Recesija in trgovinska vojna

/in , /by

 

Kaj nam to pove? Da obvezniški trg vidi nižjo rast v prihodnosti, mogoče celo recesijo. Prav pred vsako recesijo v zadnjih štiridesetih letih je namreč prišlo do inverzne krivulje med dveletno in desetletno obveznico. Podatki kažejo, da je do recesije po obratu prišlo najprej v sedmih mesecih, lahko pa je trajalo tudi dve ali tri leta. Tako recesija v ZDA letos zelo verjetno ni mogoča, se pa povečuje verjetnost, da do nje pride prihodnje leto. Vsi preostali makroekonomski podatki (zaposlenost, nepremičninski trg, podatki iz proizvodnje, inflacija itd.) za zdaj kažejo na zmerno rast. Ti dejavniki so zelo pomembni pri vplivu na delniške trge. Ko imamo take podatke kot sedaj, je možnost za padec za več kot deset odstotkov na letni ravni (ne znotraj leta) precej majhna. Verjetnost za to je le okoli štiriodstotna. V primeru slabše ekonomske slike pa se ta seveda poveča.

Ali bo do tega prišlo, je odvisno tudi od ameriškega predsednika Trumpa in njegove strategije glede Kitajske. Kot smo že pisali, na kratki rok ameriški kapital še vedno premika trge, kar se pozna na številkah, ki trenutno prihajajo iz Kitajske. Njihova valuta renminbi (juan) je proti dolarju dosegla najnižjo vrednost v zadnjih desetih letih, rast BDP pa je najnižja v zadnjih sedemindvajsetih letih. S tem sovpadajo tudi protesti v Hong Kongu. Zavedati pa se je treba, da Kitajska pri oblikovanju države in prihodnosti gleda precej dlje, kot je to zmožna Amerika. Tam obstaja notranja medijska vojna in pritiski z vseh strani na administracijo, ki so precej močnejši, kot so na Kitajskem. Zdi pa se, da je prihodnost Kitajske na malo daljši rok zelo optimistična. Nadaljuje se namreč transformacija ekonomije. V zadnjih petih letih so izgubili 14 milijonov delovnih mest v proizvodnji in število delovnih mest v storitvah povečali za 70 milijonov. Število ljudi v srednjem razredu je okoli 300 milijonov. Prognoze pa kažejo, da se bo število v naslednjih desetih letih podvojilo. Začenjali so razvijati tretje- in četrtorazredna mesta, kjer živi dodatnih 500 milijonov ljudi. Vsi ti bodo lahko z višjo kupno močjo prišli do boljših storitev in proizvodov iz tujine. Kitajska bo postala neto uvoznik. Na ta račun pa bo pridobil ves svet. Trgovinska vojna bo tako z razvojem Kitajske vedno manj pereča tema, saj se bodo neravnovesja začela urejati sama od sebe. Seveda bo do takrat preteklo še nekaj vode. Zdi pa se, da bodo tudi ZDA prisiljene v omejitev, saj bodo višje cene uvoznih artiklov negativno vplivale na ameriško ekonomijo. Tako bo zelo zanimivo spremljati, do kam lahko Trump pripelje trgovinsko vojno.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 11. september 2019.

Zakaj vztrajamo »v varnem« zavetju bank?

/in , /by

 

Seveda so mi vsi pomisleki popolnoma razumljivi, saj, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pri čemer je slovenskega človeka varčevati naučil Janez Evangelist Krek, ki je pripeljal hranilnice v naše kraje. A od njegove smrti leta 1917 je minilo več kot 100 let. V tem času pa smo doživeli številne spremembe. Od konca dveh svetovnih sistemov, menjave različnih političnih in denarnih sistemov ter tehnoloških sprememb. Bi bilo mogoče smiselno razmisliti in investirati nekaj svojega časa tudi v finančno opismenjevanje?

Težko mi je bilo namreč razumeti, da ob dveh velikih bančnih krizah, ki smo ju doživeli v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih, Slovenci še naprej slepo zaupajo samo bankam. Spomnimo, čeprav so slovenske banke potrebovale več kot 5000 milijonov evrov državne pomoči, da so preživele, smo Slovenci močno povečevali varčevanje v depozitih (v zadnjem desetletju z dobrih šest milijard evrov na skupaj dobrih 20 milijard konec meseca julija).

A kaj bi se zgodilo z svetniki, če bi zamrznil pekel? Bi bilo v svetu več greha? No, na srečo se s tem varčevalcem ni treba ukvarjati. V prenesenem pomenu pa se postavlja resno vprašanje, kaj storiti z vsemi temi nakopičenimi depoziti, ko bodo banke začele tudi za fizične osebe zaračunavati ležarine, kar z bolj sofisticirano besedo pomeni plačilo za parkiranje denarja pri banki.

V zadnjem času prejemam številna vprašanja, zakaj se bo to zgodilo. Dobra plat enačbe je, da nisem edini, saj je morala prihajajoča guvernerka Evropske centralne banke na zaslišanju v evropskem parlamentu kar nekaj časa nameniti tej tematiki. Slabša plat pa je, da je žal naša Evropa v širšem političnem, družbenem in gospodarskem stanju, ko brez cenenega denarja take blaginje ne bi mogla več ohranjati. Veriga višje dodane vrednosti se namreč seli v druge svetovne regije. Ob slabih demografskih kazalnikih pa se tudi »življenjska« celini zmanjšuje. Če pa v enačbo dodamo prihajajočo guvernerko, si lahko obetamo, da bodo negativne obrestne mere z nami še kar dolgo.

Morda se zdi moja premisa nekoliko radikalnejša, a pridobi težo že ob bežnem pogledu na zahtevane donosnosti državnih obveznic. Neverjetno je, da morajo investitorji plačevati Nemčiji za izdane obveznice katerihkoli ročnosti (za 30 let okoli 0,15 odstotka na leto). No, tudi Sloveniji ne gre veliko slabše. Trg za posest plačuje desetletne obveznice 0,18 odstotka na leto, kar je neprimerno manj, sploh če vemo, da je januarja, ob izdaji, Slovenija še plačeva dobrih 1,3 odstotka letno. Vladi se verjetno smeji, da bo ob izdajanju novega dolga še služila.

Za varčevalce pa je to veliko breme. Še posebno za tiste, ki so vajeni živeti samo od obresti. Je pa tudi priložnost za tiste, ki so pripravljeni na sto letni premik zavesti, da si pridobijo nova znanja, pokličejo finančne svetovalce in si oblikujejo svoje varčevanje, da lahko plemenitijo svoje premoženje tudi v »krasnem« novem svetu. Ker nismo več v Avstro-Ogrski.

 

Objavljeno v časniku Delo, 9. september 2019.

Čas za razmislek

/in , /by

 

Verjetno ne bo šlo za majhno spremembo, saj se po kuloarjih govori o svežnju dodatnih spodbud. Od znižanja obrestnih mer za 20 bazičnih točk, na minus 0,6 odstotka na leto, povečanja poceni financiranja bankam do novega neto odkupovanja obveznic na sekundarnem trgu (znano kot kvantitativno sproščanje QE). ECB bo s temi ukrepi spet testirala še neraziskano okolje denarne politike in se za las približala predstavitvi moderne denarne politike, znane kot helikopterski denar ali pa »kliči Topčider«, ko je zmanjkalo dinarjev za plače v Jugoslaviji. Seveda je to v silovitem nasprotju s statutom ECB, a že zdaj se denarna politika giblje v zelo sivi coni. In vprašanje časa je, kdaj bo kakšno nemško sodišče prižgalo rdečo luč.

A ob stopnjevanju geopolitičnih trenj, približevanju trdega brexita in grožnji ZDA z novimi carinami se verjetno tudi povpraševanje po nemških avtomobilih ne bo povečalo. S tem pa lahko tudi nemški »regelrecht« utone v Trnuljčičino spanje.

Kakor koli že, slovenski varčevalec se bo moral navaditi, da bo treba za parkiranje denarja pri banki plačati. Banke bodo izjemno težko ob dodatnem znižanju subvencionirale svoje komitente. Če je slovenski varčevalec v zadnjem desetletju spal mirno s svojimi prihranki kot kralj Matjaž, se bo zdaj zbudil in ugotovil, da se mu stanje na računu znižuje vsak mesec.

Veliko se jih bo spraševalo, kaj zdaj. Nekaj se jih bo pač sprijaznilo z dejstvom, drugi bodo denar skrili v nogavico, tretji ga bodo začeli zapravljati. Četrti pa bodo iskali kakšno bolj smiselno rešitev. Upam, da bo končno začelo odzvanjati priporočilo, da je smiselno na svoje premoženje gledati celovito. Da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni načrt, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.

Zadeva se zdi precej kompleksna, a izkušeni finančni svetovalec lahko precej enostavno oblikuje portfelj, ki lahko posameznika po poti, pisani njemu na kožo, pripelje do želenega cilja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 4. september 2019.

Negativne obrestne mere

/in , /by

 

Evropske banke že leta plačujejo ležarino ECB. Na leto to pri 0,4-odstotni obrestni meri za vse banke v sistemu evra znese približno 7 milijard evrov. To je denar, ki ga morajo banke vzeti od nekod drugod, zato smo v zadnjih letih videli podražitev kopice bančnih storitev. Premik obrestne mere ECB globlje v negativni nivo, na –0,5 odstotka, naj bi bankam odnesel še približno 700 milijonov. Problem ECB tako postaja vse večji: v želji po stimulaciji gospodarstva ustvarjajo problem v finančni industriji, saj ta politika najeda kapital bank. Ali bodo zaradi tega banke po Evropi v letu ali dveh potrebovale nov val državne dokapitalizacije, da bodo preživele? Tak korak je pri volilcih izredno nepriljubljen, zato se ECB pred septembrskim sestankom intenzivno ukvarja z rešitvami, kako omiliti vpliv negativnih obrestnih mer na finančno industrijo. Ker so vlagatelji do tega skeptični, so v zadnjem letu evropske finančne delnice izgubile skoraj 14 odstotkov, evropske bančne delnice pa kar dobrih 26 odstotkov. Negativne obrestne mere so pojav, ki ga v zgodovini še ni bilo. Varčuješ danes in veš, da boš imel naslednje leto manj. Varčevanje za pokojnino ne prinaša, ampak odnaša denar. Zakaj bi denar posodil podjetju za širitev, če veš, da boš čez leta dobil nazaj manj denarja. Skratka, na delu je obratna logika, ki prinaša prikrito deflacijo, ki se je vsi politiki in centralni bančniki najbolj bojijo. A svetovno gospodarstvo in javne blagajne so postale tako odvisne od zastonj denarja, da se zdi to edina pot. Druga pot je večje državno trošenje (krepitev fiskalne potrošnje), ki pa ima vsaj v Evropi zelo močnega nasprotnika v Nemčiji, ki je zelo močna zagovornica uravnoteženega proračuna. Drugače pa smo videli, kam je dolgoletno presežno trošenje držav pripeljalo Grčijo ali Italijo. Posledično se krepi zanimanje imeti v lasti nekaj oprijemljivega. Nepremičnine in zlato.

Iz zgodovinske perspektive so današnje cene na obvezniških trgih tvegane, saj so donosi obveznic zaradi ukrepov centralnih bank izredno stisnjeni. Po drugi strani se zdijo vlagateljem delniški trgi edina alternativa za doseganje donosa, ne glede na ohlajanje gospodarstev. Rešitev za vlagatelje je treba iskati v razpršitvi, saj se s tem izognemo tveganju, da nas preseneti močna ekonomska sprememba znotraj posamezne naložbene kategorije. Čeprav se zdi v takih razmerah denar še najboljša izbira, pa je tu dilema iz začetka komentarja. Koliko časa in kakšen delež ste pripravljeni plačevati v obliki negativnih obresti na denar v banki? Švicarski vlagatelj, ki kupi danes varno švicarsko desetletno obveznico, bo po 10 letih dobil le 90 odstotkov svojega vložka. To je velika premija za občutek varnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 28. avgust 2019.

Cena surove nafte ponovno raste

/in , /by

 

Minister za gospodarstvo ZDA, Wilbur Ross, je v nedavni izjavi za medije oznanil, da bodo ZDA ponovno odložile trošarine na določene kitajske visokotehnološke proizvode, poleg tega pa bodo še naprej dovolili uvoz nekaterih (za domače proizvajalce) ključnih komponent »nezaželenega« kitajskega tehnološkega velikana Huawei Technologies Co. Trg je obe dejanji ameriške administracije interpretiral kot povečanje verjetnosti končanja trgovinske vojne med največjima svetovnima ekonomskima velesilama, ki ju mnogi krivijo za ohlajanje gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta. Navsezadnje je marsikatero (odprto) ekonomijo porinila na prag (tehnične) recesije. Zaradi strahu pred morebitno globljo recesijo zdaj večina analitikov pričakuje odločne in hitre ukrepe centralnih bank, predvsem pri obeh glavnih akterjih konflikta, ZDA in Kitajske, kot tudi Evropske centralne banke, saj je upočasnitev globalne blagovne menjave (poleg brexita in ameriške grožnje glede trošarin) močno prizadela tudi evropska gospodarstva z Nemčijo na čelu.

Pozitiven vpliv ohlapne denarne politike na kapitalske trge smo vlagatelji v desetletje trajajočem obdobju nizkih in tudi negativnih obrestnih mer s pridom izkoriščali, zato nas nedavno dogajanje tako na delniških, obvezniških kot tudi na blagovnih borzah ne bi smelo presenečati. Dokler centralni bankirji tiskajo denar in nižajo obrestne mere, vrednosti delnic, obveznic in surovin ter energentov rastejo.

            Vir: Bloomberg in lastni izračun

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 21. avgust 2019.

Tektonske spremembe v kitajski farmaciji

/in , /by

 

Predvsem v generičnem segmentu so bili upadi izraziti. Prvotni načrt vlade je bil, da podjetje, ki ponudi najnižjo ceno zdravil, dobi celotno naročilo. Pred kratkim pa so pravilo spremenili in po novem velja, da bodo posel pridobili najugodnejši trije ponudniki. Kitajska vlada se je tako sistematično lotila prevetritve trga. Na Kitajskem je namreč več kot 4000 farmacevtskih podjetij. Večina je manjših generičnih, kjer je nadzor slabši. Z ukrepi želijo zmanjšati število manjših podjetij in vzpostaviti red ter na drugi strani utrditi močna domača podjetja, ki bodo v prihodnosti lahko konkurirala zahodnim podjetjem. Zavedajo se, da je močna domača farmacevtska panoga na daljši rok nujna. S konsolidacijo na generični strani želijo omogočiti, da bodo imela obstoječa podjetja dovolj prostih denarnih sredstev, s katerimi lahko začnejo razvijati inovativna zdravila. Zdi pa se, da lahko v prihodnosti tudi na Kitajskem pričakujemo nekaj farmacevtskih imen, ki bodo svetovno znana. Glavna ovira ostaja znanje zaposlenih, vendar se stvari izboljšujejo. Kitajska tradicionalna medicina počasi izgublja veljavo, vedno več ljudi ima dostop do preverjenih zdravil. Tudi glede na število novih zaposlenih v agenciji za zdravila vse kaže na to, da se dogajajo resne spremembe.

Transformacija na področju kitajskega zdravstva je očitna in se bo nadaljevala tudi v prihodnosti. Spremembe so pozitivne in lahko največ prinesejo predvsem prebivalstvu. Na drugi strani pa bodo lastniki podjetij lahko prav tako lepo nagrajeni. Seveda pa pot ne bo lahka in bodo vmes tudi globoki padci. Eden takšnih se je zgodil tudi v lanskem letu.

 

Države lahko zaslužijo

/in , /by

 

Pod velikim političnim pritiskom se je konec julija znašel tudi guverner ameriškega Feda Jerome Powell, saj ga je predsednik Donald Trump javno pozival k drastičnemu znižanju obrestne mere. Powell je podlegel pritiskom in naredil kompromis z znižanjem obrestne mere za 0,25 odstotka ter skrajšal ukrep zniževanja bilance banke za en mesec. Ukrep je nekako nesamozavestno zagovarjal kot odziv na upočasnitev predelovalne panoge in zaostrovanje trgovinske vojne. Kot nekakšno zavarovanje za ohranjanje pozitivne gospodarske dinamike. Dodal pa je tudi namig, da bi ob večjem zaostrovanju nadaljeval z denarno stimulacijo.

Seveda ni bilo treba čakati dolgo. Trump, nezadovoljen z znižanjem obrestnih mer samo za 25 bazičnih točk, je hitro napovedal nove carine na kitajsko blago v začetku septembra, ko naj bi se nadaljevali pogovori o trgovini s Kitajsko. Na tej podlagi je trg že vgradil v svoja pričakovanja, da je večja globalna denarna poplava spet tu. Zahtevane donosnosti obveznic so se znižale. Nemška desetletna obveznica je pri -0,53 odstotka že krepko negativna.

In kje je tu Slovenija? Obveznice naše države lepo sledijo trendu na globalnih trgih. Zadnji ukrepi so tudi slovensko krivuljo donosnosti prestavili v negativno območje vse do deset let. Če se je na začetku leta Slovenija za deset let zadolžila še po dobrem odstotku, lahko državna zakladnica danes z izdajo celo zasluži.

                   Vir: Bloomberg in lastni izračun

In kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Zdi se, da so se tveganja trgovinskih vojn začela dejansko odvijati. Dokler ne bomo videli ohlajanja retorike in pozitivnih dejanj, se bo treba na negativne donose obveznic kar navadite, saj centralne banke nimajo čarobne palice za podpiranje ekonomije. Bo pa zanimivo opazovati, ali bo uspelo toplo vodo odkriti nekdanji ministrici za finance močno zadolžene Francije, Cristine Legarde, ki bo po vsej verjetnosti novembra na čelu ECB nasledila Draghija.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 7. avgust 2019.

 

Cena nafte raste

/in , /by

 

Napetost med »zahodnimi« zaveznicami in Iranom se še vedno stopnjuje in glede na to, da vse strani trmasto vztrajajo pri svojem, kaže, da se bo ta zgodba v bližnji prihodnosti še bolj zapletla. Jedro spora ostaja iranski jedrski program. Iran vztraja pri trditvi, da je jedrski program usmerjen izključno v energetski program, ZDA pa trdijo, da je to zgolj krinka in da Iran pospešeno razvija vojaške jedrske zmogljivosti, s čimer bi se pridružil »ekskluzivni« druščini držav z jedrsko oborožitvijo. Seveda bi v tem primeru komunikacija Zahoda z Iranom (milo rečeno) potekala z nekoliko bolj blagim tonom. Doslej je Amerika za pritiske uporabljala ekonomske subvencije, s katerimi je poskušala ohromiti iransko ekonomijo do te mere, da bi nezadovoljno ljudstvo od oblasti zahtevalo, da naj se za izboljšanje življenjskih razmer uklonijo Američanom. V zadnjem mesecu so se razmere še dodatno zaostrile, novo vrelišče pa je nastalo na izjemno pomembni trgovski poti v Hormuški ožini, kjer naj bi iranska vojska napadla in onesposobila več tankerjev, ki naj bi pluli pod zastavami zahodnih zaveznic. Kaj od tega je res in kaj ne, je težko reči, vsekakor pa posledice teh dogajanj močno vplivajo na sentiment vlagateljev in posledično na ceno surove nafte.

Dejstvo je, da so zadnja dogajanja med vlagatelji še dodatno okrepila občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto. Samo ohlajanju globalne gospodarske aktivnosti lahko pripišemo, da cena črnega zlata ni poskočila bistveno višje. Tudi pri ohlajanju globalnega gospodarstva vidno, če ne celo glavno vlogo igrajo ZDA, saj večina analitikov vidi glavni razlog za upad ekonomske aktivnosti v skoraj leto dni trajajoči grožnji trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Američani so se očitno z novo administracijo odločili, da bodo svetovni javnosti pokazali, kdo je glavni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo lahko igrali to igro, ne da bi tudi sami občutili negativne posledice tovrstnih dejanj.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 25. julij 2019.

V pričakovanju rezultatov za drugi kvartal

/in , /by

 

Vlagatelji sicer tokrat največ pričakujejo od finančnih podjetij. Višji nakupi lastnih delnic, ki posledično zvišujejo dobičke na delnico, so glavni razlog za pričakovano rast dobičkov v višini 4,3 odstotka. Znotraj farmacevtskega sektorja smo bili v zadnjem tednu deležni tudi precejšnih sprememb na političnem področju. Trumpova administracija je namreč ukinila predlog zakona, ki bi zvišal pritisk na cene na področju zdravstvenih zavarovalnic. Posledično so njihove delnice močno zrastle. United Health Group se je okrepil za okoli sedem odstotkov. Podobne rasti sta dosegla tudi Humana in Anthem. Se je pa med vlagatelje priplazil strah, da bi lahko administracija pritisnila na proizvajalce. Zato so cene delnic nekaterih podjetij, denimo Mercka, upadle za okoli 3 do 4 odstotke. V predvolilni tekmi je zdravstvo vedno na tapeti in tako bo verjetno tudi tokrat. Do tokrat je sicer še kar nekaj časa in vlagatelje bo to verjetno skrbelo nekoliko kasneje. Kaže, da bodo dobički v drugem kvartalu na podobnih ravneh kot pred letom dni. Dobri makroekonomski podatki na področju dela, inflacije in tudi gospodarstva nasploh se ne prelivajo v višje dobičke podjetij. Zavedati se je treba, da so marže ameriških podjetij rekordne in da bo višje dobičke prinesla samo višja prodaja. Ta pa ob rasti BDP v razponu med dvema in tremi odstotki težko še zraste. Za višje cene delnic so potrebna višja vrednotenja, ki pa ob ponovnem razvrednotenju cene denarja niso nemogoča.

Ameriška podjetja bodo tudi letos generirala presežna denarna sredstva, ki jih bodo vlagateljem vrnila v obliki dividend in z nakupi lastnih delnic. V prvem kvartalu so izplačala skupaj več kot 300 milijard dolarjev (na letni ravni to znese preko 1300 milijard dolarjev). Skupni bruto donos za vlagatelje pa tako znaša 5,4 odstotka in je med višjimi v zadnjih letih. Pričakovanja za drugi kvartal so tako relativno nizka. Ali jih bodo podjetja presegla, bomo kmalu videli.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 17. julij 2019.

Slovenski gospodarski cikel v zamiku za globalnim

/in , /by

 

Po drugi strani je zanimiv vpogled v objavo Luke Koper, ki beleži rast prihodkov, a predvsem zaradi sprememb v strukturi tovora. Količinsko se je tovor zmanjšal za en odstotek, opazno pa je upočasnjevanje predvsem v segmentu avtomobilov, kjer smo padec prodaje zaznali globalno in kjer se koncentrirajo globalne trgovinske napetosti. Šestnajstodstotni padec količinskega pretovora avtomobilov je lahko pregovorno lakmusov papir, ki kaže na upočasnjevanje svetovne trgovine in predvsem industrije. Dejansko podatki, ki v zadnjih mesecih prihajajo iz svetovnega gospodarstva, ne vzbujajo velikega zaupanja, saj se zdi, da je evropska industrija že v recesiji, medtem ko se storitve (kamor spada tudi zavarovalništvo in bančni sektor) držijo relativno dobro in nad vodo držijo celotno evropsko gospodarstvo.

ECB posledično napoveduje ukrepanje. Pričakuje se še dodatno znižanje obrestne mere (z -0,4 na -0,6 odstotka) ter ukrepe vnašanja dodatne likvidnosti na trge (odkupe obveznic). To daje zagon ameriškim in evropskim delniškim trgom, vendar rast, ki temelji zgolj na višji likvidnosti, zahteva določeno mero previdnosti.

Če se vrnemo v Slovenijo, lahko z gotovostjo rečemo, da je pri nas gospodarski cikel zamaknjen za globalnim. Dolžina zamika je različna in odvisna od fleksibilnosti globalnih logističnih verig, a v praksi to pomeni v povprečju 6–12 mesecev. Tako nekateri slovenski avtomobilisti že čutijo ohlajanje, medtem ko ga, recimo, storitveni sektor še ne. A dejstvo je, da bo poslovno okolje v prihodnjih 12–24 mesecih manj dinamično, kot je bilo v preteklosti, in da bodo pritiski na dobičke večji. Prednost Slovenije je v majhnosti in fleksibilnosti, a to po drugi strani pomeni tudi, da se izzivom lahko le prilagajamo, težko pa ustvarjamo aktivne odgovore nanj. Še največ lahko na razmere vpliva slovenska politika, saj je za evropsko in slovensko gospodarstvo najpomembneje, da hitro dobimo učinkovit bruseljski aparat, ki se bo na globalni ravni sposoben pogovarjati z ameriško in kitajsko administracijo. Brez tega tvegamo parcialne dogovore, ki se bodo odvijali na relaciji ZDA Nemčija in ZDA Francija, pri tem pa nas ne bo zraven.

Letošnje leto bo z vidika poslovanja za slovenska podjetja dobro, verjetno boljše kot lansko. A črni oblaki na obzorju delajo prihodnja četrtletja precej bolj negotova. Pozitivna stran slovenskega delniškega trga je, da so podjetja nezadolžena in zelo nizko vrednotena v primerjavi s tujo konkurenco, kar še vedno ustvarja nakupne priložnosti za varčevalno naravnane vlagatelje.

 

Objavljeno v časniku Delo, 15. julij 2019.