Pregled dogajanja:
– Opuščanje ukrepov namenjenih omejevanju širjenja okužbe z virusom Covid-19 je povzročilo vnovično hitrejše širjenje okužb. Domala vse države, ki so začele z odpiranjem tako državnih mej kot tudi storitvenih dejavnosti (nočno življenje, turizem, gostinske storitve, fitnesi,…), so v zadnjem tednu poročale strmo rast okužb z novim koronavirusom. Upanje, da naj bi virus (vsaj začasno) zaustavile višje temperature poletnih mesecev, je več kot očitno izpuhtelo, saj o strmi rasti števila okuženih poročajo iz vseh delov sveta. Globalna žarišča ostajajo države v razvoju z Brazilijo in Indijo na čelu, virus pa se močno širi tudi v ZDA. Zaradi izjemno negativnih ekonomskih posledic spomladanskih ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja okužb, je malo verjetno, da bomo, kljub slabši epidemiološki sliki, ponovno videli tako drastične ukrepe s strani držav, lahko pa pričakujemo, da se bodo ponovno uvedle določene omejitve, usmerjenje v lokalno omejevanje števila okužb. Navkljub odpiranju državnih mej zadnji podatki o številu nočitev in številu letalskih potnikov kažejo, da vsaj zaenkrat ne kaže na okrevanje v turizmu, gostinstvu in letalskemu prometu. Države in centralne banke bodo zato najverjetneje nadaljevale s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic, ob drastičnem poslabšanju  epidemiološke slike pa lahko pričakujemo ponovno močnejše intervencije tako na kapitalskih trgih kot tudi v obliki fiskalnih spodbud.

– Vlagatelje še naprej navdajajo z optimizmom relativno pozitivni signali iz realne ekonomije, ki so sicer boljši od pričakovanja, vendar kažejo, da so bile prvotne napovedi glede močnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta (okrevanje v obliki črke V) nekoliko preveč optimistične in da se bomo s posledicami pandemije Covid-19 soočali tudi v 2021. Dodatno mero optimizma je povzročilo umirjanje vroče krvi med Indijo in Kitajsko, še vedno pa ni večjega napredka pri reševanju spora med ZDA in Kitajsko, tako da ostaja grožnja dalj časa trajajoče trgovinske vojne med največjima svetovnima silama še vedno na tapeti.

– Zaradi poslabšanja epidemiološke slike akterji na kapitalskih trgih pričakujejo dodatne stimulativne ukrepe s strani držav in centralnih bank, kar je povzročilo rast delniških tečajev. Še posebej močno rast so v preteklem tednu zabeležile delnice kitajskih izdajateljev, glavni razlog rasti pa prihaja s strani izjemnega prirasta participacije domačih vlagateljev. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol, saj zaradi pomanjkanja alternativ (negativne obrestne mere in izjemno nizke, če ne tudi negativne, donosnosti obveznic) denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Glede na celotno dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč in da se nahajamo v okolju velike negotovosti, ki lahko pripelje do večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga zdaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in ta denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgoročnimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

 

Centralne banke so takoj vstopile na trg z neomejenimi sredstvi. Zato se vedno bolj sprašujemo, ali je denar še dobrina in kaj z njim. Ljudje so se na posledice virusa, na negotovost, seveda odzvali z večjo stopnjo varčevanja. V Sloveniji so depoziti poskočili na čez 21 milijard evrov, kar pomeni dodatnih 600 milijonov v prvih petih mesecih. Tudi v ZDA so ugotovili nadpovprečne rasti varčevanja. Kroženje denarja se je ustavilo in brez centralnih bank bi v svetu zavladala visoka deflacija. Te pa nekako ohranjajo status quo in držijo sistem nad vodo.

Toda vlagatelji moramo gledati naprej. Smrtnost virusa je manjša, kot se je zdelo na začetku. O njem vemo vedno več in zdi se, da se bližamo tudi cepivu. Čeprav imamo rekordne dnevne številke o številu okuženih, se delniški trgi na to skorajda ne odzivajo več. To pomeni, da je glavna osredotočenost trenutno prihodnost. Kam z denarjem? Če izvzamemo porabo, se večina ljudi in tudi podjetij ukvarja s to »težavo«: v kaj ali kam naj vlagajo. Tudi slovenska podjetja danes dobijo kredite z ročnostjo od pet do deset let po skoraj ničelni obrestni meri. Vendar je njihova glavna težava, kam naj denar vložijo. V nov hotel, novo proizvodno halo za avtomobile, novo tovarno za zdravila, v nove prodajne kanale …?

Nemškemu gigantu Daimlerju nizka cena denarja ne pomaga nič več. Njihov predsednik je napovedal velika odpuščanja in prestrukturiranje. Njihov poslovni model, ki so ga imeli zadnjih deset let, se je drastično spremenil. S krizo še toliko hitreje. Na drugi strani imamo vizionarja Elona Muska s Teslo, ki je vredna okoli 180 milijard dolarjev. Gre za največje avtomobilsko podjetje na svetu. Vizija bo v prihodnjih letih še toliko pomembnejša. Trenutno nastajajo nova podjetja, z novimi poslovnimi modeli, tako v ZDA kot tudi na Kitajskem (v kontekstu avtomobilskih proizvajalcev omenimo NIO). Evropa na tem področju caplja daleč zadaj. Vidimo, da je ena večjih težav trenutno, kam vlagati, da bodo naši prihodki v prihodnosti večji. Podjetij, ki so pripravljena na nove čase in ki jim bo v zahtevnih razmerah uspeli povečati prihodke, pa ni veliko. Trenutno vlagatelji še vedno ne vlagajo dovolj v prihodnost; sedijo na denarju, ki ne prinaša ničesar. Nevarnost, ki nam preti v prihodnosti, je tudi višja inflacija in še manjša realna vrednost denarja. Spremembe v prihodnosti niso linearne ampak eksponentne. Tudi zato so se razpršene delniške naložbe, ki stavijo na prihodnost in vidijo potencial rasti, tudi v tej krizi izkazale kot dobro zatočišče za naše dolgoročne cilje varčevanja.

 

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se še naprej stabilizira, a tempo okrevanja je počasnejši od optimističnih pričakovanj, kar vnaša negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je umirila, saj v ospredje zopet prihaja pospeševanje epidemije v nekaterih predvsem južnih zveznih državah ZDA ter Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Globalno pandemija še ni dosegla vrha, na drugi strani pa je Južna Koreja razglasila začetek drugega vala pandemije. Tudi podatki iz Evrope so ta teden malenkost manj vzpodbudni, kar nakazuje da epidemija tudi v Evropi še ni premagana, čeprav se ne pričakuje več karantene takih razsežnosti kot v spomladanskih mesecih. Politika in centralne banke še pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti enega trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED odkupuje visoko tvegane korporativne obveznice in s tem krepi likvidnost v delu gospodarstva, ki težje dostopa do novih posojil, japonska centralna banka krepi stimulativne ukrepe in podaljšuje njihov čas delovanja. V Evropi vidimo vse večjo pripravljenost tako evropske politike kot politike posameznih držav k večanju proračunskih deficitov. Evropske države, predvsem Nemčija, še naprej krepijo podporo »zeleni politiki in zeleni industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz posameznih držav so boljši in kažejo solidne trende rasti, a okrevanje je bolj podobno »razpotegnjeni kljukici« kot odboju v obliki črke »V«. Meje so se znotraj Evrope odprle, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov iz severa na jug, predvsem v srednjo in jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so se ta teden še nekoliko umirile, a eskalacija je oddaljena le en tvit.

– Zmerni optimizem prevladuje na borzah, a tečaji potrebujejo za premik na višje nivoje več optimizma v smislu da je pandemija dosegla tudi globalni vrh. Na drugi strani velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Zadnji teden je optimizem v teh najbolj tveganih panogah in delnicah sicer nekoliko splahnel, a če primerjamo tečaje z negotovostjo v teh dejavnostih so po našem mnenju tečaji teh podjetij oz. panog še vedno neupravičeno visoko vrednoteni. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe z komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pred štirinajstimi dnevi videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

 

Trg je tako radikalen rez v proizvodnji pozdravil z okrevanjem cene surove nafte, ki je, ne pozabimo, letos zabeležila najnižje vrednosti v zadnjih dvajsetih letih. Podatki iz ZDA, od koder poročajo o naraščajočih zalogah, so ta trend okrevanja v zadnjih dneh ponovno postavili pod vprašaj.

Zaradi pandemije Covid-19, smo v letošnjem letu priča izjemno močnemu padcu agregatnega povpraševanja po surovi nafti in njenih derivatih. S ponovnim odpiranjem ekonomij večina analitikov pričakuje okrevanje povpraševanja, je pa le-to močno pogojeno s hitrostjo okrevanja gospodarske aktivnosti. Zgodovinski ukrepi centralnih bank nas sicer navdajajo z določeno mero optimizma, da naj bi bilo okrevanje gospodarstva hitrejše kot v zadnji krizi iz leta 2009, vendar pa zadnje objave statističnih uradov kažejo, da okrevanje poteka nekoliko hitreje kot smo sprva pričakovali (močnemu padcu BDP v 2020 naj bi sledilo hitro okrevanje že v 2021) in predvsem neenakomerno v različnih delih sveta. Iz zadnjega poročila ameriške centralne banke FED lahko razberemo, da naj bi se po njihovem mnenju okrevanje ameriške ekonomije “podaljšalo” v 2022, kar je nekoliko prestrašilo vlagatelje na kapitalskih trgih, slabši obeti glede okrevanja največje svetovne ekonomije pa so zamajali tudi blagovne borze in posledično tudi ceno surove nafte. Olje na ogenj so prilili še zadnji podatki o strmi rasti ameriških zalog surove nafte, kjer ameriški proizvajalci surove nafte več kot očitno ne sledijo tempu Opeca in načrpajo bistveno večje količine črnega zlata, kot ga trg lahko absorbira. Po podatkih EIA (Energy Information Administration) naj bi v preteklem tednu ponudba surove nafte v ZDA dosegla najvišjo vrednost po letu 1982. Ameriška administracija poskuša del presežne ponudbe s trga umakniti s krepitvijo ameriških strateških rezerv, vendar bo to zagotovo premalo za ponovno vzpostavitev tržnega ravnotežja. Veliko večjo vlogo na kapitalskih kot tudi na blagovnih borzah bo imela hitrost in oblika krivulje okrevanja globalne gospodarske aktivnosti.

 

 

 

Da ima koronavirus, in s tem povezana ustavitev gospodarstev, močan vpliv na naše življenje in finančne trge, nam verjetno ni treba spet poudarjati. A vse bolj opazimo, da imajo popotresni sunki gospodarskega zastoja že močne politično-socialne vplive, ki se še bolj kažejo v ZDA, kjer je brez dela v dobrem mesecu dni ostalo več kot 45 milijonov ljudi.

Če pa zavzamemo strateško stališče, vidimo, da je ustavitev pospešila spremembe, ki so bile že dolgo na »nakupovalnem seznamu« želenih. V Ameriki je zmaga Trumpa preprečila demokratom izvedbo njihovih politik in bodo verjetno poskusili narediti vse za zmago na volitvah na začetku novembra. Tako lahko v ZDA pričakujemo razgreto politično kampanjo na eni strani in ukrepanje Ameriške centralne banke, ki bo s poplavo likvidnosti poskušala miriti finančne trge.

Na drugi strani Atlantika pa prebivalstvo v povprečju bistveno manj čuti posledice recesije, saj daje socialno tržni kapitalizem določeno oporo v težkih časih. Tudi Evropska unija je začela kazati neke prave obrise unije. Dolgo je namreč na finančnih trgih veljalo, da je bolj brezzobi tiger, ki se skrije, ko nastopijo težave in jih rešuje s počasnim, polžjim, tempom (še pomnite grško agonijo?). Rešitve so bile pred vrati, in sicer narediti fiskalno ter politično unijo, ki bi se manifestirala v skupni evropski obveznici. A prave politične volje ni bilo.

Vse do korone, pa še pri tem smo najprej videli »stornacijo« ideje v marcu, a sta Merklova in Macron kmalu našla obvod v napovedanem investicijskem skladu v višini 500 milijard eur nepovratnih sredstev ter 250 milijard poceni posojil (Slovenija bi po idejnem predlogu dobila neto 1,2 milijarde oziroma 2,4 odstotka BDP). Sredstva pa bi se zbrala s skupnim zadolževanjem (skupno obveznico) ter novimi davki, ki bi se pobirali na ravni Unije). Jasno namreč je, da ima socialna mreža svojo ceno, ki si jo zelo zadolžene države težko privoščijo (Italija, Grčija, Španija), še težje pa ob plačevanju višjih obrestih.

Seveda pa sprejeti denarni transferji med severom in jugom niso padli na plodna tla v državah plačnicah. Predlog evropske komisije mora potrditi vseh 27 članic. Razpoke pa se kažejo tudi v odnosu do Evropske centralne banke, kjer je nemško ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, ki bi nemški centralni banki lahko preprečilo sodelovanje v odkupovanju obveznic na trgu. Glavno vprašanje ostaja, ali se bo s tem odprla pandorina skrinjica, ker bi se lahko vsako »lokalno« ustavno sodišče mešalo v avtonomnost monetarne politike ECB. To pa bi spet postavilo vprašanje prihodnosti skupne valute.

A trg nekako živi v prepričanju, da bodo odločevalci našli nekakšne »ne-travmatične« rešitve in so pred nami lepša in plodnejša leta. Delniški trgi rastejo, kreditni pribitek bolj tveganih obveznic pada (cene rastejo). Najvarnejše obveznice pa so še vedno zelo zaželene, kar omogoča državam zelo poceni zadolževanje. Vse lepo in prav, če ne bo močnejšega drugega vala pandemije. Tako je smiselno dobro razpršiti svoje premoženje.