Zgornja meja ameriškega dolga, AI in banke

Ameriška država ima v nasprotju z evropskimi mejo v zadolževanju. Čez to mejo brez odobritve kongresa ne more. Limit so uvedli leta 1917 s ciljem, da država ne bi trošila prek svojih možnosti. A ta cilj je postal le pobožna želja.

 

Od leta 1960 so mejo zadolževanja dvignili 78-krat, od tega 49-krat pod pregovorno bolj varčnimi republikanci. Zadnja epizoda dvigovanja meje zadolževanja, ki je trenutno postavljena pri 31,4 trilijona dolarjev (31.400 milijard za lažje razumevanje), se je odvila v koronskem letu 2021. Dvig meje zadolževanja sedaj že tradicionalno demokrati in republikanci izrabijo za nabiranje političnih točk in dosego različnih koncesij pri nasprotni stranki. Če do dogovora in posledično dviga ne bi prišlo, bi bila ameriška administracija nezmožna odplačevati svoje obveznosti in izplačevati plače državnim uradnikom ter bi posledično dejansko bankrotirala. Tudi v finančni svet in na kapitalske trge bi to prineslo nepredstavljiv pretres.

A brez skrbi. Tudi 79. se bosta zelo verjetno obe strani na koncu dogovorili. Pot bo trnova in posejana z ovirami, a na koncu lahko sredi junija pričakujemo dogovor. V vmesnem obdobju bodo informacije vnašale nemir in večjo nihajnost na kapitalske trge, še posebej med delniške naložbe. Položaj na trgih trenutno še najbolj zapleta dejstvo, da so letos trgi zaradi predvidevanj o rezih obrestnih mer ter pričakovanjem o solidnem gospodarskem položaju precej zrasli, tehnološke delnice celo do 20 odstotkov. Vlagatelji že nekaj mesecev svet gledajo predvsem skozi rožnata očala, zato bi lahko kakršna koli streznitev ali spremembe pričakovanj kratkoročno močneje zarezala v borzne tečaje. Za letošnjo rast, ki se kar nadaljuje in traja, se zdi, da prehiteva gospodarsko realnost. Vrednotenja večine podjetij, predvsem pa tehnoloških, so zopet močno porastla in vlagatelji z daljšim stažem, ki imajo za seboj že veliko ciklov močne rasti in potem tudi padcev, zadnje tedne opozarjajo na previdnost. A rast zadnje tedne je omejena le na peščico največjih tehnoloških podjetij, ki pa imajo veliko težo v svetovnih indeksih. Vsem je skupen imenovalec umetna inteligenca – AI. To je trenutno kratica, ki v vlagateljih podžge divja čustva in pohlep. Predvsem slednjemu se je težko upreti ob divjih napovedih nekaterih investicijskih bank o spremembah, ki jih bo AI prinesel. O velikih spremembah, ki bi jih prinesel AI se strinjamo vsi. Problem je definirati predvsem podjetja, ki naj bi najbolj pridobila ali pa izgubila. Tu nas zgodovina uči, da je prvi včasih zadnji, smetano pa dostikrat pobere nepričakovani tekmovalec. Apple je bil pozen pri mobilnih telefonih, Googlov brskalnik pa nepomemben v začetku 2000. A trenutno se vlagatelji zdijo prepričani v nekaj velikih tehnoloških imenih, ki bodo pobrala smetano.

Da bodo veliki še večji, potihoma pritrjuje tudi bivša guvernerka Feda in zdajšnja ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Malih regionalnih bank s slabo kapitalsko ustreznostjo je preveč. Kapitalske težave bodo morale reševati skozi združitve z velikimi bankami. Kritiki pravijo, da je pot napačna, saj velike banke postajajo prevelike tudi za ameriško ekonomijo. A ta rešitev se na kratek rok zdi najbolj enostavna in politično najbolj sprejemljiva. Kaj bo pa, ko bo v težave zopet zašla ena izmed velikih bank? No, o tem bodo razmišljali takrat. Verjetno z drugimi ljudmi. Konzervo z neprijetnimi vprašanji bodo brcnili naprej po cesti.

Za dolgoročneje naravnane vlagatelje so sicer ti kratkoročni problemi manj pomembni. Razpršitev premoženja ostaja še naprej eno najpomembnejših orodij za zmanjšanje tveganja, zasledovanje trendov pa orodje, kako dodati tisti dodatni odstotek ali dva za nadpovprečne donose. Trendi so praviloma dolgoročni in njihova dinamika se le počasi spreminja. Staranje prebivalstva in rast izdatkov za zdravje je trend, ki podpira zdravstvo. Prodor tehnologije v vse pore življenja je neizogiben scenarij. Zelene politike bodo vse bolj obsežne in bodo prodrle v naš vsakdan. Ti in podobni trendi ter predvsem identifikacija podjetij, ki bodo prevladala v teh trendih, sta cilj vseh vlagateljev. Kratkoročni prej omenjeni problemi lahko prinesejo naložbene priložnosti, kako ceneje vstopiti v dolgoročne trende. Tudi to je eden izmed načinov, kako sprejeti in izkoristiti nihanja na podlagi kratkoročnih težav.

 

 

 

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko Evropa, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Aleš Lokar je prejel prestižni naziv Naj upravljavec premoženja v Sloveniji leta 2017 in 2024 (po izboru revije in portala Moje finance).