Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Konec borznega mrtvila

Borzno mrtvilo z gibanjem indeksov znotraj ozkega trgovalnega razpona, ki je vztrajalo vse od konca marca, se je pretekli teden končalo. Potrditev dogovora o zvišanju zgornje meje dolga v ZDA in vzpodbudni ekonomski podatki so poskrbeli, da je ameriški S&P 500 v petek dosegel najvišji nivo po avgustu lani. Za razliko od preteklih tednov, rast ni bila omejena zgolj na ozek segment trga na čelu s tehnološkimi velikani, temveč so lep odboj končno doživele tudi delnice podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo ter t.i. value delnice. Optimizem iz ZDA se je le deloma prenesel na ostale pomembne svetovne borze, ki so tokrat zaostajale.

Potrjen predlog zakona o zvišanju zgornje meje dolga

Novica, da so v ameriškem predstavniškem domu in senatu potrdili predlog zakona o zvišanju zgornje meje dolga sicer ni posebej navdušila trgov, saj so takšen razplet z veliko verjetnostjo predvidevali že pred samim dogovorom. Posledično na ta račun večjih premikov na delniškem trgu ni bilo. Kljub temu, da je bilo bolj ali manj jasno, da bodo tako na republikanski kot na demokratski strani pri svojih zahtevah popustili preden bi ZDA zašle v tehnični bankrot, pa to ne spreminja ugotovitve, da ameriški politični parket sredi obdobja pomembnih geopolitičnih premikov in dobro leto pred predsedniškimi volitvami postaja vse bolj polariziran.

V zadnjih mesecih izrazito pregret trg dela se ohlaja, a na večji porast brezposelnosti ne kaže

Precej bolj izrazito so borze reagirale na podatke iz ameriškega trga dela. Število novo ustvarjenih delovnih mest je bilo maja znova občutno višje, kot so napovedovali ekonomisti. Brezposelnost pri 3,4 % ostaja izredno nizka. Na drugi strani se rast plač umirja. Maja so se plače v ZDA na letni ravni zvišale za 4,3 %, kar je najmanj po juniju 2021. Manjša je bila tudi fluktuacija zaposlenih oziroma delež delavcev, ki iščejo novo delovno mesto, kar napoveduje umirjanje razmer na trgu dela v prihodnjih mesecih. Razmere na trgu dela so pomemben faktor pri gibanju inflacije, umiritev pa pomeni manjši pritisk na ameriško centralno banko oziroma večjo verjetnost, da je preobrat v denarni politiki blizu. Zadnje podatke s trga dela so si zato trgi interpretirali kot ravno pravšnje. V zadnjih mesecih izrazito pregret trg dela se sicer ohlaja, a na večji porast brezposelnosti vsaj zaenkrat ne kaže.

Pri ECB o prekinitvi višanja obrestnih mer še ne razmišljajo

Postopno popuščanje inflacijskih pritiskov kažejo tudi podatki iz evro območja. Indeks cen življenjskih potrebščin CPI se je maja na letni ravni povzpel za 6,1 %, kar je skoraj odstotek manj kot aprila, ko je inflacija znašala 7 %. Še drugi mesec zapored se je znižala tudi stopnja jedrne inflacije. Kljub temu je guvernerka evropske centralne banke, Christine Lagarde, pretekli teden opozorila, da pri ECB o prekinitvi višanja obrestnih mer še ne razmišljajo. Bolj ali manj je jasno, da bodo pri ECB na prihajajočem junijskem zasedanju ključne obrestne mere zvišali za 0,25 %, kot trenutno kaže se bodo za isto potezo odločili tudi julija.

Vrednotenja evropskih luksuznih podjetij ostajajo zelo visoka

Po izjemnem začetku leta so delnice evropskih proizvajalcev luksuznih dobrin v zadnjih dveh tednih nekoliko izgubile zalet. K temu so botrovali predvsem relativno slabi podatki o gospodarskem okrevanju na Kitajskem, ki predstavlja kar dve tretjini prihodkov sektorja. Vseeno pa vrednotenja evropskih luksuznih podjetij ostajajo zelo visoka. Podjetja kot so Moet Hennessy Louis Vuitton, ki je nedavno postalo prvo evropsko podjetje, katerega tržna kapitalizacija je presegla mejo pol bilijona dolarjev, Hermes in L’Oreal pa predstavljajo vse večjo utež v evropskih borznih indeksih.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank še naprej diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljivi vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Učinek volovskega biča

 

 

V časih, ko je delež prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, padel krepko pod pet odstotkov, je razumevanje osnov pridelovanja hrane na razumljivo nizki ravni. Včasih se rado zgodi, da se v družbi pozablja na vzročno-posledično povezavo. Pri razumevanju dogajanja na finančnih trgih pa je ta bistvena.

V tisočletjih  delovanja v primarnem sektorju smo si razvili veliko intuicije in dobrih praks, ki jih lahko uporabimo tudi v drugih delih našega življenja. Če je neki pripomoček pripomogel k lažjemu vodenju živali, pa opazovanje – in tudi nihanja biča – omogoča razumevanje delovanja in težav v proizvodnih verigah. Še posebej ob dejstvu, da je sodobna proizvodnja vezana na številne podizvajalce v proizvodnji verigi.

Že ob majhnih nihanjih na strani končnega povpraševanja se nihanje pri vsakem dodatnem členu v verigi samo še poveča in s tem je izjemno težko prilagajati ponudbo. To pripelje do obdobij, kjer je vsega preveč, in obdobij pomanjkanja.

Nihajni šok covida

V času neslutene zdravstvene krize pa v svetu nismo bili priča majhnemu nihljaju, ampak pravemu zamahu. Zato smo upravičeno pričakovali, da bo globalna ekonomija prišla pod izjemne pritiske, ki bodo vodili v spremembe tudi na finančnih trgih. Najmočnejši signal je prišel v obliki inflacije, saj je močno vplivala na našo kupno moč. Da bi vlade in centralne banke preprečile katastrofo, so trg zalile z denarjem in posledično ublažile vsaj prvih nekaj nihljajev. Ne pa celotnega nihanja v delovanju ekonomij. Po teoriji umirjanja šoka lahko pričakujemo, da bo potrebno še kar nekaj časa, da se bodo ekonomska neravnovesja umirila.

Na podlagi tega lahko med drugim pričakujemo, da bo tudi inflacija v naslednjem obdobju nihala med nivoji, ko bodo nekateri že trdili, da smo jo odpravili, do obdobij, ko se bodo spet pojavili dvomi o novi hiperinflaciji. Centralno banko pa bomo merili predvsem na dolgi rok, ali bo delovala kot amortizer ali pa kot volovski bič, pri čemer bo na njihovi strani potrebna predvsem potrpežljivost in odločnost. Še posebej v naslednjem obdobju, ko se bo inflacija na letni ravni spet bližala ciljnima dvema odstotkoma, a bo verjetno nujno še nadaljevati z dvigi obrestnih mer in pri tem bedeti nad tem, da se ekonomija ne zlomi.

Visoka donosnost obveznic

Iz tega naslova se lahko na finančnih trgih pričakuje leto povečane volatilnosti. Če pogledamo samo na trg obveznic, lahko opazimo, da je tu donosnost kar dvakrat višja kot v preteklih letih. Sama donosnost pa se giblje zelo ciklično. To pa varčevalcem odpira priložnost, da na trg vstopajo ob boljših pogojih in s tem ob dobro razpršenem portfelju dosegajo bistveno višje donose, kot jih lahko dobimo na depozitih pri bankah.

Te še vedno vztrajajo pri tem, da ECB še vedno ni dvignila obrestnih mer za več kot tri odstotne točke. Omenjeno pa se že občuti na najbolj varnem delu varčevanja v vzajemnih skladih, v skladu denarnega trga. V duhu uvoda bi bilo smiselno posaditi »denar« tam, kjer je zemlja bolj rodovitna.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Proizvajalec polprevodnikov za umetno inteligenco Nvidia čez noč postalo podjetje vredno skoraj 1 bilijon dolarjev

Za nami je še en relativno umirjen teden. Čeprav se je dogajalo kar nekaj stvari, ki bi lahko opazneje vplivale na kapitalske trge, pa so ti zaenkrat v nekakšnem zenu, ko slabše novice iz gospodarstva ne vplivajo pretirano na trge, saj so ti bolj osredotočeni na zgodbe, ki se bodo dogajale v prihodnosti. Zvezda preteklega tedna je zagotovo proizvajalec polprevodnikov za umetno inteligenco Nvidia, ki je presenetila z rezultati in skoraj čez noč postala podjetje vredno skoraj 1 bilijon (1.000 milijard) dolarjev. V tem ekskluzivnem klubu je le nekaj podjetij kot so Apple, Microsoft in Amazon. Zgodbe okoli uporabe umetne inteligence v vsakdanjem življenju in posledično potrebi po novih in večjih investicijah še naprej burijo domišljijo vlagateljev. Tehnološke delnice, še posebej podjetij povezanih z razvojem AI oziroma umetne inteligence, so še naprej tiste, ki diktirajo tempo in smer trga. Nasdaq je pridobil v preteklem tednu 3,5 % in to pojasni tudi 1,4 % porast glavnega ameriške indeksa S&P 500. Poleg Nvidie so v ospredju predvsem delnice Microsofta, Googla ter drugih največjih tehnoloških podjetij, močno pa so zrastle tudi delnice nekaterih malo manjših tehnoloških podjetij kot so AMD, Adobe ali Palantir. Brez tehnoloških podjetij bi bil rezultat delniškega trga precej slabši, saj so preostale panoge večinoma končale v negativnih številkah. Tema, ki je prevladovala pri ostalih panogah, je bila strah pred nezmožnostjo dogovora med republikanci in demokrati o dvigu meje zadolževanja. Slednje sicer po informacijah s konca tedna kaže kot razrešeno, a vseeno počakajmo, da v sredo to potrdita še kongres in senat. Podatki s trga dela ostajajo zelo močni, se pa razpoke še naprej večajo v nepremičninskem delu gospodarstev, kjer visoke obrestne mere vztrajno slabšajo položaj večine lastnikov nepremičnin, ki morajo v naslednjih 24 mesecih refinancirati zajeten del posojil.

Največji popravek so doživele delnice proizvajalcev luksuznih dobrin

Nepremičninsko je položaj trenutno najslabši v Skandinaviji, kjer enemu največjih nepremičninskih imperijev grozi zlom. A to ni bil razlog za slab rezultat evropskih delnic pretekli teden. Kitajske gospodarske težave so začele vse bolj vplivati na preostali svet in tu je najbolj izpostavljena Evropa ter njena podjetja, ki so izrazito izvozno naravnana. Največji popravek so doživele delnice proizvajalcev luksuznih dobrin, saj podatki kažejo, da se nakupno navdušenje po odprtju države umirja, do rasti luksuznih podjetij v zadnjih letih pa je prišlo zaradi velike potrošnje azijskih kupcev. Tudi nemški zdrs v tehnično recesijo ni nekaj kar bi razveselilo evropske vlagatelje a zaenkrat se zdi, da jih ohlajanje ekonomske aktivnosti pretirano ne skrbi. Tudi napovedi novih dvigov obrestnih mer ECB delniških naložb zaenkrat ni prizadele.

Nadaljujejo se negativni trendi na trgih v razvoju

Večjo skrb prinaša nadaljevanje negativnih trendov na trgih v razvoju. Indija sicer izgleda dobro, a to je tudi edini trg, ki vlagatelje navdaja z optimizmom. Turčija je dobila novega starega predsednika, ki bo zelo verjetno nadaljeval z zastavljeno ekonomsko politiko. Pričakujemo lahko nadaljnje padce vrednosti turške lire, zelo kmalu tudi neko obliko devalvacije, saj analitiki napovedujejo 30 % upad valute do konca leta. Kitajske delnice še naprej močno drsijo. Nepremičninske razpoke so vse večje, prebivalstvo pa je stopilo na zavoro pri trošenju, kar znižuje gospodarsko rast. Geopolitična trenja se nadaljujejo, najbolj izrazita so pri novih omejitvah pri prodaji visoko tehnoloških proizvodov, predvsem čipov, kitajskim podjetjem.

Male izgube na obvezniškem trgu 

Obvezniški trg je nekaj malega izgubil in ameriška 10-letna zakladna menica je zdrsnila proti 3,8 % letnemu donosu, podobna nemška pa proti 2,5 %. Vlagatelji še vedno v tečaje vračunavajo znižanje obrestnih mer že v letošnjem letu, čeprav postaja vse bolj jasno, da je to zelo malo verjetno. Ta pogled skozi rožnata očala predstavlja največji problem za kapitalski trg, saj bi morebitna streznitev, povezana s kakšnim negativnim ekonomskim dogodkom in zaradi visokih vrednotenj na delniških trgih, lahko pripeljala do močnejše korekcije.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in denarna politika ostajata gonilo kapitalskih trgov. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlajanja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej preveč optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer posledično predstavlja precejšnje tveganje za trge. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Obveznice v 2023 delujejo kot dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Zgornja meja ameriškega dolga, AI in banke

 

Od leta 1960 so mejo zadolževanja dvignili 78-krat, od tega 49-krat pod pregovorno bolj varčnimi republikanci. Zadnja epizoda dvigovanja meje zadolževanja, ki je trenutno postavljena pri 31,4 trilijona dolarjev (31.400 milijard za lažje razumevanje), se je odvila v koronskem letu 2021. Dvig meje zadolževanja sedaj že tradicionalno demokrati in republikanci izrabijo za nabiranje političnih točk in dosego različnih koncesij pri nasprotni stranki. Če do dogovora in posledično dviga ne bi prišlo, bi bila ameriška administracija nezmožna odplačevati svoje obveznosti in izplačevati plače državnim uradnikom ter bi posledično dejansko bankrotirala. Tudi v finančni svet in na kapitalske trge bi to prineslo nepredstavljiv pretres.

A brez skrbi. Tudi 79. se bosta zelo verjetno obe strani na koncu dogovorili. Pot bo trnova in posejana z ovirami, a na koncu lahko sredi junija pričakujemo dogovor. V vmesnem obdobju bodo informacije vnašale nemir in večjo nihajnost na kapitalske trge, še posebej med delniške naložbe. Položaj na trgih trenutno še najbolj zapleta dejstvo, da so letos trgi zaradi predvidevanj o rezih obrestnih mer ter pričakovanjem o solidnem gospodarskem položaju precej zrasli, tehnološke delnice celo do 20 odstotkov. Vlagatelji že nekaj mesecev svet gledajo predvsem skozi rožnata očala, zato bi lahko kakršna koli streznitev ali spremembe pričakovanj kratkoročno močneje zarezala v borzne tečaje. Za letošnjo rast, ki se kar nadaljuje in traja, se zdi, da prehiteva gospodarsko realnost. Vrednotenja večine podjetij, predvsem pa tehnoloških, so zopet močno porastla in vlagatelji z daljšim stažem, ki imajo za seboj že veliko ciklov močne rasti in potem tudi padcev, zadnje tedne opozarjajo na previdnost. A rast zadnje tedne je omejena le na peščico največjih tehnoloških podjetij, ki pa imajo veliko težo v svetovnih indeksih. Vsem je skupen imenovalec umetna inteligenca – AI. To je trenutno kratica, ki v vlagateljih podžge divja čustva in pohlep. Predvsem slednjemu se je težko upreti ob divjih napovedih nekaterih investicijskih bank o spremembah, ki jih bo AI prinesel. O velikih spremembah, ki bi jih prinesel AI se strinjamo vsi. Problem je definirati predvsem podjetja, ki naj bi najbolj pridobila ali pa izgubila. Tu nas zgodovina uči, da je prvi včasih zadnji, smetano pa dostikrat pobere nepričakovani tekmovalec. Apple je bil pozen pri mobilnih telefonih, Googlov brskalnik pa nepomemben v začetku 2000. A trenutno se vlagatelji zdijo prepričani v nekaj velikih tehnoloških imenih, ki bodo pobrala smetano.

Da bodo veliki še večji, potihoma pritrjuje tudi bivša guvernerka Feda in zdajšnja ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Malih regionalnih bank s slabo kapitalsko ustreznostjo je preveč. Kapitalske težave bodo morale reševati skozi združitve z velikimi bankami. Kritiki pravijo, da je pot napačna, saj velike banke postajajo prevelike tudi za ameriško ekonomijo. A ta rešitev se na kratek rok zdi najbolj enostavna in politično najbolj sprejemljiva. Kaj bo pa, ko bo v težave zopet zašla ena izmed velikih bank? No, o tem bodo razmišljali takrat. Verjetno z drugimi ljudmi. Konzervo z neprijetnimi vprašanji bodo brcnili naprej po cesti.

Za dolgoročneje naravnane vlagatelje so sicer ti kratkoročni problemi manj pomembni. Razpršitev premoženja ostaja še naprej eno najpomembnejših orodij za zmanjšanje tveganja, zasledovanje trendov pa orodje, kako dodati tisti dodatni odstotek ali dva za nadpovprečne donose. Trendi so praviloma dolgoročni in njihova dinamika se le počasi spreminja. Staranje prebivalstva in rast izdatkov za zdravje je trend, ki podpira zdravstvo. Prodor tehnologije v vse pore življenja je neizogiben scenarij. Zelene politike bodo vse bolj obsežne in bodo prodrle v naš vsakdan. Ti in podobni trendi ter predvsem identifikacija podjetij, ki bodo prevladala v teh trendih, sta cilj vseh vlagateljev. Kratkoročni prej omenjeni problemi lahko prinesejo naložbene priložnosti, kako ceneje vstopiti v dolgoročne trende. Tudi to je eden izmed načinov, kako sprejeti in izkoristiti nihanja na podlagi kratkoročnih težav.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Trgi ne pričakujejo ponovitve leta 2011
Ameriški borzni indeksi so bili prejšnji teden predvsem pod vplivom pogajanj o zvišanju meje javnega dolga. Do prvega junija, ko naj bi bila dosežena trenutna meja dolga je še dober teden dni. Tako blizu tehničnem bankrotu so bile ZDA nazadnje leta 2011, ko je kongres zgornjo mejo zvišal šele dva dni preden zvezna vlada ne bi več mogla financirati svojih dolgov. Takrat je omahovanje privedlo celo do tega, da je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ameriškega javnega dolga, precejšen padec so doživeli tudi borzni indeksi. Trgi tokrat ne pričakujejo takšnih pretresov, ameriški indeksi namreč kljub nekoliko povečani negotovosti vztrajajo blizu najvišjih vrednosti v letošnjem letu. Vlagatelji so pretekli teden pozdravili zlasti besede republikanskega predsednika predstavniškega doma McCarthya, vodje demokratov v senatu Schumerja in predsednika Bidna, ki so izrazili prepričanje, da bo dogovor sklenjen pravočasno. Ameriški borzni indeks S&P 500 je pretekli teden pridobil 1,6 %. Ob tem so tako imenovani »blue chipi« oziroma delnice z veliko tržno kapitalizacijo znova močno presegle donose delnic manjših podjetij, pri tem so še posebej izstopali tehnološki velikani, ki so tako ali drugače povezani z trenutno najbolj vročo temo, umetno inteligenco. Zgolj tržna kapitalizacija Appla je denimo večja od celotnega indeksa Russell 2000, ki je sestavljen iz 2000 ameriških borznih družb z manjšo tržno kapitalizacijo.

Nemški DAX dosegel rekordno vrednost
Kljub temu, da so podatki o nemški industrijski proizvodnji v marcu pokazali največji padec v zadnjih 12 mesecih, inflacija v evroobmočju pa se je aprila po 5 mesecih umirjanja znova nekoliko zvišala, je v petek nemški borzni indeks DAX dosegel rekordno vrednost. Rast nemških delnic so v zadnjih tednih poganjali dobri četrtletni rezultati podjetij, ki so višje stroške poslovanja prevalile na kupce in zadržale marže. Delnice nemških velikanov kot je Siemens, Mercedes-Benz in SAP so od začetka leta pridobile več kot 15 %. Višja gospodarska rast od napovedi in dobri poslovni rezultati poganjajo rast tudi na večini ostalih evropskih borz, a bolj trdovratna kot v ostalih razvitih gospodarstvih je znotraj evroobmočja tudi inflacija.

Prebuditev Japonskih delnic
Zanimivo je zadnje tedne na japonskih kapitalskih trgih, kjer japonske delnice po dolgem času zopet privabljajo tuje vlagatelje in glavni japonski indeks Nikkei je letos tako potiho pridobil v evrih skoraj 10%. Napovedi za japonsko gospodarstvo ostajajo relativno optimistične, jen nekoliko izgublja in obrestne mere ostajajo nekaj nad 0 %, zato se optimizem glede nadaljnje rasti tečajev japonskih delnic ne ohlajajo.

Višja dividenda pri Krki in Petrolu, Cinkarna Celje in Telekom brez
Rezultate za prvo četrtletje je pretekli teden predstavila Krka, ki je v primerjavi z istim obdobjem lani povečala prihodke, medtem ko se je dobiček predvsem zaradi vpliva padca vrednosti ruskega rublja in višjega davka od dobička na letni ravni nekoliko zmanjšal. Prodaja v Rusiji, ki ostaja Krkin najpomembnejši trg se je povečala za 5 %, v Ukrajini pa zmanjšala za 60 %, kar pri podjetju razlagajo z ukrepi distributerjev pri upravljanju zalog in izrednimi razmerami v državi. Na julijski skupščini bo uprava predlagala dividendo v višini 6,6 evra na delnico, torej za evro več kot lani. Zelo zadovoljni nad na skupščini izglasovano dividendo v višini 1,5 evra bruto na delnico (predlagana dividenda iz strani poslovodstva je bila več kot pol nižja), so bili tudi delničarji Petrola. Nasprotno pa dividend letos ne bodo izplačali pri Telekomu in Cinkarni Celje. Pri obeh omenjenih podjetjih so namreč koristili državno pomoč za nižanje stroškov energije, zaradi česar jim po zakonu o pomoči za blaženje cen energentov izplačilo dividend ni dovoljeno.

Rast zahtevanih donosnosti obveznic
Negotovost v zvezi z povišanjem javnega dolga se je precej bolj negativno kot na cenah ameriških delnic odražala na državnih obveznicah, zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico je bila namreč v petek pri 3,69 % najvišja v zadnjih dveh mesecih. Nekoliko manj izrazito se je povišala tudi zahtevana donosnost na evropske državne obveznice, na nemško 10 letno je pri 2,43 %, slovensko pa pri 3,31 %. Dolar ostaja na nivoju okoli 1,08 dolarja za evro, kar očitno ustreza tudi vsem velikim centralnim bankam.

NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko je FED vsaj očitno dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija se ohlajanja a ostaja relativno trdovratna predvsem jedrna inflacija, zlasti zaradi najemnin. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej preveč optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer posledično predstavlja precejšnje tveganje za trge. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Obveznice v 2023 delujejo kot dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Razlika med minimumom in maksimumom v zadnjem mesecu in pol manj kot 3 %
Že vse od konca marca se glavni delniški indeksi gibajo v neobičajno ozkem razponu. V tem obdobju razlika med najnižjo in najvišjo točko indeksa S&P 500 ob koncu trgovalnega dneva znaša zgolj slabe 3 %. V časih povečane nihajnosti na trgih se takšni premiki neredko zgodijo v enem samem trgovalnem dnevu. Izostanek večjih premikov in jasnega trenda pa ne pomeni, da se na trgih nič ne dogaja. Ravno nasprotno, pretekli teden je ponudil nekaj zanimivih novic in ekonomskih podatkov.

Obrestne mere v ZDA že višje od inflacije
Inflacija v ZDA se še naprej umirja. Aprila so se cene merjeno z indeksom CPI na letni ravni zvišale za 4,9 %, kar pomeni še deseti zaporedni padec inflacije v ZDA in najnižje merjenje po aprilu 2021. Jedrna inflacija sicer ostaja precej trdovratna, a tudi ta se je aprila znižala na 5,5 %. Še bolj očitno padanje inflacije kažejo podatki o t.i. »super jedrni« inflaciji, ki ni očiščena zgolj vpliva gibanja cen energentov, hrane, pijače ter tobačnih izdelkov, temveč tudi vpliva stanovanjske komponente. Ker se spremembe cen najemnin in nepremičnin v indeksu CPI odrazijo z zamikom, super jedrna inflacija daje bolj ažurno sliko in je zato v zadnjih mesecih postala glavno merilo pri odločitvah ameriške centralne banke. Ta bo, kot vse bolj kaže, že na naslednjem zasedanju, ki bo potekalo julija, prekinila niz dvigov obrestnih mer. Zgodovinsko gledano pri Fed cikla zaostrovanja denarne politike še nikoli niso zaključili preden so ključne obrestne mere presegle nivo inflacije, z aprilskim merjenjem indeksa cen CPI (4,9%) in majskim zasedanjem, ko so pri Fed ključno obrestno mero zvišali na nivo med 5,0 % in 5,25 % je to nepisano pravilo zdaj doseženo. A vsaj dokler se inflacija ne spusti proti ciljnih 2 %, ali pa se težave ameriških regionalnih bank prenesejo na širše gospodarstvo, preobrata in nižanja obrestnih mer v ZDA še ne gre pričakovati.

Biden znova na sestanku s kongresnimi voditelji
Precej manj zadovoljni kot s podatki o inflaciji, so bili vlagatelji s potekom pogajanj o zvišanju meje javnega dolga v ZDA. Biden se je pretekli teden na to temo nameraval dva krat sestati s predstavniki ameriškega kongresa. Po tem, ko na prvem srečanju v torek niso dosegli večjega napredka, je bil petkov sestanek prestavljen, znova naj bi se sestali danes. Republikanci zvišanje meje pogojujejo z občutnim zmanjšanjem proračunske porabe, na drugi strani demokrati vztrajajo pri tem, da se najprej zviša dovoljena meja dolga in zagotovi, da ZDA ne doleti tehnični bankrot. Podobno merjenje moči med republikanci in demokrati, je postalo že skoraj stalnica vsakič, ko se ZDA približajo meji, ki je bila od leta 1960 v povprečju zvišana več kot enkrat letno. Od tega 49 krat, med predsedovanjem republikancev, 29 krat pa demokratov. Čeprav je trenutno ameriška vlada, v kateri imajo večino v Senatu demokrati, v predstavniškem domu pa republikanci zelo razdeljena, bo bržkone slej ko prej tudi tokrat dosežen kompromis. Problem visokega javnega dolga v ZDA pa bo do naslednjega stropa in potem trenj okoli novega zvišanja dolga pometen pod preprogo.

V Turčiji drugi krog predsedniških volitev
Na trgih v razvoju so bile pod drobnogledom turške predsedniške volitve, kjer bo, kot kaže, Erdogan zmago iskal v drugem krogu. Rezultati volitev niso pomembni zgolj za Turčijo, ki se ob visoki inflaciji in posledicah uničujočega potresa sooča s težko gospodarsko situacijo, temveč tudi iz vidika vprašanja, na katero stran se bo država na stičišču vzhoda in zahoda bolj nagibala v času pomembnih sprememb geopolitičnih razmerij in odnosov.
Še naprej razočaranje prinašajo kitajske delnice, čeprav so se tam v nasprotju s preostalim svetom v zadnjih tednih precej bolje odrezale delnice finančnih družb, medtem ko vlagatelji še naprej izogibajo tehnološkim delnicam. Pokoronsko odprtje in oživitev gospodarstva sta se pokazali za privid, saj razen manjše oživitve storitev vse skupaj poteka počasi in ne kaže podobnih tendenc kot smo jih videli na drugod v ZDA in Evropi. Posledično inflacije skoraj ni, cene pri proizvajalcih pa se premikajo v deflacijsko območje, tako da je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi potrošniška inflacija postala deflacija. Zato lahko pričakujemo, da bo to delovalo zaviralno tudi na evropsko in ameriško inflacijo.

Brez pretresov tudi na energetskih trgih
Podobno kot na delniških in obvezniških trgih se je v zadnjem obdobju umirilo tudi dogajanje na energetskih trgih. Cena evropskega zemeljskega plina je padla na dobrih 35 evrov za megavatno uro, kar je najnižje po juliju 2021. Za primerjavo, lani na vrhuncu energetske krize je borzna cena zemeljskega plina za krajši čas presegla 300 evrov za megavatno uro. V pričakovanju upočasnjevanja globalne gospodarske aktivnosti se cene nafte gibajo blizu najnižjih nivojev od začetka vojne v Ukrajini, za 159 litrski sodček surove nafte WTI je potrebno odšteti okrog 70 ameriških dolarjev. Nekaj malega se je pretekli teden okrepil dolar in se spustil zopet pod 1,09 dolarja za evro, a tudi tu je premik skladen s preostalim trgom, majhen.

NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko je Fed vsaj kot kaže dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija se ohlaja, a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija, predvsem zaradi najemnin. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer, a ta obrat ostaja vse bolj negotov. Zato optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij ostajajo zmerno optimistična, posledično scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, čeprav so farmacevtske družbe leto 2023 začele relativno slabo, saj so vlagatelji v odboju iskali hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. A na drugi strani imamo novo vročo AI zgodbo. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. 2023 bo za obveznice precej boljše leto cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Trgi ostajajo močni in odporni na ovire
Svežih ekonomskih podatkov poln teden je na finančne trge le prinesel nekaj več akcije. Propad First Republic Bank in nove težave ameriških regionalnih bank, negotovost glede zvišanja dovoljene meje javnega dolga v ZDA in nov dvig ključnih obrestnih mer pri obeh najpomembnejših centralnih bankah so dejavniki, ki so prevladovali v prvem delu preteklega tedna, ko so bile borze večinoma obarvane v rdeče. Nato pa so presenetljivo močni podatki iz ameriškega trga dela in dobri četrtletni rezultati Appla opogumili vlagatelje, ki so konec tedna znova krenili po nakupih. Osrednji delniški indeksi tako še naprej trmasto ostajajo znotraj v zadnjem obdobju vzpostavljenega ozkega trgovalnega razpona. Čeprav se pesimizem glede bodočega gibanja trgov pri največjih investicijskih bankah nekoliko krepi pa je očitno, da trg ostaja močan in zaenkrat ne kaže večjih razpok ki bi ustvarile prodajni pritisk in premik na nižje nivoje.

Pri tem borzne indekse nad gladino držijo zlasti podjetja z veliko tržno kapitalizacijo. Kar za okrog 70 % letošnjega pozitivnega donosa ameriškega indeksa S&P 500 je zaslužnih zgolj 5 delnic: Google, Apple, Meta, Microsoft in NVIDIA. Na drugi strani je slika precej drugačna pri manjših ameriških borznih družbah. Če je S&P 500, v katerem imajo zelo veliko utež tehnološki velikani od začetka leta do včeraj v dolarjih pridobil slabih 8 %, je indeks borznih družb z majhno tržno kapitalizacijo Russell 2000 v istem obdobju malenkost izgubil. Manjša podjetja zaradi zaostrene denarne politike veliko težje dostopajo do sredstev potrebnih za rast in razvoj, na drugi strani so velika in uveljavljena podjetja z močnim denarnim tokom sposobna financiranja iz lastnih virov, kar jih v takšnih razmerah postavlja v boljši položaj. Eno izmed takih je tudi Apple, ki je v prvem četrtletju znova zadovoljiv pričakovanja vlagateljev. Cvetela je zlasti prodaja Iphonov, pri podjetju so napovedali povečanje dividende in dodatno odkupovanje lastnih delnic. Kljub temu, da so se zaradi padca prodaje prenosnih in tabličnih računalnikov celotni prihodki še drugo četrtletje zapored znižali, se je cena delnic Appla po objavi rezultatov približala rekordnim vrednostim iz konca predlanskega in začetka lanskega leta.

Konec cikla zaostrovanja denarne politike se zdi blizu
Potem, ko so pri ameriški centralni banki z zadnjim zvišanjem ključne obrestne mere dvignili na nivo med 5 % in 5,25 % kaže, da je bilo v ZDA to zadnje zvišanje v tem ciklu. Za 25 bazičnih točk so obresti pretekli teden zvišali tudi pri evropski centralni banki, a za razliko od FED, bodo pri ECB zelo verjetno obresti zvišali vsaj še na junijskem, morda tudi julijskem zasedanju. Depozitna obrestna mera v evroobmočju je zdaj pri 3,25 %.

Recesija večja grožnja kot inflacija
Zanimiva je bila petkova reakcija na podatke iz ameriškega trga dela, ki so znova presegli napovedi ekonomistov. Kljub temu, da je bilo v zadnjih tednih moč zaznati nekaj znakov rahlega ohlajanja trga dela, je ameriško gospodarstvo aprila ustvarilo 253 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa je padla na 3,4 %. Tudi znotraj evroobmočja se je brezposelnost še nekoliko znižala in po zadnjih podatkih znaša 6,5 %. Najvišja je pri 12,8 % v Španiji, najnižja pa 2,8 % v Nemčiji, najnižjo stopnjo brezposelnosti od osamosvojitve smo aprila zabeležili tudi pri nas. Borze so denimo še januarja na podatke o visokem številu novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA reagirale negativno, tokrat pa so novice sprožile rast delniških indeksov. To kaže na to, da se trgi trenutno bolj kot na pregret trg dela in povišano inflacijo, osredotočajo na morebitne znake upočasnjevanja gospodarske aktivnosti. Vlagatelji torej trenutno večjo grožnjo kot v inflaciji in nadaljnjem zategovanju denarne politike, vidijo v morebitni recesiji.

NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko se FED vsaj začasno zdi da je dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela ostaja močan in gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej pričakujejo obrat politike obrestnih mer, a ta ostaja nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij tudi po zadnjih objavah ostajajo za leto 2023 zmerno optimistična, posledično scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh z enakomernim tempov v prihodnjih 6-12 mesecih. Izpostavljeni so trenutno skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2023 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

(Ne)izplačila dividend

 

 

Indeks SBITOP letos doživlja enega izmed najbolj uspešnih začetkov leta. Donos prvega četrtletja je namreč kar 14,6 odstotka, v tednu pred prvomajskimi počitnicami pa se je vrednost indeksa celo vrnila na raven pred rusko agresijo na Ukrajino izpred enega leta.

Kljub temu posledice vojne v Evropi še vedno pestijo gospodarstvo prek zvišanih cen vhodnih surovin in električne energije, kar posledično na visoki ravni vzdržuje inflacijo. Centralne banke, za kapitalske trge sta najbolj pomembni Fed in ECB, še naprej dvigujejo obrestne mere in s tem držijo v šahu finančne trge po svetu.

Kljub temu se le ti dobro držijo, razmeroma stabilne cene delnic pa izražajo pričakovanja vlagateljev, da je cikel dvigovanja obrestnih mer že prav blizu konca in da je še mogoč tako imenovani »mehki pristanek«.

Veliko število gospodarskih analitikov namreč že več kot leto dni napoveduje veliko recesijo, toda podatki s trga delovne sile jih vsak mesec znova negirajo. Brezposelnost po svetu je še vedno rekordno nizka, odpiranje novih delovnih mest pa še kar ne pojenja.

V domače loge ta teden končno prihaja sezona objav poslovnih rezultatov prvega četrtletja letošnjega leta. Prva izmed večjih družb, ki jih bo objavila, bo Nova Ljubljanska banka v četrtek. Visoke aktivne obrestne mere v primerjavi z depozitnimi naši največji banki odpirajo škarje, ki se imenujejo neto obrestni prihodki, in pričakujemo lahko odlične finančne rezultate. Ne sicer tako dobrih kot lani, ko so v prvem četrtletju vknjižili 173 milijonov evrov izrednega dobička (negativno dobro ime ali badwill) zaradi pripojitve Sberbanke, vendar pa bi morala biti rast operativnega dobička lepo vidna.

Dobiček bo, dividend pa bo bolj malo

Do konca meseca bodo sledile še objave rezultatov preostalih paradnih konjev Ljubljanske borze, v vmesnem času pa se v družbah že pripravljajo na izvedbo letnega zbora delničarjev, kjer bodo tako kot vsako leto glasovali tudi o razdelitvi bilančnega dobička preteklih let in morebitnemu (ne)izplačilu dividend.
Morebitnemu neizplačilu zato, saj kaže kar nekaj največjih dividendnih izplačevalcev v zadnjih letih letos dividend ne bo izplačalo. Med njimi sta Cinkarna Celje in Telekom, vsaj tak je uradni predlog njunih uprav.

Družbi sta namreč sporočili, da letos zaradi koriščenja pomoči države za blažitev visokih cen električne energije ne bosta izplačali dividend. V nasprotnem primeru bi namreč morali vrniti večmilijonsko pomoč, ki jo v Cinkarni ocenjujejo na slabih sedem milijonov evrov.

Kako bo glasoval SDH, bo treba počakati na samo skupščino delničarjev. Državni upravljalec premoženja je vsaj na primeru Luke Koper pokazal velik apetit po izplačilu dividend, saj sta uprava in nadzorni svet potrdila rekordni predlog dividende v višini 2,5 eur po delnici. To pa je kar več kot dvakratni znesek lanske dividende in predstavlja kar devetodstotno bruto dividendno donosnost. Nekaj nižjo donosnost predlagajo v zavarovalnicah Triglav in Sava Re, ta naj bi bila približno 6,5 odstotka, najnižjo pa v Petrolu, približno tri odstotke.

 

 

Konec višanja obrestnih mer?

 

Trenutno so v zelo slabem položaju ameriške regionalne banke. Teh je v ZDA več tisoč, delujejo v posameznih državah, regijah in imajo različne poslovne modele. Najbolj tvegane trenutno ostajajo brez depozitov, saj so posamezniki ali skladi ocenili, da so banke posodile denar subjektom, ki ga bodo težko oziroma ga ne bodo mogli vrniti. Banka lahko tako čez noč ostane brez likvidnosti in ne preostane ji drugega, kot da zaprosi za pomoč državo. Trenutno je glavno vprašanje, koliko je bank, ki so tvegale preveč in potrebujejo pomoč, ter kako bo to vplivalo na splošno rast BDP v Ameriki. Za bankami namreč ostanejo prazne nepremičnine, nasedli projekti, ki zmanjšajo zaposlenost in posledično, zaradi nižje kupne moči prebivalcev, znižujejo tudi inflacijo. Ocena, kako se bodo razmere gibale v prihodnje, je zelo težka.

Vseeno se zdi, da smo zelo blizu konca višanja obrestnih mer, in vprašanje je, koliko časa bodo trenutne obrestne mere še obstale na teh nivojih. V primeru večje krize na področju regionalnih bank ni izključeno niti nižanje obrestnih mer. V tem primeru bi bil pod negativnim vplivom dolar. Fed še naprej želi, da se preveč tvegani poslovni modeli zaključijo in da podjetja in posamezniki lahko poslujejo tudi v razmerah, ko denar ni zastonj oziroma je omejen. Politika ameriške centralne banke trenutno vpliva predvsem na IT-podjetja. Cene njihovih delnic so bile lani pod negativnim vplivom, v letošnjem letu pa so najbolj donosen sektor. Indici, da smo blizu konca višanja obrestnih mer, so namreč tehnološke delnice okrepili za dobrih deset odstotkov. Če se bo višanje obrestnih mer nadaljevalo, pa lahko pričakujemo nekoliko bolj negativno gibanje v prihodnosti. Vprašanje je tudi, kaj bo z obrestnimi merami v Evropi. Tukaj je situacija po posameznih državah bolj mešana. Imeli smo Credit Suisse, ki je bila čez vikend pripojena/prevzeta s strani UBS. Na drugi strani pa je italijanska Unicredit ravno objavila rekordno četrtletje in dvignila napoved za leto 2023. Vidimo, da so vsesplošne razmere še naprej zelo nepredvidljive ter se nahajamo v okolju, ko ni splošne smeri. Zdi se, da bo vsaj letošnje leto še naprej podobno trenutnim razmeram ter da enotne smeri ne gre pričakovati.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Največje ameriške banke občutno povečale dobičke
Relativno umirjeno dogajanje na borzah se je nadaljevalo tudi po velikonočnih praznikih. Glavni delniški indeksi so pretekli teden sklenili z rahlo rastjo, dodatno je tudi pridobila vrednost evra proti dolarju. Prodaja na drobno v ZDA se je nekoliko skrčila, ameriške banke pa so odlično odprle sezono objav četrtletnih rezultatov.

JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup so v prvem četrtletju kljub vsem pretresom v finančnem sektorju poslovale bolje od napovedi analitikov in presegle rezultate iz lanskega leta. Depoziti strank so se v primerjavi z lanskim letom sicer malenkost znižali, a bolj kot propad Sillicon Valley in težave nekaterih regionalnih bank so k temu botrovali v primerjavi z depozitnimi obrestnimi merami precej bolj privlačni donosi skladov denarnega trga. Ti so uspeli privabiti konservativne, tveganjem nenaklonjene ameriške vlagatelje. Na drugi strani so velike banke v obdobju največjih pretresov dobile kar nekaj novih klientov, ki so svoja sredstva iz manjših bank selili v sistemsko pomembne. Rezultati bank pa niso zgolj pod drobnogledom vlagateljev in strank, ki so v luči negotovosti v sektorju trenutno zelo občutljive, temveč tudi zato, ker so banke dober pokazatelj zdravja celotnega gospodarstva. Trgi so pozorni zlasti na morebitne znake upočasnjevanja dinamike kreditiranja, kar bi pomenilo, da se gospodarska aktivnost umirja. Zaenkrat je v celoti gledano povpraševanje po posojilih ostalo robustno, izjema je povpraševanje po stanovanjskih kreditih. Pri JPMorgan, največji ameriški banki, so se denimo prihodki iz tega naslova na letni ravni znižali za 38 %. Prav tako so banke povečale rezervacije (pričakovane izgube iz naslova nedonosnih posojil). Rezultati, ki so jih z razkrili ameriški bančni velikani ostajajo spodbudni, odražajo pa določeno mero negotovosti za prihodnje mesece. Ta teden ob preostalih pomembnih ameriških bankah rezultate poročajo tudi pri nekaterih drugih velikih podjetjih kot so Tesla, Johnson & Johnson, Boeing in Netflix. Po napovedi analitikov naj bi se v celoti gledano dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 na letni ravni znižali za dobrih 5 %. Tak rezultat je v luči močne rasti dobičkov zadnjih nekaj let vzpodbuden, a precej analitikov opozarja, da bo v primeru recesije upad precej večji.

Padec potrošnje v marcu
Po tem, ko smo v preteklih mesecih precej pisali o tem, da osebna potrošnja ostaja presenetljivo odporna na inflacijo in višje obrestne mere, so marčevski podatki pokazali nekoliko občutnejši upad. Na mesečni ravni se je prodaja na drobno v ZDA skrčila za 1 %, na letni ravni pa zrasla 3 %, kar je precej manj kot v preteklih mesecih. Najbolj je upadla prodaja vozil, gradbenega materiala in pogonskih goriv. Ker je osebna potrošnja glavni motor ameriškega gospodarstva, številke pomenijo povečano verjetnost za recesijo, a po drugi strani tudi manjši pritisk na inflacijo in centralne banke, kar bi pozitivno vplivalo na delniški trg. Seveda ob predpostavki, da bi razsežnosti ekonomskega upada ostale obvladljive, tako imenovana plitka recesija.

Nekoliko manj, a še zmeraj znatno (0,8 %) se je marca maloprodaja upočasnila tudi znotraj evro območja. Kljub temu pa še vedno zelo visoka inflacija in precej nižje obrestne mere kot v primerjavi z ZDA evropski centralni banki še ne dovoljujejo razmišljanja o zaključku cikla zategovanja denarne politike na majskem zasedanju. Še več, možnost, da bodo pri ECB maja ključno obrestno mero znova zvišali za 50 in ne zgolj 25 bazičnih točk, se je znova nekoliko povečala. Posledično je pretekli teden vrednost evra prvič po marcu lani presegla mejo 1,10 ameriškega dolarja, cene obveznic pa so znova nekoliko padle. Zahtevana donosnost na nemško desetletno državno obveznico je pri okrog 2,45 %, podobno italijansko 4,29 %, slovensko pa 3,33 %. Na drugi strani so evropske delnice večinoma pridobivale, vlagatelji so se razveselili predvsem umirjanja razmer v bančnem sektorju in solidnih podatkov o industrijski proizvodnji.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela ostaja močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.