letu 2026, vse pogostoje se pojavlja vprašanje, ali smo priča nastanku balona umetne inteligence. Pri tem velja razčistiti eno ključnih dejstev: poznavalcev in zanesljivih napovedovalcev balonov preprosto ni. Tisti, ki se kot taki predstavljajo in jih mediji radi izpostavljajo, so imeli v preteklosti predvsem srečo, da so zadeli pravi trenutek. Napovedovalci dot.com balona iz leta 2000 so denimo povsem zgrešili nepremičninski balon iz leta 2007. In obratno. Če pogledamo še dlje v zgodovino, pridemo vse do slovitega špekulativnega trgovanja s čebulicami tulipanov na Nizozemskem v 30. letih 17. stoletja.

O balonu lahko govorimo šele za nazaj, ko se trg »razpoči«, seveda »če in ko se to sploh zgodi«. V tem pogledu leto 2026 ni nič drugačno. UI je lahko že v balonu in nas čaka popravek, lahko pa bomo ob koncu leta znova govorili o novih rekordih. Pravega, enoznačnega odgovora ni. Kar lahko stori mali vlagatelj, je predvsem to, da aktivno zmanjšuje tveganje svojega portfelja tako, da sproti del dobičkov iz hitro rastočih AI delnic preusmerja, reinvestira v druge sektorje. Vlagatelji, ki so med letoma 1997 in 2000 postopno pobirali dobičke in jih reinvestirali drugam, so popravek preživeli bistveno lažje. Nasprotno pa so tisti, ki so bili investirani v ekstremne dot.com zgodbe, so pogosto utrpeli boleče izgube ali celo popoln propad. Če je vlagatelj del reinvesticij usmeril v finančne delnice, ki so v letih 2007–2008 tvorile nov balon, in pred tem znova pobiral dobičke ter jih razpršil drugam, je ravnal preudarno. Morda je del ustvarjenih dobičkov celo reinvestiral v Google, Microsoft ali Apple, ki je ravno ob začetku finančne krize predstavil prvi pametni telefon. Rast tehnoloških delnic po zadnji krizi je bila izjemna. Kar nas zgodovina uči je to, da se panoge, ki izstopajo po nadpovrečnh donosih, med posameznimi desetletji nenehno menjavajo. In ker so danes vrednotenja v tehnološkem sektorju visoka, marže in dobički pa na rekordnih ravneh, previdnost vlagateljev zagotovo ni odveč.

Kam z denarjem?

In na tej točki se pojavi ključno vprašanje: Kam z denarjem? Odgovor se skriva že v naslovu, v realno premoženje, katerega sestavni del so seveda tudi delnice kakovostnih podjetij. S tem se dotikamo enega ključnih trendov zadnjih več kot 30let: vztrajne rasti denarja v obtoku. Povprečna letna stopnja rasti denarja v obtoku (za bolj strokovno podkovane vlagatelje tudi M2) od leta 2000 presega več kot 7 %. Precej več kot inflacija ali gospodarska rast. Že leta poslušamo, da FED »tiska«, ECB »tiska«, v času pandemije pa so nas z denarjem zasule praktično vse centralne banke. A to ni zgodba le Evrope ali ZDA, ves svet pospešeno ustvarja denar iz nič. Kitajsko gospodarstvo je danes že nekoliko večje od evrskega območja, njihov M2 pa presega skupni M2 ZDA in evrskega območja. Če pogledamo države v razvoju, njihove inflacije in gibanja valut, je slika še bolj zgovorna. Proračunski primanjkljaji so rekordni. Francija je v zadnji dveh letih kar petkrat zamenjala premierja zaradi nezmožnosti dogovora o minimalnem varčevanju. V Belgiji smo bili decembra priča splošni stavki po tem, ko je vlada ob 35-milijardnem primanjkljaju napovedala varčevanje v višini slabih dveh milijardi evrov letno. ZDA ustvarjajo več kot 2000 milijard dolarjev letnega deficita, kar je skoraj polovica nemškega BDP. Nemčija in preostale evropske države bodo v letu 2026 primanjkljaje še povečale zaradi investicij v infrastrukturo in obrambo.

Politiki pri tem ne kažejo resne volje po zmanjševanju primanjkljajev. Odgovor na skoraj vsak globalni izziv v zadnjih treh desetletij je bil enak: dajmo več denarja. Denarja ne bo manj, bo ga več in bo še cenejši. Nov predsednik ameriške centralne banke (FED) bo najverjetneje bolj naklonjen Trumpovi politiki nižjih obrestnih mer in sproščene denarne politike. ECB in druge centralne banke bodo prej ali slej prisiljene slediti, saj bo sicer dolar še naprej slabel in že tako upehano evropsko gospodarstvo bo zaradi premočnega evra zdrsnilo v recesijo.

Razpoke se ne kažejo le pri največjem gospodarskem partnerju, ZDA, temveč tudi pri drugem največjem, Kitajski. Po uvedbi ameriških tarif je Kitajska vso odvečno blago, tudi s pomočjo državnih spodbud, preusmerila na druge trge, predvsem na Evropo. Evropska podjetja zato že občutijo močan konkurenčni pritisk. Najpogosteje se izpostavlja avtomobilsko industrijo, vendar težave niso omejene le nanjo. Ker kitajska podjetja pogosto ne zasledujejo dobička, temveč predvsem osvajanje trgov, to za Evropo predstavlja velik izziv.

Tako v prihodnjem letu lahko pričakujemo zaostrovanje trgovinskih in geopolitičnih odnosov med Evropo in Kitajsko. Tudi tu Evropa caplja za ZDA. Brez jasnega vodstva, strategije in ciljev. Šele počasi se krepi zavedanje, da trenutni pristop ni vzdržen. Leto 2025 je bilo prelomno tudi za ESG investiranje in evropske zelene politike, ki so trčile ob trdo ameriško nasprotovanje in ekonomsko logiko. Evropsko gospodarstvo takšnega bremena v obstoječi obliki ne more nositi, saj se azijska ali ameriška konkurenca s tem ne obremenjujeta, končnega kupca pa kljub vsemu leporečenju to večinoma ne zanima. To se kaže tudi v hitri rasti kitajskih spletnih trgovskih platform v Evropi.

Zmanjševanje teh bremen – tako finančnih v obliki davkov in taks kot predvsem administrativnih – bi lahko predstavljalo pozitiven signal za rast dobičkov evropskih podjetij. Skupaj z večjim trošenjem za obrambo, ki kljub medijskemu »pretiravanju« večinoma ne pomeni vlaganj v tanke ali granate, temveč v kibernetsko varnost, nadgradnjo prometne in energetske infrastrukture ter razvoj novih tehnologij (kot so vse vrste dronov – morskih, zračnih, kopenskih – in drugi napredni sistemi), se tu odpirajo pomembne priložnosti za Evropo in njena podjetja.

Geopolitika

Čeprav so tarife že »lanski sneg«, razlogi zanje niso izginili. So odgovor na globlje napetosti med dvema velesilama. Odgovor na to, kaj je Kitajska postala in kaj ZDA postopoma izgubljajo. Trgovinsko zatišje, sklenjeno sredi 2025, so vlagatelji nagradili z rekordnimi vrednostmi borznih indeksov. Ali se lahko to zatišje nadaljuje tudi v letu 2026? Lahko. Trenutno sta obe državi še vedno močno soodvisni. Kitajska se sooča z resnimi notranjimi gospodarskimi, dolžniškimi in nepremičninskimi težavami, ki jih blaži z množičnim subvencioniranim izvozom vsega, kar svetovni trg lahko pogoltne. Ameriška podjetja večine fizičnih dobrin ne proizvajajo več doma, ampak v veliki meri v soodvisnosti s kitajskimi dobavnimi verigami.

Napetosti se bodo nadaljevale, a pretirano zaostrovanje trenutno ne ustreza nobeni državi. Jeseni čakajo Trumpa pomembne vmesne volitve, ob čemer se nakazuje se zmaga demokratov, kar bo otežilo njegovo vladanje (in verjetno prineslo še več predsedniških ukazov). Hkrati pa politiki pri reševanju notranjih težav pogosto posegajo po zunanjih sovražnikih – in Kitajska je v zadnjih letih pogosto prva tarča.

Obvezniški trgi najčisteje odražajo geopolitična trenja. Dolar ostaja svetovna valuta, a že manjše zmanjšanje njegove zastopanosti v portfeljih neameriških vlagateljev ali rezervah centralnih bank povroča velike premike. Geopolitika in rast zadolževanja držav ostaja ključno predvsem na dolgem koncu obrestne krivulje. Zato bodo prihodnje lete obveznice z ročnostjo nad 10 let ostale pod pritiskom, medtem ko pričakujemo več izdaj s krajšo ročnostjo, kjer vlagatelji tveganja lažje ovrednotijo. Ob morebitnih rezih v obrestnih mer bi to lahko prineslo tudi rast cen krajših obveznic, a dolgoročno se zdi smiselno več kapitala usmerjati v realno premoženje, ki ga države ne morejo ustvarjati v poljubni količini.

Slovenski in regionalni trg

Slovenski in širši regionalni kapitalski trgi so letos izstopali po nadpovprečni rasti tudi v globalnem merilu. Podobnih donosov v letu 2026 sicer ne gre pričakovati, vendar to ni razlog za pesimizem. Vrednotenja delnic so ob upoštevanju likvidnostnih omejitev še vedno razumna, a kar bi regiji in celotni srednji Evropi prineslo pozitiven moment je mirovni sporazum v Ukrajini. Kakršen koli že bo, bi bil pozitiven za bolj tvegane naložbe, kamor sodijo tudi delnice. Poleg tega lahko pričakujemo oživitev trgovine in poslov, povezanih z obnovo Ukrajine, kjer imajo podjetja iz regije pomembno vlogo. To bo prineslo dodaten zagon regiji, ki že profitira ob selitvi podjetij iz jedrne Evrope na obrobje, kjer je delovna sila še vedno cenejša in so stroški poslovanja nižji. Slovenijo čaka še uvedbaindividualnih naložbenih računov (INR), ki v najslabšem primeru ne bodo prinesli sprememb, verjamemo pa, da lahko spodbudijo več vlaganj tako na domače kot tuje kapitalske trge.

Leto 2025 je bilo tudi leto rasti drugih naložbenih razredov: nepremičnin, zlata, srebra, zemljič, njiv in gozdov. Svoj trenutek so imele tudi kriptovalute. Vse, kar z izjemo kriptovalut sodi med realno premoženje, je imelo izjemno leto – predvsem zato, ker je denarja že danes preveč. Ali bodo nepremičnine v prihodnjem letu cenejše? Morda. A zgodovina zadnjih 30 let kaže, da to ni najbolj verjeten scenarij, zlasti ob napovedanem državnem trošenju in naraščajočih proračunskih primanjkljajih.

V letu 2026 zato pričakujemo nadaljnjo rast vrednosti realnega premoženja, skupaj z delnicami. Nekakšno »inflacijo vsega«, ki je sicer ne merimo, a jo vlagatelji občutijo. In prav tu se skriva odgovor, kaj lahko stori mali vlagatelj. Ker države in politiki ne znajo ali zmorejo omejiti trošenja, denarna masa raste. Zid denarja išče pot do omejene količine naložb – bodisi delnic kakovostnih podjetij, stanovanj ali zlata. Na kratki in srednji rok teh dobrin ni mogoče bistveno povečati. Gradnja nove stanovanjske stolpnice traja praktično povsod po svetu vsaj 5-10 let. Podobno odprtje novega rudnika. Dobra podjetja ne nastanejo čez noč.

Nihanja in tržne korekcije bodo prišle. Ko raste en naložbeni razred lahko drugi stagnira ali celo nekoliko upade. In kasneje močno pospeši rast. Kapitalski trgi ne poznajo linearne rasti – nihajo. A zgodovina zadnjih 15–20 let kaže, da dolgoročni vlagatelj, ki sredstev ne potrebuje v kratkem, mora zdržati trenutke, ko je trg šibek in nagrado prejme kasneje. Korekcije so vse krajše, kar dodatno potrjuje, da je denarja v sistemu preveč.

Izogibati se je treba naložbam, ki realno izgubljajo vrednost – predvsem denarju in dolgoročnim obveznicami. Čeprav imata v času tržnih stresov svojo vlogo, a ker so obdobja stresa vse krajša in ker države na vsak šok odgovorijo z dodatnim ustvarjanjem denarja, zaradi česar ta dva razreda postopno izgubljata svojo funkcijo razpršitve premoženja. Delniški trgi so s sodobnim trgovanjem prevzeli tudi vlogo »bankomata«, saj omogočajo hitro likvidacijo naložb.

Žal povprečen slovenski vlagatelj zaradi privida varnosti še vedno vztraja pri bančnih vlogah, ki ne le da neprinašajo večjih donosov, ampak odnašajo tudi tisti del, ki smo mu v začetnem delu članka rekli realni donos, se pravi donos, ki ga nudi realno premoženje. Študije iz ZDA kažejo, da je eden ključnih razlogov za naraščajoč razkorak med bogatimi in revnimi predvsem v tem, da revni nimajo premoženja investiranega v realno premoženje.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Kaj prinaša leto 2026?

 

Kakšna pa so pričakovanja za leto 2026?

Ameriško gospodarstvo se bo še naprej počasi ohlajalo, kar pomeni, da se bodo obrestne mere še naprej spuščale. Deli gospodarstva, predvsem vse, kar je vezano na podatkovne centre, pa bodo še naprej zelo močni. Investicije v novo infrastrukturo se bodo nadaljevale, saj bo povpraševanja po računski moči vedno več. Prihajajo namreč samovozeči avtomobili, roboti, uporabnost umetne inteligence se veča. Ta del gospodarstva, ki je letos po ocenah prinesel okoli eno odstotno točko rasti ameriškega BDP, bo močan tudi v letu 2026. Načrtovane investicije so namreč v rangu okoli 700 milijard dolarjev. Številka se v času spreminja in prilagaja tako povpraševanju kot tudi omejitvam pri energiji, zemlji, dobavljivosti čipov itd. Celotno ameriško gospodarstvo se bo tako še naprej spreminjalo. Smo namreč v prvi četrtini tehnološke revolucije, ki prinaša veliko novega. Predvsem se bo povečala produktivnost in določene cene bodo padle. Po čipih prihajajo aplikacije, ki bodo omogočile marsikaj, kar doslej ni bilo mogoče. Če prelijemo vse, kar se dogaja, v cene delnic podjetij na ameriški borzi, vidimo, da bo tudi leto 2026 nadvse dinamično. Dobivamo nove zmagovalce, zdi pa se, da vsi ne bodo zmagali. Konkurenca je namreč vedno hujša in nekaterim ne bo uspelo. Tudi vrednotenja posameznih delnic že spominjajo na leto 2000. Vendar smo od pravega balona še precej oddaljeni. Vprašanje, ki je legitimno, je tudi, ali lahko pričakujemo previsoko rast določenih delnic. Zdi se, da je veliko pogojev za kaj takega izpolnjenih. Nižanje obrestnih mer, visoke investicije, močno gospodarstvo in presežna denarna sredstva v denarnih skladih. Če se bo kakšen segment delniškega trga pregrel, je treba biti pripravljen in izpostavljenost zmanjšati. Lahko tudi v primeru, da bi se razmere v umetni inteligenci začele umirjati. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da so trenutna vrednotenja vedno, ko smo bili na podobnih nivojih vrednotenj, v naslednjih petih ali desetih letih prinesla zelo nizke oziroma celo negativne donose. Za 2026 je na mizi tako več scenarijev – od umirjanja trga do nadpovprečne rasti. Treba bo spremljati rezultate podjetij, ki bodo pokazali smer. Pred nami je tako še eno zanimivo leto tako v borznem kot tudi tehnološkem kontekstu.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Zadnji teden je pokazal, kako hitro se lahko razpoloženje na Wall Streetu prevesi med previdnostjo in apetitom po tveganju, ko se prepletajo dve plasti: ameriški gospodarski podatki ter razpoloženje do tehnoloških delnic z izpostavljenostjo umetni inteligenci.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Dvomi o ogromnih vlaganjih v umetno inteligenco ohladili tehnološke delnice

V prvi polovici tedna smo bili priča upadanju tehnoloških delnic, predvsem tistih povezanih z umetno inteligenco, kar je zagrenilo celotno razpoloženje na delniških trgih. Upad je bil posledica več dejavnikov: (i) slabo sprejetih rezultatov družbe Broadcom iz tedna poprej, (ii) skrbi glede visokih vrednotenj in (iii) vse večje število vprašanj glede ogromne vsote vlaganj v podatkovne centre in ciklično financiranje vseh udeležencev »UI manije«. Na slednje je precej vplivala novica, da finančna struktura ene tovrstne investicije, podatkovnega centra družbe Oracle v Michiganu ni takšna kot so jo pričakovali investitorji. Sklad zasebnega kapitala Blue Owl Capital se je namreč odločil, da v investiciji ne bo prispeval lastniškega vložka, ampak bo dal samo posojilo. To je povečalo strah med vlagatelji, da se nekateri umikajo iz financiranja podatkovnih centrov, ker morda investicije niso smotrne. Delnica družbe Oracle je po objavi te novice še dodatno upadla. K slabšemu razpoloženju je vplivala tudi objava kombiniranega poročila za oktober/november z ameriškega trga dela. To je bilo zaznamovano z metodološkimi omejitvami in je pokazalo neto rast delovnih mest v višini 64 tisoč za november po oktobrskem padcu za 105 tisoč, brezposelnost pa je narasla na 4,6 %.

Umirjanje inflacije sprožilo preobrat: delnice nadoknadile izgube, donosnosti obveznic padle

V drugi polovici tedna je sledil obrat razpoloženja po objavi indeksa cen življenjskih potrebščin v ZDA. Jedrna inflacija je novembra na letni ravni dosegla 2,6 %, kar je najnižje od leta 2021. Ob tem je sicer potrebno poudariti, da je ameriška agencija, ki podatek objavlja, zaradi zaustavitve zvezne vlade v oktobru in kasnejšemu začetku zbiranja novembrskih cen uporabila številne ocene, predvsem pri komponentah bivanja in bivanjskih stroških. Trgi so na signal počasnejšega naraščanja cen od pričakovanj reagirali z močno rastjo delnic in padcem donosnosti desetletne ameriške državne obveznice. Na pozitivno razpoloženje delnic so vplivali tudi poslovni rezultati proizvajalca pomnilnikov Micron, ki v svojih poslovnih načrtih predvideva nadaljnjo rast poslovanja, kar je pozitivno vplivalo tudi na delnice iz segmenta umetne inteligence. V zadnji dveh dneh trgovanja so tako delnice skorajda izničile upad iz začetka tedna. V Evropi je bilo ta teden razpoloženje rahlo bolj pozitivno. Evropske delnice so se gibale podobno kot ameriške, a teden uspele zaključiti z rahlim plusom.

Razkol na obvezniških trgih: ameriške donosnosti navzdol, evropske pod pritiskom novih izdaj

Zahtevane donosnosti državnih obveznic v ZDA in Evropi so se gibale v različnih smereh. V ZDA so donosnosti dolgoročnih obveznic upadle v luči (i) objave slabših podatkov iz trga dela, (ii) nižje inflacije od pričakovanj in (iii) izjav nekaterih članov odbora ameriške centralne banke, da mogoče še ni pričakovati konca nižanja ključnih obrestnih mer. Po drugi strani so zahtevane donosnosti dolgoročnih evropskih obveznic porasle ob koncu tedna. Glavni vzgib je bila odločitev evropskih politikov, da bodo za pomoč Ukrajini izdali skupne evropske obveznice. Pričakovanja o še dodatno povečanemu obsegu izdaj obveznic pa so seveda negativno vplivala na obvezniški trg.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je na globalnih finančnih trgih zaznamovala odločitev ameriške centralne banke, da je ključno obrestno mero znova znižala za 25 bazičnih točk ter s tem referenčno mero vrnila v razpon 3,5–3,75 odstotka. Odločitev ni bila soglasna, saj so trije člani FOMC glasovali proti, kar je prvi takšen primer po letu 2019 in jasen znak vse večjih razhajanj znotraj odbora. Jerome Powell je po zasedanju poudaril, da je Fed z dosedanjimi rezi naredil dovolj za stabilizacijo trga dela, hkrati pa da obresti ostajajo dovolj restriktivne, da še naprej omejujejo inflacijske pritiske, ki so septembra na letni ravni znašali 2,8 %. Čeprav je Fed s potezo želel uravnotežiti tveganja med še vedno vztrajno inflacijo in postopnim ohlajanjem trga dela, so vlagatelji svoje napovedi o prihodnjih rezih precej znižali, kar se je odrazilo v zmernih premikih na obvezniških trgih in mešanem razpoloženju na delniških trgih.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ameriški delniški trgi med optimizmom in previdnostjo

Ameriške borze so sprva reakcijo ameriške centralne banke pospremile dobro, saj je S&P 500 prvič po oktobru letos presegel vrednost 6900 točk. Nato se je pozornost preusmerila na tehnološki sektor, kjer se je optimizem hitro prelevil v previdnost. Delnice Broadcoma so po razočaranju glede časovnice donosnosti velikih vlaganj in slabših obetih padle za več kot 11 %, kar je močno prizadelo celoten segment polprevodnikov in infrastrukture za umetno inteligenco. Dodatno negotovost je prinesel tudi Oracle, kjer so skrbi glede visokih kapitalskih izdatkov in zamikov pri projektih podatkovnih centrov ponovno odprle vprašanja o vzdržnosti trenutnih vrednotenj v verigi umetne inteligence. Nasdaq 100 je ob tem zdrsnil za 1,9 odstotka, S&P 500 za 1,1 odstotka, vlagatelji pa so vse glasneje začeli govoriti o selekciji zmagovalcev in poražencev v umetni inteligenci, saj se po letu izjemne rasti tveganja koncentracije in previsokih pričakovanj vse bolj odražajo v nihajnosti tečajev.

Konsolidacija v medijski industriji in boj za prevzeme

Pretekli teden smo pospremili tudi zanimivo dogajanje v medijski industriji, kjer se je razplamtel prevzemni boj med Netflixom, Warner Bros. Discovery in Paramountom. Paramountova sovražna ponudba za Warner Bros. v višini približno 30 dolarjev na delnico, podprta z več kot 50 milijardami dolarjev dolga in močnimi zasebnimi ter državnim vlagatelji, je neposreden odgovor na Netflixov načrtovani prevzem studijskega in pretočnega dela Warnerja. Pogovori o združitvah so posledica izjemno visokih stroškov produkcije, pritiska na marže in zasičenosti trga pretočnih vsebin, kjer je velikost postala ključna za preživetje. Za potrošnika takšne konsolidacije kratkoročno lahko pomenijo bolj poenoteno ponudbo in potencialno nižje stroške naročnin, dolgoročno pa tudi manj izbire in večjo pogajalsko moč peščice globalnih igralcev, ki vse bolj oblikujejo pravila na trgu zabavne industrije.

Evropa med negotovostjo, trgi v razvoju razpršeni

V Evropi so vlagatelji ostali zadržani zaradi šibke gospodarske slike in političnih negotovosti, medtem ko se razkorak med ameriškimi in evropskimi trgi še naprej poglablja. Trgi v razvoju so se gibali neenotno, saj Kitajska kljub občasnim obetom o dodatnem stimulusu ne uspe prepričati vlagateljev v bolj vzdržen gospodarski preobrat, medtem ko Indija ostaja relativno svetla izjema z ugodnejšimi dolgoročnimi obeti.

Plemenite kovine kot zatočišče v negotovih časihKaj pričakovati v prihodnjem tednu?

Dogajanje na trgih plemenitih kovin je dodatno poudarilo previdnejše razpoloženje vlagateljev. Srebro je v preteklem tednu doseglo nove zgodovinske vrhove in se povzpelo vse do 64,5 dolarja za unčo, kar odraža kombinacijo močnega investicijskega povpraševanja in njegove pomembne vloge v industrijskih panogah. Vzpon plemenitih kovin prav tako kaže na to, da del vlagateljev v okolju geopolitičnih negotovosti, razvrednotenja fiat sredstev in razhajajočih se pogledov centralnih bank išče dodatno zaščito v realnih sredstvih.

Kaj pričakovati v prihodnjem tednu?

V prihodnjem tednu bo pozornost usmerjena predvsem v nove makroekonomske podatke iz ZDA, ki bodo dali dodatne namige o stanju trga dela in inflacijskih pritiskih. Na trgih je pričakovati nekoliko več nihajnosti, saj se bo razprava o tempu prihodnjih znižanj obrestnih mer še zaostrila. Ob odsotnosti večjih presenečenj pa bodo vlagatelji verjetno ostali osredotočeni na zaključevanje leta in selektivno prilagajanje pozicij.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je razpoloženje na finančnih trgih zaznamovala previdnost pred decembrsko odločitvijo o obrestnih merah ameriške centralne banke (Fed), pri čemer so osrednji ameriški delniški indeksi kljub nihanjem ostali blizu rekordnih ravni. Indeks S&P 500 je neuspešno “naskakoval” rekordne vrednosti, medtem ko je bil indeks manjših ameriških družb Russell 2000 pri tem uspešen in je zabeležil novo rekordno vrednost. Obvezniški trgi so bili pod vplivom Japonske centralne banke (BOJ) in japonskih obveznic. Ob namigih, da bo BOJ nadaljevala z zviševanjem ključne obrestne mere, je donosnost japonske 10‑letne obveznice dosegla 1,94 %, kar je največ po letu 2007. Zviševanje ključne obrestne mere BOJ bi lahko vodilo v nadaljnjo rast japonskih tržnih donosnosti in japonske valute jen. V zadnjih letih je bilo na finančnih trgih zelo popularno izposojanje v jenih in vlaganje v druge valute (t. i. carry-trade). Močnejši jen in morebitna zaostritev denarne politike na Japonskem bi tako lahko postavila izziv tako delniškim kot obvezniškim trgom po svetu. Porast tržnih donosnosti državnih obveznic tako ni bil omejen samo na Japonsko ampak se je dogodil obveznicam vseh razvitih držav.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Saga o prevzemu Warner Bros Discovery s strani Netflixa

Na delniških trgih je bila ob manj volatilnem trgovanju v ospredju medijska konsolidacija in saga o prevzemu Warner Bros Discovery. Upravni odbor družbe Warner Bros (DC, Looney Toons, Harry Potter) je izbral ponudbo Netflixa v skupni vrednosti 82,7 milijarde ameriških dolarjev (vključno z dolgom). Posel predvideva, da Warner Bros pred zaključkom izloči kabelske mreže in programe (CNN, TNT) v ločeno družbo, medtem ko HBO, studio in knjižnica preidejo pod Netflix. Sam prevzem bo pred regulatornimi preizkusi v ZDA in EU, saj bo pred zaključkom prevzema potrebno pridobiti soglasje varuhov konkurence. Netflix je napovedal, da bo ohranil kinematografske izdaje in produkcijo za tretje osebe, vendar je cehovski stan filmskih umetnikov že naznanil svoje nestrinjanje s prevzemom s strani Netflixa.

Družba Anthropic se pripravlja na borzni debi v prihodnjem letu

Novice prihajajo tudi iz sektorja umetne inteligence. Družba Anthropic (LLM model Claude) se pripravlja na borzni debi in je najela pravno pisarno za pripravo dokumentacije, s ciljem prihoda na borzo v prihodnjem letu. Tržni delež modelov umetne inteligence se sicer hitro spreminja, trenutno Alphabetov Gemini raste precej hitreje (30 % mesečno) kot pa ChatGPT (5 %). Družba Meta Platforms (Facebook) je napovedala zmanjšanje investicij v segment »metaverse« (Horizon Worlds, Quest VR) za do 30 %, sredstva bodo porabljena za očala z umetno inteligenco in druge nošene naprave.

Objavljava ameriških makroekonomski podatkov še vedno z zamikom

Zaradi posledic zaprtja ameriške vlade v oktobru in delu novembra, se še naprej objavljajo ameriški makroekonomski podatki z zamikom. Jedrna PCE inflacija, ki je najljubše merilo za inflacijo ameriške centralne banke, za september kaže 0,2 % rast na mesečni ravni in letno rast tik pod 3 %. Trg dela pa kaže nadaljnjo šibkost, saj je padec delovnih mest zasebnega sektorja (ADP) za 32 tisoč, največji od marca 2023. Najbolj so na udaru manjše družbe (manj kot 50 zaposlenih), ki so zabeležile upad zaposlenih za 120 tisoč, medtem ko so večje družbe povečale število delovnih mest.

Dosežena rekordna cena bakra na trgu surovin

Na trgu surovin je bila dosežena rekordna cena bakra, ki je presegla 11.700 dolarjev za tono. Zlato kljub rahlemu padcu ostaja blizu rekordnih vrednosti, cena srebra pa nadaljuje z rastjo, ta je skoraj podvojil svojo vrednost in dosegel nov rekord.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Čuvaji dolga

 

Preko Atlantika v etru te dni kraljuje pogovor o balonu tehnoloških podjetij, katera so glavna v razvoju umetne inteligence, a bolj kot to je pomembna serija dogodkov, ki se dogajajo na trgu obveznic oziroma dolga. Velikost obvezniškega trga namreč predstavlja nekaj deset bilijonov več kot delniški trg, zato ima stanje dolžniških sredstev lahko še toliko večji vpliv na celotno gospodarstvo. Zaradi razsežnosti vrednotenja delniških naložb veliko sloni na vse nižji temeljni obrestni meri, saj le-ta predstavlja temeljni gradnik vrednotenja denarnih tokov posamičnih podjetij, ki so sestavni del delniškega trga. Nižja obrestna mera vrednoti denarne tokove v prihodnosti z ugodnejšim diskontnim faktorjem, kar poveča vrednotenja podjetij in posledično delniški indeksov. Trenutna 4-odstotna raven a Združenih državah še vedno velja za izjemno visoko, a kot vemo kapitalski trg nenehno pogleduje proti prihodnosti. Analitiki tako ocenjujejo, da se bo obrestna mera v Združenih državah do meseca maja spustila na 3,5-odstotno raven, kar bo nekoliko izboljšalo vrednotenja denarnih tokov podjetij.

Zakaj pa sem si tu izbral prav veliki traven oziroma mesec maj? Prav ta mesec se bo zgodila menjava na vročem stolčku predsedstva Fed, saj se 16. predsednik ameriške centralne banke, Jerome Powell, po koncu odsluženega 8-letnega mandata, poslavlja s te funkcije. Powell, ki je tekom svojega mandata kar uspešno vodil monetarno politiko ameriške centralne banke in se preteklih nekaj let boril zoper inflacijskemu šoku, je namreč padel v nemilost predsednika Trumpa, ki ga je 2018 nominiral na položaj. Ameriška administracija se v zadnjem letu spopada s tako imenovanimi čuvaji dolga, ki nadobudno spremljajo dogajanje na obvezniških trgih, katerih taktirko v rokah drži prav predsednik FED. Čuvaji so si v preteklem letu večkrat zastavili vprašanje, če je tovrstna mera zadolževanja ZDA rentabilna, še toliko bolj pa v času ko Združene države za samo odplačevanje dolga odštejejo 1.000 milijard ameriških dolarjev letno. Za primerjavo, tovrstna vsota denarja je primerljiva z letnim BDP Nemčije ali pa s 14-kratnikom slovenskega BDP. Prav tu se skriva razlog za Trumpovo nominacijo novega predsednika FED, Kevina Hasseta, saj si Bela hiša prizadeva, da bo novi predsedujoči v krajšem časovnem obdobju znižal temeljne obrestne mere ter tako olajšal pritisk na proračun ter hkrati spodbudil vrednotenja delniških naložb.

Tovrstna nominacija ter posledična dejanja niso brez posledic, saj je inflacija v Združenih državah še vedno na ciljnima 2-odstotkoma, kar otežuje življenje Trumpove volilne baze. V letu 2026 pa so pred nami vmesne volitve, kjer se bodo politiki potegovali za stolčke v Senatu in Kongresnem domu. Si Trumpova administracija lahko privošči višje stroške vsakdanjika in se brez strahu poteguje za politično moč? O tem bodo odločali volivci prihodnje leto, a do takrat jih bo nedvomno podpiral napihnjen, vedno-rastoči, delniški trg, ki kroji življenja ameriškega potrošnika.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je bil v ZDA prazničen zaradi obeleževanja zahvalnega dne (ang. »Thanksgiving«). Praznovanj so se udeležili tudi globalni delniški trgi, ki so teden večinoma zaključili pozitivno. Glavni razlog za optimizem vlagateljev so bila pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) decembra znižala obrestno mero. Več predstavnikov Fed, vključno s članom Sveta guvernerjev Christopherjem Wallerjem, predsednikom newyorške banke Johnom Williamsom in predsednico sanfranciške banke Mary Daly, je v javnih nastopih nakazalo na možnost znižanja. Denarni trgi so temu sledili in v sredini tedna v cene vračunavali približno 80-odstotno verjetnost znižanja obrestne mere za 25 bazičnih točk v decembru. Vzporedno so se okrepila pričakovanja o dodatnih znižanjih do konca leta 2026. V ozadju so se odvijali tudi pomembni politični procesi. Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše, je postal glavni kandidat za novega predsednika Fed, kar so trgi interpretirali kot znak, da bo politika nižjih obrestnih mer dobila dodatno podporo. Predsednik Trump je v preteklosti večkrat javno pritiskal na centralno banko, da naj zniža obrestne mere in Hassett je znan kot zagovornik takšnega pristopa.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Donosi padajo, tveganje raste: globalni kapital beži v delnice in kripto

Na trgu obveznic so donosi 10-letnih ameriških državnih obveznic rahlo upadli na okoli 4 %, kar je dodatno podprlo rast delnic. Vzporedno je ameriški dolar izgubil vrednost, Bitcoin pa je po predhodnem padcu okreval. Vlagatelji so se v pričakovanju znižanja obrestnih mer usmerili v bolj tvegane naložbe, kar je povzročilo rast tehnoloških delnic in okrepitev tržnega optimizma.

Alphabetov AI pohod: Gemini 3 in TPU čipi omajali prevlado Nvidie

V tehnološkem sektorju so se odvijali pomembni premiki na področju umetne inteligence in polprevodnikov. Alphabet (Google) je z novo generacijo modela Gemini 3 in dogovori o dobavi lastnih AI čipov (TPU) podjetjem, kot sta Anthropic in Meta Platforms, pokazal, da postaja resen konkurent Nvidii na področju infrastrukture za umetno inteligenco. Vzporedno so se pojavile tudi novice o širitvi uporabe Googlovih čipov v Aziji, kjer so podjetja, kot sta IsuPetasys in MediaTek, zabeležila rast zaradi sodelovanja z Alphabetom. Alphabet je v zadnjih tednih pridobil skoraj 1 bilijon dolarjev tržne kapitalizacije, deloma tudi zaradi večjega zanimanja vlagateljev, kot je Warren Buffett, ki je v tretjem četrtletju kupil za 4,9 milijarde dolarjev delnic podjetja. Na drugi strani je Nvidia, ki za zdaj ohranja vodilni položaj, a je njena delnica v mesecu novembru upadla za več kot 10.

Evropski premiki: DAX okreva, Novo Nordisk pa doživlja hud udarec

V Evropi je Nemčija zabeležila rast indeksa DAX k čemur so pripomogle prevzemne špekulacije družbe Puma, za katero se zanima kitajska Anta. Po drugi strani se nadaljuje slabe novice za danski Novo Nordisk. Novo je objavil, da tabletna oblika zdravila Ozempic (semaglutid) ni upočasnila napredovanja Alzheimerjeve bolezni v dveh kliničnih študijah, ki sta predstavljali poskus razširitve uporabe uspešnega zdravila za debelost in sladkorno bolezen na področje nevrodegenerativnih bolezni. Podjetje je zato prekinilo načrtovano enoletno podaljšanje študij. Delnica Novo Nordiska je po objavi padla za več kot 10 % in dosegla najnižjo vrednost v več kot štirih letih, a nato se do konca tedna vrnila na izhodiščne ravni.

Makro presenečenja: umirjanje trga dela in padec zaupanja potrošnikov v ZDA

Objavljeni makroekonomski podatki so bili zaradi zamud pri objavah (posledica predhodne ustavitve vlade) nekoliko zastareli, a so vseeno vplivali na sentiment. Podatki o zasebnih plačah so kazali na umirjanje trga dela, prodaja na drobno v ZDA je septembra zmerno zrasla, inflacija v veleprodaji pa se je povečala zaradi višjih cen energije in hrane. Indeks zaupanja potrošnikov je novembra padel najbolj v sedmih mesecih, kar odraža negotovost glede zaposlovanja in gospodarske rasti.

Kripto udar po Trumpovi družini: milijarda dolarjev izpuhtela v nekaj mesecih

Po recentnem krepkem upadu številnih kripto sredstev so se pojavile analize premoženja družine Trump, katere premoženje je v zadnjih mesecih doživelo velik padec zaradi izpostavljenosti kripto sredstev in povezanih podjetij. Skupno naj bi družinsko premoženje padlo z 7,7 na 6,7 milijarde dolarjev, predvsem zaradi padca vrednosti kripto portfelja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden so kapitalski trgi vso pozornost posvetili družbi Nvidia, ki je sredi tedna postregla z najnovejšimi rezultati in ponovno dokazala svojo dominanco v industriji umetne inteligence. V tretjem četrtletju je namreč ustvarila 57 milijard dolarjev prihodkov, kar znaša 62 odstotkov več kot leto prej, in s tem prehitela napovedi analitikov. Še bolj impresiven je bil pogled v prihodnost, saj družba za tekoče četrtletje pričakuje okrog 65 milijard dolarjev prodaje, kar je tri milijarde nad tržnimi ocenami. Kljub začetnemu navdušenju in več kot petodstotni rasti tečaja pa je bilo trgovanje zaznamovano z obratom razpoloženja, ki so ga spodbudili dvomi o vzdržnosti tako silovite rasti, pomisleki glede investicijskega balona ter zaskrbljenost zaradi dolžniškega financiranja velikih AI projektov. Vzporedno je popravek doživel tudi kripto trg, kjer je Bitcoin po velikem valu likvidacij izgubil približno četrtino vrednosti in prvič po aprilskem dnu ustavil padec pri 80 tisoč dolarjih, kar je odraz širšega umika iz najbolj špekulativnih segmentov trga.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Prva serija statističnih objav

Ponovno odprtje ameriške zvezne vlade po večtedenskem zaprtju je prinesla prvo serijo dolgo pričakovanih statističnih objav, ki so razkrile nekoliko bolj krhko stanje trga dela, kot je veljalo pred prekinitvijo. Kljub temu, da septembrski podatki kažejo na 119 tisoč novo ustvarjenih delovnih mest, se je stopnja brezposelnosti dvignila na najvišjo raven od leta 2021. Ker je bil oktobrski del poročila odpovedan, bodo ključni kazalci prihodnjega meseca združeni v enoten novembrski paket, ki bo objavljen po zadnjem zasedanju  Fed.

Predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino

V geopolitičnem ozračju je pozornost svetovnih trgov pritegnil predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki bi po doslej znanih točkah zahteval priznanje ruske kontrole nad Krimom, Doneckom in Luganskom, drastično zmanjšanje ukrajinske vojske ter opustitev ambicij po vstopu v NATO. Takšne zahteve bi sicer kratkoročno zmanjšale geopolitična tveganja in umirile pritisk na energetskih trgih, vendar bi hkrati odprle vrata dolgotrajni nestabilnosti, saj bi sporazum, kot opozarjajo evropski voditelji, Rusiji omogočil, da se ob prvi priložnosti znova sklicuje na interpretacijo določil in ponovi invazijo. Prav zato je načrt naletel na ostre odzive evropskih gospodarstev, ki se zavedajo, da bi trajna razmejitev, oblikovana v korist Moskve, povečala politično negotovost na vzhodu Evrope ter imela posledice tudi za dolgoročne naložbene tokove.

Slovenska borza postregla z izrazito pozitivno sliko poslovanja največjih domačih družb

Slovenska borza je v preteklem tednu znova postregla z izrazito pozitivno sliko poslovanja največjih domačih družb, ki s svojimi rezultati pomembno oblikujejo razpoloženje vlagateljev. Zavarovalniški skupini Triglav in Sava Re sta objavili močne rezultate, kjer je Triglav v prvem polletju dosegel več kot 109 milijonov evrov bruto dobička in zato dvignil celoletne cilje, Sava Re pa je že po devetih mesecih presegla načrtovani čisti dobiček za leto 2025 in ob tem izboljšala kombinirani količnik na 87,7 odstotka. Podobno impresiven je bil tudi rezultat Luke Koper, ki je s 62 milijoni evrov čistega dobička krepko presegla načrte ter ustvarila 16-odstotno rast prihodkov, predvsem zaradi večjega pretovora zabojnikov. Pri Petrolu je slika nekoliko bolj mešana, a skupina je kljub nižji prodaji na domačem trgu uspela ustvariti več kot 135 milijonov evrov čistega dobička, kar je deset odstotno izboljšanje glede na lansko leto, pri čemer so k rasti pomembno prispevali dividendni prihodki iz odvisnih družb. Skupni vtis ostaja, da slovenska blue-chip podjetja v okolju umirjene škodnosti, stabilnega povpraševanja in močne mednarodne aktivnosti nadaljujejo z nadpovprečno dobičkonosnostjo, kar domači borzi daje dodatno podporo ob koncu leta.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

V zadnjem obdobju je dogajanje na ameriških in posledično globalnih finančnih trgih močno zaznamovala rekordno dolga ustavitev delovanja ameriške vlade, ki je trajala 43 dni in imela neposredne posledice za gospodarstvo, trg dela in objavo ključnih makroekonomskih podatkov. Predsednik Trump je pretekli teden »končno« podpisal zakon, ki je omogočil ponovno odprtje vlade, kar je sprožilo postopno vračanje zaposlenih na delo in obnovo zveznih storitev. Kljub temu je bilo opozorjeno, da bo za popolno normalizacijo potrebnih več dni ali tednov, saj je nastal velik zaostanek pri obdelavi podatkov in izplačilu socialnih transferjev.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ustavitev vlade je povzročila zamik ali celo izpad objave pomembnih statistik, kot sta poročilo o zaposlovanju in indeks cen življenjskih potrebščin za oktober. Bela hiša je potrdila, da nekaterih podatkov morda sploh ne bo mogoče objaviti, saj so bili nekateri anketni postopki prekinjeni in jih ni mogoče retroaktivno izvesti. Trgi so v pričakovanju zamaknjenih objav podatkov, ki bodo omogočili boljšo oceno stanja gospodarstva in vplivali na odločitev o znižanju obrestnih mer v decembru – trenutno so pričakovanja o dodatnem rezu 50 %. Kljub temu ostaja negotovost glede kakovosti podatkov, saj bodo nekateri kazalniki temeljili na retroaktivnih anketah ali bodo združeni v večmesečne objave.

Na finančnih trgih je odprtje vlade sprožilo optimizem in rast delniških indeksov. S&P 500 je po koncu ustavitve vlade v preteklosti v povprečju pridobil več kot 2 % v enem mesecu. V preteklem tednu je S&P 500 po odpravi negotovosti pridobil več kot 1,5 %, Dow Jones pa je dosegel nove rekordne vrednosti. Konec tedna je nato sledil upad delniških indeksov zaradi ponovne okrepitve skrbi vrednotenj tehnoloških družb. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je tako teden zaključil praktično nespremenjen, prav tako ameriški tehnološki indeks Nasdaq. Osrednji evropski delniški indeks STOXX Europe 600 pa je zabeležil rahlo rast.

V tehnološkem sektorju je najbolj odmevala novica, da je SoftBank prodal svoj celoten delež v Nvidii za 5,8 milijarde dolarjev, da bi financiral nove AI projekte, vključno z razvojem podatkovnih centrov v sodelovanju z OpenAI in Oraclom. Kljub temu je delnica SoftBanka po prodaji deleža v Nvidii padla za več kot 10 %, kar kaže na nervozo vlagateljev glede visokih vrednotenj v tehnološkem sektorju. Negativno je trg sprejel tudi rezultate družbe CoreWeave, ki se ukvarja z oddajanjem visoko zmogljivih čipov za razvoj in delovanje umetne inteligence. CoreWeave se trudi čim hitreje povečati svoje podatkovne centre in kapacitete a njihov trud zaostaja za tržnimi pričakovanji.

Berkshire Hathaway, holding slovitega vlagatelja Warrena Buffetta, je nadaljeval s prodajami delnicami Appla, prvič pa je nakupil delnice družbe Alphabet (Google). Vzporedno je Warren Buffett napovedal umik iz javnega življenja in pospešitev donacij svojim družinskim fundacijam. Buffett, ki je več desetletij veljal za enega najvplivnejših investitorjev, je predal vodenje Berkshire Hathaway dolgoletnemu namestniku Gregu Abelu. S tem se zaključuje obdobje, v katerem so Buffettova pisma in javni nastopi močno vplivali na investicijski sentiment in strategije vlagateljev.

Poslovne rezultate je objavila največja slovenska delniška družba Krka. Skupina je v prvih devetih mesecih ustvarila za 1,5 milijarde evrov prihodkov, sedem odstotkov več od lanskega enakega obdobja. Čisti dobiček se je zvišal na 323,7 milijona evrov in je za 15 % višji od lanskega. K temu so pripomogla tudi ugodna gibanja na valutnih trgih (ruski rubelj). Glede na dosedanji rezultat pričakujejo, da bo celoletni čisti dobiček višji od načrtovanih 365 milijonov evrov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET