Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Ameriški potrošniki odlašajo predvsem pri večjih nakupih

Po zelo pozitivnem začetku leta, ko so se vlagatelji veselili nižje inflacije v ZDA in po svetu, je bilo pretekli teden razpoloženje na trgih za spoznanje manj prešerno. Rast glavnih delniških indeksov je bila prekinjena sredi tedna, ko so sveži gospodarski podatki pokazali padec industrijske proizvodnje v ZDA, predvsem pa nepričakovano globok zdrs prodaje na drobno. Ta je decembra v primerjavi z novembrom padla za 1,1 %. To je bil eden bolj očitnih pokazateljev povečane previdnosti ameriških potrošnikov odkar se je razbohotila inflacija. Padec je bil posebej občuten pri trgovcih s pohištvom ter motornimi vozili in deli, kar kaže na to, da potrošniki odlašajo zlasti pri večjih nakupih.

Po drugi strani bi morebitno nadaljevanje trenda upadanja potrošnje pomenilo manj pritiska na rast cen in posledično to, da so centralni bankirji bližje svojemu cilju stabiliziranja inflacije. Prav iz tega razloga slabši ekonomski podatki iz preteklega tedna niso nujno negativne novice za borze. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo še precej takih situacij, ko bodo trgi tehtali med različnimi interpretacijami določenih ekonomskih podatkov. Idealen scenarij bi bila ravno pravšnja umiritev potrošnje, da bi se inflacija vsaj približno normalizirala, hkrati pa bi se gospodarstvo izognilo znatnejši recesiji.

ZDA prejšnji četrtek znova presegle mejo dolga
Poleg gospodarskih podatkov je v ZDA vse več govora tudi o razkolu med republikanci in demokrati glede zgornje meje javnega dolga. Dosedanja meja 31,4 bilijona dolarjev je bila presežena pretekli četrtek. Ameriško finančno ministrstvo je zato začelo izvajati izredne ukrepe, s katerimi se bodo ZDA do dogovora o zvišanju dovoljene meje izognile bankrotu. Gre za precej bolj običajno situacijo, kot se zdi na prvi pogled, zgornja meja dolga je bila namreč od leta 1960 zvišana že 78 krat, nazadnje decembra 2021. Dogovor o zvišanju meje mora biti potrjen v ameriškem kongresu in je pogost predmet spotike med obema strankama. Kljub napeti politični situacij v ZDA, pa panike na trgih ni zaznati, saj sta strani še vselej doslej (pa čeprav zadnji trenutek) dosegli dogovor.

Kako vzdržna je rast tehnološkega sektorja?
Precej prahu so znova dvignila največja podjetja iz IT sektorja, pri katerih skoraj da ne mine več teden, ko ne bi brali o masovnih odpuščanjih. V preteklih dneh so odpuščanja več kot 10 tisoč zaposlenih naznanili pri Microsoftu in Googlu. Vodilni pri tehnoloških velikanih priznavajo, da povečanje apetitov v IT sektorju tekom koronskega razcveta, ni temeljilo na realnih perspektivah. A na mestu je tudi vprašanje, kako vzdržna je rast po nekoliko nižjih, vseeno pa krepko nadpovprečnih stopnjah, ki smo jih bili v tehnološkem sektorju vajeni od konca krize 2008 do leta 2020. Dolgoročno namreč tržne silnice slej ko prej panogo začnejo potiskati proti trajektoriji povprečne gospodarske rasti. Ta in prihodnji teden bodo IT velikani poročali četrtletne rezultate, začenši z Microsoftom danes.

ECB bo še zviševala obrestno mero
Previdnejši v primerjavi s prvima tednoma leta so bili tudi vlagatelji v evropske delnice. Guvernerka ECB Christine Lagarde je v svojem govoru na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu opozorila, da finančni trgi zmotno pričakujejo, da bodo nekoliko nižje inflacijske številke v zadnjem obdobju dovolj za preobrat razmišljanja centralnih bankirjev. Podobno lahko razberemo tudi iz prejšnji teden objavljenega zapisnika decembrskega srečanja ECB, kjer je kar nekaj predstavnikov zagovarjalo višji (0,75 %) dvig obrestne mere. Na manj agresivno 0,5 % zvišanje so pristali šele po tem, ko so se preostali predstavniki strinjali, da bodo dodatno zaostrovanje denarne politike podprli tudi na prihodnjih srečanjih. Evropski indeksi so na tedenski ravni malenkost izgubili, vseeno pa podoba začetka letošnjega leta ostaja zelo pozitivna.

Kitajske borze ta teden zaprte
Še četrti teden zapored pa so v zelenih številkah teden sklenili kitajski borzni indeksi. Gospodarske napovedi za Kitajsko se izboljšujejo, vlada pa obljublja, da se bo letos osredotočila na oživljanje gospodarske rasti prek spodbujanja potrošnje in naložb. Ta teden kitajske borze ostajajo zaprte zaradi praznovanja največjega državnega praznika, lunarnega novega leta, zaradi česar bo aktivnost na azijskih kapitalskih trgih zelo zmanjšana.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, so relativno šibki in nakazujejo na recesijo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu, čeprav se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer krepijo. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja močno vračunano v kapitalske trge, in ta optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 se je začela, a čakamo predvsem na napovedi za 2023. To bo vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, samo z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Predober začetek leta?

 

 

Poleg tega so k manjši porabi pripomogli tudi varčevalni ukrepi držav in tako smo doslej porabili 20 odstotkov manj plina, kot znaša povprečje zadnjih pet let. Skladišča so napolnjena 82-odstotno, kar je bistveno več, kot znaša povprečje zadnjih pet let, ko smo imeli rezervoarje napolnjene 62-odstotno. To tudi pomeni, da bodo konec zime skladišča bistveno bolj polna, kot so bila pričakovanja. Tudi če bi bilo do konca zime rekordno mrzlo, bomo zaključili pri okoli 45-odstotno polnih skladiščih, kar je bistveno več kot 33 odstotkov, kot znaša povprečje ob koncu zime. To posledično pomeni, da bo Evropa brez ruskega plina preživela tudi naslednjo zimo, saj bo skladišča napolnila iz drugih virov.

Posledično so padle tudi cene plina na evropski borzi. Cena za dobavo čez mesec dni znaša okoli 60 evrov za MWh, kar je sicer še vedno dvakrat več kot pred začetkom vojne, vendar kar 80 odstotkov manj kot so znašale cene na vrhu. To tudi pomeni, da se inflacija ohlaja in da so podjetja ter njihovi menedžerji bolj optimistični, da lahko leto 2023 preživimo relativno stabilno in se izognemo recesiji. Krepijo se tudi pritiski na ECB, da dodatni dvigi obrestne mere ne bodo potrebni. Bi pa premočna ekonomija pomenila, da bo brezposelnost ostala nizka ter rezultati podjetij dobri. To pa povečuje pritiske zaposlenih po višjih plačah. Pojavlja se strah, da bodo višje plače prinesle nov krog rasti inflacije, kar bi pomenilo, da lahko povišana inflacija ostane z nami še vrsto let. Dobri makroekonomski podatki tako trenutno pomenijo, da višanje obrestnih mer ostaja na mizi in pomeni padec obveznic ter dražje zadolževanje za vse. To tudi pomeni, da je optimizem na borzi nekoliko prenagljen in da smo še vedno v zelo kompleksni situaciji. Biti mora ravno prav slabo oziroma dobro, da lahko leto 2023 relativno mirno pripeljemo do konca. Bodo pa prihodnji meseci verjetno ponovno ponudili določene priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Prav tako lahko zima še nekoliko pokaže zobe, kar bi cene energentov znova potisnilo nekoliko višje. Komunikacija centralnih bank še naprej ostaja enaka. Višanje obrestnih mer se bo nadaljevalo, dokler ne bo temeljna inflacija nižja oziroma v rangu obrestne mere. Na drugi strani države nadaljujejo s povečevanjem izdatkov, kar ponovno zvišuje inflacijo. V prvi polovici leta ne gre pričakovati kakšnega konkretnega konca težav. Se pa prilagajanje višji ceni denarja bliža koncu, zato lahko v prihodnosti pričakujemo manj nihajno okolje.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 


Inflacija v ZDA decembra najnižja po oktobru 2021
Glavni dogodek minulega tedna na borzah je bila četrtkova objava podatkov o decembrski inflaciji v ZDA. Cene, merjeno z indeksom CPI, so se v skladu z napovedmi ekonomistov na letni ravni zvišale za 6,5 %, kar je najmanj po oktobru 2021. Dezinflacijski trend (upadanje stopenj inflacije) je torej v ZDA dobil pospešek. Na mesečni ravni je bila rast cen, merjeno s CPI, napram novembru celo malenkost negativna. Za to so bile v največji meri zaslužne nižje cene energentov. Šesti mesec zapored so padle cene rabljenih avtomobilov, prvič po dveh letih pa prav tako novih. Za razliko od EU se umirja tudi jedrna inflacija. To je dober znak. Počasnejša rast cen čez lužo ni zgolj posledica cenejših energentov, umirjajo se notranji inflacijski pritiski in pričakovanja. A pozor. Inflacija verjetno še ni rekla zadnje in možno je da gre samo za prehodno obdobje, ki pa zna trajati celotno leto 2023. Dovolj za pomiritev trgov.

Številke so izpolnile pričakovanja vlagateljev, ki zdaj v prihodnost zrejo precej bolj optimistično kot še pred kratkim. Podobno kot že v prvem januarskem tednu, je bila dinamika gibanj na kapitalskih trgih diametralno nasprotna gibanjem, ki so zaznamovala večji del lanskega leta. Spremljali smo namreč rast delniških tečajev, padanje zahtevanih donosnosti obveznic in nižjo vrednost dolarja v primerjavi z vrednostjo večine preostalih valut. Med posameznimi panogami so pozitivno izstopale poraženke lanskega leta, to so delnice tehnološkega sektorja in ne nujne oziroma diskrecijske potrošnje.

Pri največjih investicijskih bankah ostajajo previdni
Nekoliko v senci podatkov o inflaciji v ZDA, se je začela tudi sezona objav četrtletnih rezultatov. V petek so poslovanje v zadnjem tromesečju lanskega leta predstavili pri ameriških bankah JPMorgan Chase, Wells Fargo, Citigroup in Bank of America. Rezultati so bili kar vzpodbudni. Pozitiven učinek višjih obrestnih mer, torej višje obrestne marže, vsaj za zdaj prevaga nad negativnimi učinki, ki se kažejo v manjšem obsegu izdanih kreditov in povečanem tveganju za slaba posojila. Vseeno pa vodilni pri največjih ameriških bankah ostajajo previdni pri napovedih za naslednja četrtletja, ko pričakujejo slabše številke. A rezultati so bili dovolj dobri, da so se vlagatelji odzvali pozitivno in bančne delnice so zrastle med 2 % in 3 %.

Evropski borzni indeksi v zelenem
Tudi tokrat niso nič zaostajali glavni evropski borzni indeksi. Prve ocene kažejo, da nemška gospodarska rast v četrtem četrtletju lani le ni bila negativna, brezposelnost na nivoju evro območja pa ostaja zelo nizka. Sveži podatki so pokazali, da je bila v nasprotju s pričakovanji novembra rahlo pozitivna gospodarska rast tudi v Veliki Britaniji. Kot zanimivost, k boljšim številkam od napovedi ekonomistov, je po ocenah urada za britansko nacionalno statistiko pripomoglo svetovno prvenstvo v nogometu, v času katerega je cvetelo gostinstvo. Gospodarsko razpoloženje na stari celini se torej v primerjavi s preteklimi meseci izboljšuje, a glede na podatke o inflaciji in načinu spoprijemanja z rastjo cen (predvsem prek fiskalne politike), negotovost ostaja.

Kitajska blagovna menjava z Rusijo je močno poskočila
Novice iz ZDA so blagodejno vplivale tudi na delnice trgov v razvoju. Nižja inflacija pomeni manj pritiska na ameriško centralno banko, posledično šibkejši ameriški dolar ter s tem nižje stroške uvoza in odplačevanja zunanjega dolga izdanega v dolarjih. Kitajski izvoz se je decembra ob nižjem povpraševanju iz ZDA in Evrope na letni ravni skrčil kar za 9,9 %, a napovedi so bile še bolj pesimistične. V celotnem letu 2022 je kitajski trgovinski presežek znašal rekordnih 878 milijard ameriških dolarjev, kar za 30 % se je povečala blagovna menjava z Rusijo, ki je lani postala največja kitajska dobaviteljica nafte.

Odličen teden za domače delnice 
Konkretno se je podražil tudi indeks ljubljanske borze SBI TOP, ki je v enem tednu pridobil slabih 5 %. Največ, kar dobrih 8 % so se podražile delnice Petrola, zelo zadovoljni nad nerevidiranimi podatki iz lanskega leta so bili delničarji Luke Koper, ki je v letu 2022 poslovala rekordno. Indeks slovenskih delniških družb SBI TOP je minuli teden pridobil novega člana, nepremičninsko družbo Equinox.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, so relativno šibki in nakazujejo na recesijo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu, čeprav se pričakovanja o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer krepijo. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le-teh, ostaja vračunana v kapitalske trge, in ta optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Sezona objave rezultatov za zadnje četrtletje 2022 se je začela, a čakamo predvsem napovedi za 2023. To je lahko vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, samo z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice, glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat viden v naslednjih letih. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da je biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj lahko nevarno.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Vzpodbuden začetek leta na borzah

Najbolj spremljani borzni indeksi so v novo leto zakorakali s pozitivnimi premiki in prekinili tritedenski negativni niz. Na začetku preteklega tedna je sicer na borzah prevladovala rdeča barva, a v petek so optimizem prebudili podatki iz ameriškega trga dela, ki so pokazali upočasnitev rasti plač. Te so pomemben indikator, ki nakazuje da se inflacijski pritiski v ZDA umirjajo, nižje od napovedi so bile tudi številke o decembrski inflaciji v Evropi.

Rast plač v ZDA se je decembra upočasnila
Na drugi strani ostaja trg dela v ZDA ne gleda na nevarnost recesije in novice o odpuščanjih v vse več tehnoloških podjetjih zelo robusten. Stopnja brezposelnosti je zopet padla na zgodovinsko nizko raven 3,5 %. Kombinacijo podatkov o sočasno nižji rasti plač in brezposelnosti so si vlagatelji na finančnih trgih interpretirali kot znak, da bi se rast cen lahko umirila z mehkim pristankom ekonomije, torej brez globje recesije. Ameriško gospodarstvo je v celotnem lanskem letu ustvarilo 4,5 milijona delovnih mest, kar je druga najvišja številka v zgodovini. V normalnih okoliščinah bi šlo za vzpodbuden podatek, a trenutno bi imela malenkost višja stopnja brezposelnosti blagodejen vpliv na ekonomijo, saj bi s tem dodatno popustili inflacijski pritiski. Pri ameriški centralni banki Fed napovedujejo, da se bo brezposelnost ob višjih obrestnih merah in ohlajanju gospodarske aktivnosti do konca letošnjega leta zvišala na 4,6 %. Pri Fed so objavili tudi zapisnik iz decembrskega zasedanja, kjer temeljno sporočilo ostaja znano. Restriktivno naravnanost denarne politike bo potrebno ohranjati vse dokler ne bodo ekonomski podatki jasno kazali, da se inflacija trajno vrača proti ciljnim 2 %.

Stopnja inflacije v evrskem območju decembra znašala 9,2 %
Še bolj pozitiven teden je za glavnimi evropskimi borzami, ki so pridobivale na krilih podatka, da se je stopnja osnovne inflacije po 2 mesecih spustila pod 10 %. V evro območju so bile cene na letni ravni merjeno z indeksom CPI višje za 9,2 %. Razlog za nižjo številko od napovedi in preteklih merjenj gre iskati v nižjih cenah energije, medtem pa stopnja jedrne inflacije še naprej vztrajno raste in je bila decembra s 5,2 % za 0,2 % višja kot novembra. Za oznanitev doseženega vrha inflacije v Evropi je zato preuranjeno, morebiten vnovičen skok cen energentov bi namreč hitro poslabšal sliko. Prav tako nas zgodovina uči, da inflacija pogosto ne raste linearno, temveč v valovih. Nekoliko bolj vzpodbudni od novembrskih so bili tudi kazalniki nabavnih managerjev PMI, ki sicer tudi za december kažejo krčenje gospodarske aktivnost v evrskem območju, a klima se je v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšala.

Kitajska po skoraj 3 letih odprla svoje meje
Rast so nadaljevali indeksi trgov v razvoju, pozitivni učinki odpiranja gospodarstva še vedno dajejo zalet Kitajskim delnicam. Pozitivno so se vlagatelji odzvali tudi na novice, da uradni Peking namerava sprejeti dodatne ukrepe za blaženje krize v nepremičninskem sektorju. Vse to pa se zaenkrat ne odraža na kitajskih ekonomskih kazalnikih, decembrski indeksi nabavnih managerjev kažejo na izrazito krčenje gospodarstva, a dolgoročnejše napovedi gospodarskih gibanj za drugo največje svetovno gospodarstvo se izboljšujejo. Po skoraj treh letih bo odprtje kitajskih meja vplivalo na celotno svetovno gospodarstvo, izrazito se bo povečal mednarodni promet, prosperirale bodo pri Kitajcih priljubljene turistične destinacije, koristi bodo imela podjetja, ki izvažajo na Kitajsko. Skrbi pa lahko predvsem vpliv na inflacijo. Povečanje povpraševanja bi lahko hitro prineslo zlasti vnovičen dvig cene nafte in ostalih energentov.

Pozitivno tudi na trgu obveznic
Vest, da se je mesečna rast plač v ZDA decembra umirila na 0,3 % je zelo blagodejno vplivala tudi na trg obveznic. Znaki lajšanja inflacijskih pritiskov krepijo upanje na manj zaostreno denarno politiko in posledično rast cen obveznic. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna z gibanjem cene obveznic) na ameriško 10 letno državno obveznico je v prvem tednu novega leta iz 3,88% padla na 3,57 %. Tudi dolar in evro ostajata relativno stabilna na nivoju okoli 1,07 dolarja za evro.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se slabšajo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja vračunano v kapitalske trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Bliža se obdobje objave rezultatov za zadnji kvartal 2022, predvsem pa napovedi za 2023. To je lahko vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo da se to lahko ponovi v 2023, nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Pogled ekipe upraviteljev Generali Investments na kapitalske trge v letu 2023


Dobrodošli v 2023. Prvi redni tedenski komentar v tem letu bo nekoliko drugačen od običajnih. Bolj kot dogajanju na borzah v preteklem tednu, ki mimogrede ni prinesel večjih premikov, se bomo namreč posvetili trendom in dejavnikom, ki bodo vplivali na gospodarska gibanja in razvoj dogodkov na finančnih trgih v letu 2023.

Skok 12 mesecev nazaj
Leto 2022 nam je še enkrat več dokazalo, da so edina stalnica v svetu spremembe. Še pred dvanajstimi meseci je bila največja skrb, s katero smo se soočali v Evropi in zahodnih gospodarstvih, nova različica koronavirusa – omikron. Centralni bankirji so mirili, da je inflacija, ki je takrat v evro območju na letni ravni znašala okrog 5 %, zgolj prehodne narave. Pri ECB so napovedali, da v letu 2022 ne bodo zviševali obrestnih mer, pri ameriškem FED pa so dopuščali možnost za kvečjemu tri dvige ključne obrestne mere. Indeks S&P 500 je prvi teden leta 2022 dosegel rekordno vrednost 4819 točk. Le malokdo je verjel, da bi zbiranje ruskih vojaških čet v bližini meje z Ukrajino lahko pomenilo skorajšnji začetek največje vojne v Evropi po koncu 2. sv. vojne.

Evropa se bo kmalu znašla v recesiji
Danes, leto dni kasneje, se zdi malo verjetno, da bi se lahko vojna, ki je vmesnem času dodobra premešala geopolitična razmerja in povzročila najhujšo energetsko krizo po 70ih letih prejšnjega stoletja, kmalu končala. Kriza je še posebej izrazita v energetsko odvisni Evropi, kjer inflacija že presega 10 %. Nižja kupna moč potrošnikov in konkurenčnost podjetij, višji stroški odplačevanja dolgov ter splošno negativna gospodarska klima bodo zelo verjetno že v prvi polovici letošnjega leta evropsko gospodarstvo pahnili v recesijo. Padec cen energentov v zadnjem obdobju, precej uspešno iskanje nadomestnih virov energije (predvsem utekočinjenega zemeljskega plina) in mila zima vlivajo upanje, da bo recesija v Evropi obvladljiva in kratka. A veliko bo odvisno od gibanja težko predvidljive inflacije, ki se je do določene mere že vgradila v pričakovanja potrošnikov. Rast cen v Evropi bi lahko bila bolj trdovratna od napovedi zaradi različnih fiskalnih ukrepov, s katerimi vlade na kratek rok sicer blažijo bolečino gospodinjstev in podjetij, a dolgoročno se tovrstni posegi v gospodarstvo praviloma izkažejo kot dvorezen meč.

Trdovratnejša inflacija bi centralne banke bržkone prisilila v nadaljnje zategovanje denarne politike, kar bi dodatno upočasnilo gospodarsko aktivnost in ogrozilo finančne trge. Kako višje obrestne mere lahko povzročijo sistemsko tveganje na povsem nepričakovanih in na prvi pogled varnih segmentih trga, se je oktobra pokazalo v Veliki Britaniji. Tam je bil nenaden padec cen državnih obveznic po napovedi ponesrečenih davčnih reform zdaj že bivše britanske vlade skoraj usoden za domače pokojninske sklade, ki jih je nato s posredovanjem na trgu rešila angleška centralna banka. V novem letu bomo budno spremljali zlasti gibanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic visoko zadolženih evropskih držav na čelu z Grčijo in Italijo.

Največje investicijske banke napovedujejo, da nas okrevanje na borzah čaka v drugi polovici leta
Kljub temu, da se zdijo gospodarski obeti za v primerjavi z Evropo energetsko veliko bolj neodvisno ZDA nekoliko svetlejši, se bodo tudi čez lužo recesiji v 2023 le stežka izognili. Predstavniki ameriške centralne banke v svoji retoriki poudarjajo odločenost ohranjanja zaostrene denarne politike vse dokler inflacija ne pade proti ciljnih 2 %, tudi za ceno nižje gospodarske rasti. Višje obrestne mere in manjša likvidnost so glavni krivec za to, da so bili donosi na ameriških borzah v 2022 najslabši po letu 2008, najbolj spremljan indeks 500 največjih ameriških borznih družb S&P 500 je iz že omenjene rekordne vrednosti 4819 točk do konca leta padel za 20 %. Največje investicijske banke po večini napovedujejo, da bi lahko glavni borzni indeksi v prvi polovici leta dosegli novo dno nato pa počasi okrevali v drugi polovici leta. A napovedi na tako kratek rok so sila nehvaležne. Pozornost vlagateljev in s tem gonilo premikov na finančnih trgih v prihajajočih tednih in mesecih, bodo ob napovedih gibanja obrestnih mer, ki naj bi v ZDA vrh pri 5 % dosegle v prvi polovici letošnjega leta, v vse večji meri tudi obeti in kazalci, ki bodo kazali tempo ohlajanja gospodarske aktivnosti.

Kitajska se končno odpira
Stari novi kitajski predsednik Xi Jinping je konec leta popustil pod pritiski ljudstva in sprostil stroge ukrepe za omejitev širjenja virusa covid-19. Hitremu odprtju nizko precepljene in slabo prekužene kitajske družbe je pričakovano sledil val okužb, ki močno bremeni zdravstveni sistem in zahteva veliko življenj, a slej ko prej se bo tudi Kitajska naučila živeti s covidom in pridobila imunost. V središče pozornosti se bodo tako vrnili kitajski odnosi z ZDA in EU, tempo gospodarske rasti, ki je lani zaostala za ciljnih 5 %, razpoke na nepremičninskem trgu ter geopolitične poteze in stališča kitajske komunistične partije – zlasti v zvezi s Tajvanom in Rusijo.

Se bo zaostrovanju denarne politike pridružila tudi japonska centralna banka?
Na preostalih trgih lahko izpostavimo še junijske volitve v Turčiji, kjer bo kontroverzni Tayyip Erdogan skušal podaljšati svojo vladavino. Številne afriške države se ob višjih obrestnih merah, padcu vrednosti domačih valut in upočasnjevanju svetovnega gospodarstva že soočajo s težavami pri odplačevanju dolgov. Zanimivo bo spremljati tudi poteze japonske centralne banke, ki je ob koncu lanskega leta nakazala, da bi lahko počasi začela zaostrovati skoraj tri desetletja trajajočo izrazito stimulativno denarno politiko.

Vsem pričakovanim dogodkom se bodo pridružili še nepredvidljivi dogodki, tisti ki vlagatelje presenetijo in vsaj kratkoročno močno zanihajo trg. Ti nihaji predstavljajo izziv in ustvarjajo priložnosti za aktivne upravitelje in vlagatelje. V preteklosti smo se pri Generali investments že izkazali z dobrim odzivanjem na hitre spremembe. Verjamemo in zaupamo, da bomo v 2023 enako uspešni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2023 bo polno izzivov. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se slabšajo. A ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja vračunano v kapitalske trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, z rastjo kitajskega gospodarstva. Recesija ni dejstvo, postaja pa verjetnejša. V tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna nihajnost trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne 2023. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe gledano v niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo da se to lahko ponovi v 2023, nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Rast tečajev zadnjih tednov je končana

Rast zadnjih tednov je očitno končana. Torta je bila pojedena preden je bila do konca spečena. Čeprav je bila zadnja inflacija nižja od pričakovanj, trg ni več zmogel pozitivnega odziva. Fed je obresti dvignil za pričakovanih 0,50 odstotne točke, a pozornost je bila usmerjena na komentar Fed glede prihodnjega gibanja obrestnih mer. Izjava »višje za daljše obdobje« ni bila dobro sprejeta. Trg se je odzval zelo negativno in teden se je končal v rdečih številkah. Tudi ECB je ravnala podobno kot Fed in dvignila obrestne mere za 0,50 odstotne točke, obenem pa napovedala krčenje stimulativne politike v 2023. Novi nakupi obveznic bodo manjši od zapadanja obstoječih. Obvezniški trg se je na to odzval negativno in donos na nemške 10-letne obveznice je poskočil na 2,15 odstotka, zanimivo pa delniški trg na to skoraj ni odreagiral. Evropske delnice zato še naprej ostajajo eden največjih finančnih presenečenj leta 2022 in njihovo upiranje slabim informacijam iz ekonomij je vse bolj zanimivo. Še posebej ob dejstvu, da evropske države načrtujejo rekorden nivo zadolževanja za izvedbo vseh novih politik, tako borbe z visokimi cenami energentov kot zelene politike itd. A za razliko od prejšnjih let tokratno zadolževanje ni več zastonj.

Inflacija v ZDA kaže znake umirjanja, nasprotno pa v Evropi zaenkrat ni videti velikega umirjanja

Končna obrestna mera Fed se po pričakovanjih zopet giblje nad 5 odstotki, točneje pri 5,1 odstotka. Inflacija sicer kaže znake umirjanja, skrbijo pa rasti cen živil in najemnin. Nasprotno v Evropi zaenkrat ni videti velikega umirjanja, inflacija je le bolj nepredvidljiva zaradi množice različnih državnih politik, ki se vseskozi spreminjajo in omejujejo dvige inflacije na eni strani, na drugi strani pa daljšajo obdobje vpliva inflacije. Zastonj kosila pač ni. Kupovanje socialnega miru ima svojo ceno.

Tehnološke delnice pod večjim pritiskom

Zopet so bile pod večjim pritiskom tehnološke delnice in kažejo se znaki šibkosti še pri zadnji »veliki delnice«, Applu. Tečaj pod 140 dolarjev signalizira nezmožnost ohraniti ključne tehnične nivoje, obenem pa informacije o slabši pričakovani prodaji ter nasploh slabi podatki iz trgovine krhajo zaupanje v tehnološkega velikana kot tudi v bolj izpostavljene sektorje gospodarstva. Božična prodaja je na vrhuncu in nizko zaupanje potrošnikov ter tudi nabavnih managerjev zbuja vse več dvomom pri vlagateljih. Pretekli mesec so to najmočneje izkusile delnice trgovcev ter tudi prodajalcev blaga široke porabe.

Odpiranje Kitajske daje upanje na boljše leto 2023

Azijske delnice so se držale bolje od tistih na razvitih trgih. Odpiranje Kitajske še naprej daje upanje na boljše leto 2023, čeprav je zaupanje potrošnikov in tudi managerjev zelo nizko. Zaupanje slednjih je najnižje od začetka merjenja podatkov. Oba sta v območju recesije. Le-ta ni vključena v ekonomske modele za 2023 in manjše kitajsko povpraševanje po blagu iz razvitega sveta bi dodatno zaostrilo položaj predvsem v Evropi.

Energenti ostajajo na nižjih nivojih

Tudi energenti ostajajo na nižjih nivojih. Nafta se drži okoli nivoja 75 dolarjev in vse več analitikov meni, da so cene energetskih podjetij glede na cene nafte previsoke, ter da prihaja korekcija tudi v panogi, ki se je z naskokom najbolje odrezala v letu 2022. Dolar in evro ohranjata razmerje okoli 1,05 dolarja za evro.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2022 je končano. Končni rezultat je boljši od pričakovanj, sploh po napadu Rusije na Ukrajino. Leto 2023 se začenja. To bo težje, saj se makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, slabšajo. A ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani kaže, da se je ta odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nižje, saj vlagatelji na novo tehtajo gospodarske informacije, ki vse bolj signalizirajo recesijo. Ta sicer ni gotova, postaja pa verjetnejša. Zato v tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna nihajnost trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe gledano v celoti niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminja. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju naj razmislijo o preureditvi portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost in Genetali Indija – Kitajska. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Iz nabora aktivnih priporočil smo umaknili sklad Generali Energija in Surovine in smo zavzeli bolj nevtralno pozicijo. Razkorak med cenami nafte ter nivoji delnic je skoraj rekorden in eno ali drugo se bo moralo prilagoditi. Iz načela previdnosti smo se odločili da dobičke panoge nekoliko poberemo iz mize in izberemo nevtralno izpostavljenost. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Zopet se bomo brali v januarju 2023. V imenu Generali Investments in naših (ter vaših) skladov vam vsem želimo mirne in vesele božične praznike ter zdravo, uspešno in bogato leto 2023. Ostanite z nami in ponudili vam bomo odgovore na ekonomske in finančne izzive tudi v 2023. Srečno!

 

Obresti višje dalj časa

 

Zadnji dvig je zgornjo mejo obrestnih mer v ZDA približal ravni 4,50 odstotka. Zgodovinsko gledano je ta raven še zmeraj relativno nizka. A pri generacijah vlagateljev in finančnikov, ki se s kapitalskim trgom ukvarjajo od velike finančne krize dalje, to je od leta 2008, in so bili navajeni nizkih oziroma ničelnih obrestnih mer, ta raven vzbuja vse več nemira. Še več negotovosti prinaša izjava, da obrata v politiki obrestnih mer in skorajšnjega znižanja (v drugi polovici leta 2023) ne gre pričakovati. S tem se podre celotna zgodba borznega odboja zadnjih dveh mesecev, tako na delniških kot tudi na obvezniških trgih. A glede na to, da se ameriški delniški trg in njegov glavni indeks SPX še naprej držita relativno dobro na ravni okoli 4000 točk, se zdi, da vlagatelji ne verjamejo izjavam Feda in še naprej pričakujejo obrat v politiki obrestnih mer. Vse bolj postaja jasno, da razen v primeru nenadne in globlje recesije obrata ne bo kmalu.

Oboje je slaba novica predvsem za delniške trge. Trg se je tako znašel v relativno nevarni situaciji, ko je bila torta pojedena, še preden je bila povsem spečena, in sedaj lahko povzroči prebavne težave. To neravnotežje lahko prinese negativen in predvsem močno nihajen začetek leta 2023. Velika neravnotežja se pojavljajo tudi na obvezniških trgih. Skoraj celotna krivulja ameriških obveznic z 10-letno zapadlostjo je invertna. To pomeni, da krajše ročnosti prinašajo višje donose kot dolgoročnejše, 20- ali 30-letne obveznice. To lahko razložimo s pričakovanji, da bodo na dolgi rok obresti nižje kot danes. Ta obrat in invertna krivulja tudi s precejšnjo zgodovinsko statistično zanesljivostjo kažeta, da je recesija v ZDA neizogibna. Vprašanje je samo, kako globoka bo. In s tem se vračamo k delniškemu trgu, ki v zadnjih tednih vračunava zelo blago, če sploh kakšno recesijo.

Napovedi dobičkov za največjih 500 ameriških podjetij za leto 2023 se držijo relativno dobro in se gibljejo od malenkostnega upada do manjše rasti. V preteklosti so v recesijah dobički upadli precej bolj od trenutnih napovedi. Kmalu, ob objavi rezultatov za leto 2022 lahko pričakujemo več komunikacije tudi o letu 2023. Potencialno nižanje napovedi pomeni nevarnost za kapitalske trge ter njihove napovedi. Zato je večina globalnih investicijskih bank zelo previdna glede prvega in drugega četrtletja. Opozarjajo, da je možno novo dno, tudi od 15 % do 20 % nižje od trenutne ravni. Kar preseneča, je ta enotnost napovedi in pretekle borzne izkušnje, da se le redko uresniči to, kar večina pričakuje. V prid delniškemu trgu še naprej deluje veliko prostega kapitala, ki išče donosne naložbe ter relativno konzervativno pozicioniranje globalnih vlagateljev, ki so večinoma zamudili zadnji odboj. V tej konzervativni izpostavljenosti prednjačijo Evropa in trgi v razvoju, predvsem Kitajska, kjer vlagatelji kljub rasti v zadnjih tednih ne verjamejo v dolgoročno vzdržnost te rasti.

V leto 2023 zato vstopamo z relativno visokimi pričakovanji in posledično tvegamo, da bo vsaj v prvem delu leta razočaranje večje. A ker govorimo o trgu kot celoti pri tem ne smemo pozabiti na njegove sestavne dele, ki v nekaterih primerih ponujajo zanimive naložbene priložnosti. Če smo previdni pri tehnoloških delnicah in dobičkih teh podjetij v letu 2023, na drugi strani verjamemo, da bo panoga zdravstva dobro prestala izzive, ki jih prinaša leto 2023. Če smo z delnicami energetskih podjetij v 2022 odlično zaslužili, velja del dobičkov preliti drugam, v globalne trge ali pa morda azijske oziroma kitajske delnice. Slednje so z opuščanjem ničelne covidne politike in sproščanjem pritiskov države na podjetja, kljub nadaljevanju gospodarske vojne med ZDA in Evropo ter Kitajsko, videti privlačnejše. Kar so nas trgi naučili v preteklosti, je, da se moramo izogibati skrajnostim.

NE POZABITE: Globalno razpršen portfelj mora biti osnovni gradnik vsakega vlagatelja. Vse preostalo so več ali manj začimbe. Če se spomnimo na to, kolikokrat so nam politiki in mediji v zadnjih desetih ali dvajsetih letih prodali zgodbo, da je skoraj konec sveta, svet pa še kar raste in se krepi, lahko vidimo, da je panično ravnanje največji sovražnik naših prihrankov, preudarna razpršitev pa naš največji zaveznik. S pametno razpršitvijo namreč vedno najdemo del trga, ki mu trenutne razmere ustrezajo in posledično lahko zraste.

Ekipa upraviteljev vam želi vse dobro v letu 2023. In berite nas še naprej.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Druga polovica decembra prinaša kopico informacij

Drugi decembrski teden je za vlagatelje na globalne trge predstavljal le uvod v zadnje, a pomembne decembrske dni. Druga polovica decembra prinaša kopico zelo opazovanih informacij. Od ameriške inflacije do odločitev FED in ECB glede višine in tempa prihodnjih dvigov obrestnih mer. Še posebno pozornost bodo vlagatelji namenili komunikaciji FED in ECB ter morebitnim spremembam v monetarni politiki v letu 2023. Trgi, tako obvezniški kot delniški, so namreč v zanimivem položaju. Trg obveznic nakazuje, da je recesija zelo verjetna, saj je krivulja inverzna praktično na celotni krivulji. To pomeni, da so kratkoročni obvezniški donosi višji od dolgoročnih in v borznem svetu je to eden glavnih indikatorjev zdravja gospodarstva. Na drugi strani delniški trgi rastejo, saj pričakujejo nižjo inflacijo ter predvsem znižanje obrestnih mer v drugi polovici leta 2023. Trenutni nivoji delniških trgov tako vračunavajo zelo mehek pristanek oziroma praktično nobene recesije. To lahko predstavlja težavo za 2023, če stvari ne bodo šle po pričakovanjih. Zanimivo je, da večina velikih investicijskih bank pričakuje recesijo v svojem osnovnem scenariju ter dno na delniških trgih v prvem ali drugem četrtletju prihodnjega leta. Razkorak med stanjem na trgu in pričakovanji je tako zelo velik. Na eni strani kaže, da je še od pandemičnih časov naprej na voljo zelo veliko prostega kapitala, na drugi pa, da vlagatelji kljub pesimizmu ostajajo investirani v delnice, saj v njih vidijo dolgoročno priložnost.

Ameriški in evropski trgi so minuli teden ohranjali v preteklosti dosežene nivoje

Ameriški in evropski trgi so minuli teden ohranjali v preteklosti dosežene nivoje. Tehnično gledano je ameriški S&P neuspešno poizkušal prebiti svoj 200-dnevni nivo, ki predstavlja pomembno oviro za rast v prihodnje. Makroekonomski podatki so bili nekoliko boljši od pričakovanj. Storitve se držijo dobro, inflacija še naprej kaže znake umirjanja. Trg dela ostaja močan. A v nekoliko defenzivno naravnanih kapitalskih trgih so jo najbolje odnesle panoge zdravstva, oskrbe in osnovnih dobrin.

Recesija je že prispela v Evropo

Evropski trgi, podobno kot ameriški, v prihodnjih dneh čakajo na ključne ekonomske podatke. Revizija rasti BDP za zadnje četrtletje je pokazala nekoliko višjo rast od prvotnih napovedi, a večina ostalih kazalcev, predvsem indeksi nabavnih managerjev PMI, kaže, da je recesija že prispela v Evropo. Zato močni evropski delniški trgi še naprej presenečajo z letošnjim zelo majhnim upadom. Vojna v Ukrajini je trenutno v fazi zatišja, zato pa se Evropa precej bolj ukvarja s cenami energentov, kjer vidimo vse več državnega vpletanja na trge. Kratkoročno so taki ukrepi pozitivno sprejeti tako z vidika prebivalstva kot večine gospodarstva, a zgodovinske izkušnje kažejo, da taki ukrepi lahko pripeljejo do resnih izkrivljenj na trgih in posledično do velikih anomalij ter dolgoročno velike škode v ekonomijah. Osnovno vprašanje v Evropi namreč ostaja, kdo in na kakšen način bo plačal vse to omejevanje in poceni energijo. Evropa je pred valom potreb po refinanciranju obstoječih dolgov in precejšnji količini novih. To bo ob višanju obrestnih mer ECB ter tudi želji po končanju ohlapne monetarne politike zelo težko, če ne že nemogoče. Vlade se zanašajo, da bo recesija mila in da bo BDP nominalno, zaradi povišane inflacije, še zmeraj rasel. To se lahko izkaže za račun brez krčmarja. A ker je božič čas čudežev in vere v boljši jutri, to negativno razmišljanje prepustimo za začetek 2023.

Trgovinski odnosi med Kitajsko in ZDA ter Evropo počasi a vztrajno slabšajo

Trgi v razvoju so predvsem zaradi vpliva kitajskega opuščanja ničelne covid-19 politike še naprej privlačni in del vlagateljev se počasi vrača. Ob hitrem opuščanju ukrepov v zadnjih dneh, lahko pričakujemo hiter rast okužb in velik pritisk na zdravstveni sistem, kar bo procesu odpiranja dalo pridih negotovosti, a proces se zdi ireverzibilen. Poti nazaj po nedavnih protestih očitno ni. Bo pa tempo okrevanja nepredvidljiv, zato lahko pričakujemo povečano nihanje na trgih. Pozornost se bo počasi iz zgodbe odpiranja zopet usmerila v zdravje gospodarstva, kjer smo priča precejšnjemu upočasnjevanju. Obenem se trgovinski odnosi med Kitajsko in ZDA ter Evropo počasi a vztrajno slabšajo. To je sedaj že nekajleten trend pod dvema ameriškima administracijama, tako pod republikanci kot tudi pod demokrati. Obrata na bolje tu ne moremo pričakovati, največ kar lahko upamo je, da bo proces trganja nekaterih gospodarskih vezi urejen in postopen, da bodo te vezi lahko nadomestili drugi, predvsem notranji trgi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Čakata nas decembrska sestanka ECB in FED, ki lahko močneje zanihata trge. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan, ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v okolju, kjer centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni, še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti, s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti, s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost in Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Iz nabora priporočil smo umaknili sklad Generali Energija in Surovine in smo zavzeli bolj nevtralno pozicijo. Razkorak med cenami nafte ter nivoji delnic je skoraj rekorden in eno ali drugo se bo moralo prilagoditi. Iz načela previdnosti smo se odločili da letošnje debele dobičke panoge nekoliko poberemo iz mize in izberemo nevtralno izpostavljenost. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da je lahko nevarno biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Delniški trgi še naprej počasi pridobivajo in blažijo izgube vlagateljev v letošnjem letu

Na prehodu v praznični december, so svetovni delniški trgi še naprej počasi pridobivali in blažili izgube vlagateljev v letošnjem letu. Globalni indeksi so oktobra in novembra po več kot enem letu povezali dva zaporedna meseca s pozitivnimi donosi, konkretno pa je v zadnjem obdobju okreval tudi trg obveznic. Pretekli teden se je v pričakovanju govora guvernerja ameriške centralne banke in ekonomskih podatkov, ki so bili na sporedu v drugi polovici tedna, začel umirjeno. Velik del rasti pa so delniški indeksi zabeležili po sredinem govoru guvernerja Powella. Vzdušje so konec preteklega tedna malenkost pokvarili podatki iz ameriškega trga dela, saj se je zaposlovanje v novembru upočasnilo manj kot je bilo pričakovano, stopnja brezposelnosti pa ostaja zelo nizka (3,7 %). Skratka, trg dela ostaja odporen na višanje obresti in ostaja zelo močan. Podatek opominja, da so vlagatelji morda preveč prepričani v preobrat oziroma konec zviševanja obrestnih mer v prvi polovici prihodnjega leta. Nizka brezposelnost centralnim bankirjem namreč dopušča prostor za vztrajanje pri zaostrovanju denarne politike, če se inflacija ne umiri.

Tempo zviševanja obrestnih mer ne bo več tako oster

Da ni povsem jasno, do katerega nivoja bo še potrebno zvišati obrestne mere, je opozoril tudi guverner Fed, a vlagatelji so se bolj kot na negotovost v zvezi z nivojem obresti na koncu cikla zaostrovanja osredotočili na napovedi, da z naslednjim zasedenjem tempo zviševanja ne bo več tako oster. Po štirih zaporednih zvišanjih ključne obrestne mere za 0,75 % torej decembra lahko pričakujemo »zgolj« 0,5 % zvišanje. Ključno vprašanje, ki bo diktiralo gibanja na borzah v bližnji prihodnosti pa je, kako bodo pri Fed postopali v prihodnjem letu. Trgi trenutno vračunavajo precej optimističen scenarij, da bodo obrestne mere vrh dosegle maja prihodnje leto, okrog nivoja 5 %, nato pa naj bi pri Fed do konca 2023 obresti znižali za 0,5 %. Posledično je to nekoliko ošibilo tudi dolar, ki se trenutno nahaja v območju nekaj pod 1,05 dolarja za evro. Verjetno lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še malo šibkejši dolar in zdi se, da bi nivo med 1,05 in 1,10 ustrezal tako Evropi kot tudi ZDA.

Sproščanje covidnih ukrepov na Kitajskem

Kitajska komunistična partija je kot kaže popustila pod pritiski ljudstva, mestne oblasti so v vse več predelih države v zadnjih dneh sproščale covidne ukrepe kljub temu, da je število novo okuženih dosegalo rekorde. Vse skupaj je dalo veter v jadra kitajskim borznim indeksom, ki so od začetka prejšnjega tedna pridobili dobrih 5 %.

Postavitev cenovne kapice na rusko nafto

EU in države skupine G7 ter Avstralija, so se dogovorile za postavitev cenovne kapice na rusko nafto pri 60 dolarjih za sodček. Po oceni vrha EU je to pravšnja cena, da se Rusom črpanje nafte še izplača. Če bi bila kapica postavljena tako nizko, da bi bili stroški črpanja višji od prihodkov in bi se Rusija odločila, da ne bo več črpala nafte, bi se tržne cene seveda dvignile, kar bi pomenilo strel v lastno koleno. Glede uveljavitve kapice se še ni izjasnila največja uvoznica nafte Kitajska, jasno pa je, da je ne bo upoštevala Indija. Obe omenjeni državi izkoriščata situacijo in rusko nafto in že sedaj kupujeta po precej nižji ceni od tržne.

Cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino

Ta teden bodo voditelji EU začeli še pogajanja v zvezi z določitvijo kapice na cene plina. Kljub temu, da so se temperature po Evropi v zadnjih tednih spustile blizu dolgoletnim povprečjem, se je novembra poraba zemeljskega plina v državah članicah EU v primerjavi s preteklimi petimi leti znižala za skoraj četrtino. Vseeno pa cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki je referenčna platforma za trgovanje s plinom v Evropi, ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino. Cena za megavatno uro zemeljskega plina je 135 evrov, za primerjavo – v enakem obdobju med leti 2017 in 2021 je znašala med 15 in 25 evri, avgusta letos pa je bila rekordna pri dobrih 300 evrih za megavatno uro. Ker je bilo v letu 2021 iz zemeljskega plina generirane za okrog 20 % elektrike v EU, se morajo zdaj evropske države v večji meri zanašati na druge vire, ki so bolj nestanovitni (veter, sonce, voda) in bolj umazani (premog). Politična naklonjenost nuklearni energiji se sicer povečuje, a za povečanje proizvodnje jedrske energije so potrebne investicije, ki stanejo, izgradnja jedrskih elektrarn pa traja več let. Zato hitrih rešitev tu ni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Bliža se konec leta in trgovanje se počasi umirja. Čaka nas še decembrski sestanek ECB in FED, a večjih pretresov ne pričakujemo. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine ter Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Indeks S&P pretekli teden znova nad vrednostjo 4000 točk
Zapisnik iz zadnjega srečanja ameriških centralnih bankirjev, t.i. Fedove minute, je potrdil, kar trgi vračunavajo že nekaj tednov. Pri Fed v prihodnjih zasedanjih nameravajo nekoliko omehčati svoj pristop in upočasniti tempo zviševanja obrestnih mer. To po vsej verjetnosti pomeni, da je bil novembrski dvig zadnji 0,75 % dvig, trgi zdaj za januarsko zasedenje pričakujejo 0,50 % zvišanje. Delniški indeksi so pozdravili novico in nadaljevali z okrevanjem, indeks S&P 500 se trenutno nahaja dobrih 12 % nad lokalnim minimumom doseženem sredi oktobra in je pretekli teden prvič po dveh mesecih sklenil nad vrednostjo 4000 točk. Spletna prodaja na črni petek v ZDA je po podatkih družbe Adobe Analytics letos dosegla rekordnih 9,12 milijarde dolarjev kar kaže na to, da se je sezona prazničnega nakupovanja kljub inflaciji in negotovosti za trgovce začela kar vzpodbudno. Ampak nominalna rast prodaje je manjša od inflacije, zaradi globokih popustov pa se pojavljajo vprašanja o profitabilnosti trgovcev. Zato se zdi, da so rezultati dovolj dobri, da krepijo zaupanje med vlagatelji. Pred vstopom v praznični december, ki je tradicionalno vlagateljem na kapitalskih trgih naklonjen mesec se krepi optimizem, da bi se leto lahko zaključilo precej manj boleče, kot je kazalo še pred nekaj tedni.

Nafta včeraj najnižje po decembru lani
Zapisnik zadnjega srečanja Fed je bil v središču pozornosti tudi med vlagatelji na evropskih borzah, ki so v luči manj agresivne retorike centralnih bankirjev rahlo pridobivale. Optimizem vzbujajo tudi gibanja na energetskih trgih, cena za 159 litrski sodček surove nafte je včeraj padla pod 75 ameriških dolarjev, kar je najmanj po lanskem decembru, prav tako so od najvišjih cen letos precej oddaljene cene zemeljskega plina. Tudi današnji podatki glede evropske inflacije, ki v nekaterih državah kaže znake vsaj začasnega umirjanja nakazujejo, da bi bili dvigi ECB v prihajajočem letu manjši od pričakovanj. To je okrepilo predvsem obvezniški trg in nemška 10-letna obveznica se je močneje spustila pod nivo 2% donosnosti.

Protesti na Kitajskem ohromili proizvodnjo Appla
Na pomembni točki se, kot vse bolj kaže nahaja Kitajska, kjer se dogajajo največje demonstracije po letu 1989. Takrat je kitajska oblast nad protestnike, ki so zahtevali večjo politično in družbeno svobodo, na Trgu nebeškega miru v Pekingu poslala tanke in oborožene vojake, vsaj nekaj sto ljudi je bilo ubitih. Vse od takrat so bili vsakršni manjši izkazi upora kitajskega ljudstva hitro zatrti. A tokrat kaže, da je komunistična partija z represijo v imenu obvladovanja širjenja bolezni Covid-19 šla tako daleč, da nestrinjanja ni bilo moč zadušiti. Smrt desetih ljudi, ki so zaradi stroge karantene ostali zaprti v stanovanjskem bloku medtem, ko se je razširil požar je bila pika na i, ki je sprožila negodovanje in kaže zametke upora proti oblasti. Zgolj nekaj tednov po tem, ko se je Xi na kongresu komunistične partije otresel političnih nasprotnikov se zdaj zdi, da bi njegov položaj lahko na resno preizkušnjo postavilo ljudstvo. Razplet trenutnih dogodkov bi lahko pomembno vplival na celotno svetovno ekonomijo, močno so jih denimo že občutili pri Applu, nasilne demonstracije so namreč ohromile proizvodnjo v njihovi gigantski tovarni na Kitajskem, zaradi česar že trpi prodaja novih Iphonov 14, pod pritiskom so se znašle tudi Applove delnice. Kitajska sicer nakazuje, da bi lahko nekoliko omilila Covidno politiko in trgi se na to vsakič odzovejo zelo pozitivno, a srž kitajskih gospodarskih izzivov ni toliko v Covidni politiki kot v izpetosti dosedanjega modela rasti. Gradnja neskončni infrastrukturnih projektov je trčil ob ovire in drugačen model rasti bo v vmesnem času prinesel mnoge pretrese v gospodarstvo in s tem delniške trge. A kratkoročno bo vsakršna omilitev Covidnih ovir sprejeta zelo pozitivno, še posebej z vidika globalnih oziroma tujih vlagateljev.

Nihajnost na valutnih trgih se odraža na portfeljih vlagateljev
opuščanje inflacije v ZDA in manj ostre napovedi ameriške centralne banke so v zadnjih nekaj tednih povzročile občuten padec vrednosti ameriškega dolarja, ki je večji del leta strmo pridobival napram ostalim valutam. Vrednost evra je bila še pred nekaj tedni nižja od dolarja, danes pa je evro vreden že slabih 1,05 USD. To pomeni, da evropski vlagatelji nedavne rasti na ameriških borzah nismo tako zelo občutili, a tudi padci v prvem delu leta, ko je dolar napram evru pridobival, so bili zaradi valutnih učinkov blažji. Gre za običajno dinamiko, saj ameriški dolar zaradi statusa varnega zatočišča po navadi pridobiva v obdobjih večjih padcev in negotovosti na trgih, v času optimizma pa raste vrednost preostalih valut. A vlagatelji morajo te valutne premike upoštevati pri svojih pričakovanjih, podobno kot to vpliva na poslovanje podjetij.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet za vlagatelje o aktivnejšem prilagaja spremembam v gospodarskem okolju ostaja v veljavi tudi v prihodnje. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije se ne izboljšujejo, a močan skok delniških trgov kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in komunikacija, kjer se iz dneva v dan izmenjavata zaostrovanje in mehčanje denarne politike definitivno ne pomaga k jasnejši sliki. Reakcija vlagateljev kaže, da smo dobre novice v zelo kratkem času vračunali v nove tržne nivoje. Po takem odboju težko trdimo, da so delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe izrazito poceni, a ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Vlagatelji, ki so bili pretirano konzervativni oziroma preveč usmerjeni samo v varne naložbe so zamudili močan odboj. Seveda dolgoročno ni nič zamujenega in kdor je vztrajal s periodičnim povečevanjem naložb je dokazal, da je tak pristop najboljši. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo , Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine pa tudi zopet Generali Indija Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.