Zadolževanje Slovenije

Po uspešni izdaji v oktobru in izpeljavi pokojninske reforme, izglasovanju zakonov o slabi banki in državnem holdingu ter potrditvi proračuna za leto 2013 se je Slovenija spet vrnila na območje povečanega interesa investitorjev. Tako smo leto začeli s silovito rastjo na delniškem trgu, ki je bila posledica pričakovanja o postopni sanaciji bančnega krča, ter s tem povezano odprodajo določenih podjetij v državni lasti.

Na drugi strani so tudi slovenske obveznice sledile pozitivnemu razvoju na trgih obveznic robne Evrope. številni investitorji so se namreč na podlagi novega ukrepa potencialnega kupovanja obveznic na sekundarnem trgu (OMT) s strani Evropske centralne banke spet začeli vračati na prej tako »osovražen« trg.

Ker sta število in velikost izdaj slovenskih obveznic relativno majhna v primerjavi z večjimi državami, je njihova likvidnost manjša. S tem je tudi interes mednarodnih investitorjev manjši. Dejstvo, da Slovenija ni na glavnem radarju trgovcev, ima pluse in minuse. Tako je gibanje donosa obveznic včasih veliko bolj odvisno od italijanskega in španskega političnega dogajanja kakor pa domačega. To pa pomeni, da je na trgu odziv ob rešitvi določenega domačega problema oziroma povečanju politične negotovosti tako zelo intenziven.

Ravno ko je se je na slovenskem finančnem trgu začela kazati luč na koncu predora, je v Sloveniji znova zavladala politična kriza. Negotovost okoli vladne koalicije in posledično izpeljave reform je na eni strani vodila v takojšno ohladitev tečajev delnic na ljubljanski borzi. Na drugi strani pa je verjetno ustvarila veliko sivih las državnim zakladnikom, ki so mednarodni investicijski skupnosti ravno začeli predstavljati načrt letošnjega zadolževanja Slovenije.

Leta 2013 se želi Slovenija zadolžiti za okoli štiri milijarde evrov bodisi na evrskem bodisi na dolarskem obvezniškem trgu. Če bi nam uspelo izdati obveznico v evrih, bi to pomenilo uspeh in vračanje nazaj v portfelje investitorjev, ki nalagajo premoženje v razvite države in ki so nas zapustili ob zavrnitvi pokojninske reforme leta 2010. To bi pomenilo tudi bistveno nižji strošek zadolževanja za proračun.

Glede na težke politične razmere in možne predčasne volitve bo zdaj evrski obvezniški trg za Slovenijo verjetno zaprt. Tako se bo treba obrniti nazaj na upravljavce, ki nalagajo v razvijajoče se države.

Ko pa je vest o povečanem političnem tveganju prišla do mednarodne javnosti, se je začela ponovna razprodaja slovenskih obveznic. Zahtevana donosnost najbolj likvidne zadnje izdane slovenske obveznice se je povečala za 35 bazičnih točk. Ob domnevi, da bomo prihodnji mesec prodali novo desetletno obveznico, bi to pomenilo za okoli 70 milijonov višje plačilo obresti. To pa politike kliče k spremljanju finančnih trgov.

Zahtevana donosnost 10-letne slovenske obveznice

Primož Cencelj, CFA, upravitelj, KD Skladi

Presek preteklega leta

Tako bi ob začetku novega leta predstavil, kje je bilo najbolje plemenititi svoje premoženje na evrskih obvezniških trgih v minulem letu. Žetev je bila namreč ena najboljših v zadnjem času. Referenčni indeks je dosegel letno donosnost 11,2 odstotka. A je treba omeniti, da je bila taka rast dosežena predvsem z rastjo cen obveznic in ne z obrestmi, ki pripadajo glavnici. Povprečna obrestna mera na obvezniškem trgu je bila namreč okoli dva odstotka na leto.

Razlogov za visoko rast tečajev obveznic je več. Prvi je predvsem v znižanju zahtevane donosnosti netvegane obrestne mere, saj je Evropska centralna banka v začetku julija znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk, na 0,75 odstotka letno. Prav tako je status varnega zavetja  državam, kot sta Nemčija in Francija, še dodatno povečeval povpraševanje po njihovih obveznicah. To je seveda dražilo obveznice z daljšimi ročnostmi. Kljub temu pa so bile najmanj donosne glede na referenčni indeks kratkoročne obveznice z najvišjo bonitetno oceno, ki so v letu zaostale za okoli 10 odsotnih točk za donosom referenčnega indeksa. Investitorji so tako plačali visoko tveganje za varnost in likvidnost.

Drugi razlog za visoko rast referenčnega indeksa pa je bilo povečanje zaupanja na podlagi močnega posega Evropske centralne banke na obvezniški trg s tezo o nezamenljivosti evra. To je vodilo v povečan nakupni pritisk v (do tedaj »osovražene«) podjetniške obveznice finančnih podjetij ter državne obveznice Italije in Irske, ki so v povprečju presegle donosnost referenčnega indeksa kar za okoli 17 odsotnih točk.

Glede na to, da je bila večina donosa na obveznicah dosežena s kapitalsko apreciacijo in ne z obrestmi, lahko sklenemo, da govorimo o špekulativnem okolju. V letu 2013 bi bilo zato veliko presenečenje, če bi bili spet priče takšni žetvi. Vlagatelji se bodo verjetno morali zadovoljiti z donosom, ki dosti bolj odraža višino povprečne obrestne mere. Kakšne visoke kapitalske rasti obveznic pa v tem letu ni pričakovati.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Vrnitev zaupanja

Leto dni nazaj smo v kolumni pisali, da bo 2012, tako kot 2011, izredno zahtevno, vendar se lahko nadejamo boljših donosov. V začetku lanskega leta so nas pestile težave, kot so recesija v nekaterih evropskih državah, ohlajanje kitajskega gospodarstva in visoka inflacija v Indiji. Posledično so bili potrošniki izredno zahtevni subjekti, saj so zahtevali več za manj denarja, obenem pa je vsa negotovost negativno vplivala na njihovo razpoloženje. Gospodinjstva so zato več varčevala in manj trošila, podobno pa so počele tudi nekatere evropske države. Vseeno so politiki nekatere težave uspešno premostili, Grčija še vedno ostaja v evroobmočju, Italija je spremenila dobršen del zakonodaje in prevetrila poslovanje države, uspešno se vrača tudi Irska. Če prištejemo še Kitajsko, ki ponovno beleži boljše podatke, lahko zaključimo, da se pozitivne zgodbe po gospodarstvih širijo in s tem se počasi vrača zaupanje med poslovnimi subjekti ter med potrošniki.

Seveda smo vse prej kot v razcvetu, vendar so pogoji za podjetja in podjetnike precej boljši kot leto dni nazaj. še vedno pa ostajajo izredno zahtevni, konkurenca pa ogromna. Dober menedžment, ki se zna prilagajati na trenutne razmere, je ključen za uspeh. To so pokazala predvsem ameriška podjetja, ki so se uspešno prilagodila že v letih 2009, 2010,  v letih 2011 in 2012 pa žela uspehe. Vseeno morajo podjetja še naprej iskati nove trge, nižati stroške, saj samo tako lahko zadovoljijo zahteve investitorjev. Ti so spoznali, da bo potrebno biti v prihodnjem obdobju bolj selektiven pri investicijah. V letošnjem letu lahko pričakujemo ponovno prebujenje pozabljenih podjetij in gibanje trgov podobno letu 2012. Vmes pa sigurno pride kakšna težava, ki bo bolj konkretno zamajala trge, vendar je danes še vedno na 20. strani časopisa in ji nihče ne posveča večjega pomena.

Načrti glede investiranja v letu 2013 ostajajo enaki: počasi in preudarno. Vroče zgodbe pustimo ob strani, saj investiramo na dolgi rok. O svojih naložbah je treba pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja.

Borzni indeksi posameznih držav v letu 2012

David Zorman, KD Skladi