PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden je bil v znamenju šoka zaradi uvedbe novih carin, ki jih je predsednik ZDA, Donald Trump, razglasil 2. aprila na t. i. »Liberation Day«. Podrobneje, 10 % splošne carine so začele veljati v soboto 5. aprila, medtem ko bodo dodatne recipročne stopile v veljavo 9. aprila. Novica je sprožila bliskovit padec svetovnih delnic, pri čemer je iz ameriškega delniškega trga izpuhtelo več kot 5 bilijonov dolarjev, kar je najgloblji enodnevni padec po pandemiji marca 2020. Zaradi predvidenih učinkov carin so finančni analitiki banke J.P. Morgan zvišali oceno možnosti globalne recesije za 20 odstotnih točk na 60 %.

Na Liberation Day je administracija Donalda Trumpa uvedla recipročne carine nad 10 %, kjer je največjima trgovinskima partnericama, Kitajski in EU, zadala carine v višini 34 % in 20 %. Zaradi že uvedenih 20 % carin na začetku letošnjega leta, se številni kitajski izvozi zdaj soočajo s skupnimi carinami, ki presegajo 50 %. Ta številka vključuje že obstoječe carine iz prvega Trumpovega mandata, ki jih je ohranila tudi Bidenova administracija. Dodatno je Trump napovedal, da bo končal brezcarinsko pošiljanje majhnih paketov iz Kitajske.

Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da bodo že uvedene carine na ameriški uvoz sprožile resne motnje v svetovni trgovini ter negativno vplivale na globalno gospodarsko rast. Podobno stališče glede carin je zavzel predsednik Feda Jerome Powell , ki je napovedal, da bodo učinki višjih carin večji, kot so sprva pričakovali, predvsem v smislu višje inflacije in upočasnitve gospodarske rasti. Kljub temu pa velikost in obseg teh učinkov ostajata dokaj negotova. Čeprav se politični pritiski iz Bele hiše stopnjujejo, Jerome Powell ostaja zvest svojemu konservativnemu pristopu, kajti ta meni, da bi bilo vsakršno zniževanje obrestnih mer v tem trenutku prenagljeno in potencialno tvegano. Kljub temu pa zagotavlja, da je Fed dobro pozicionirana in ustrezno pripravljena na vse morebitne izzive, ki bi lahko v prihodnjih mesecih ogrozili stabilnost ameriškega gospodarstva.

Najbolj pod udarom je Nemčija, ki je zaradi 92 milijard evrov trgovinskega presežka z ZDA najbolj izpostavljena država v EU, zlasti njena avtomobilska industrija. Evropska unija je medtem v polnem zagonu priprav na izredne razmere, da bi zaščitila svoje gospodarstvo in interese podjetij pred morebitnimi ameriškimi trgovinskimi ukrepi v primeru neuspešnih pogajanj. Najodločnejša, glede povračilnih ukrepov v prejšnjem tednu je bila Francija, ki si je prizadevala, da bi EU kot odgovor uvedla omejitve za ameriška tehnološka podjetja, kar bi lahko dodatno razširilo trgovinsko vojno na storitveni sektor in digitalno gospodarstvo. Tečaj EUR/USD je v preteklem tednu zrasel za 1,3 %, z 1,08 na 1,095. Gibanje odraža padec zaupanja v dolar zaradi zaostrene ameriške trgovinske politike in večjih pričakovanj glede znižanja obrestnih mer s strani Fed, medtem ko vlagatelji v evro vidijo večjo stabilnost ob fiskalnih spodbudah in blažjem pristopu ECB.

Na drugi strani sta trenutno Mehika in Kanada še izvzeti iz novega seznama carin, saj sta v ločenem sporu z ZDA glede carin, zlasti v avtomobilski industriji. Prav tako nove carine ne bodo veljale za nekatere izdelke, ki že imajo posebne dajatve, kot so avtomobili, polprevodniki, les in farmacevtskih izdelki. Za nekatere od teh, naj bi predsednik Trump uvedel nove specifične carine. Ti protekcionistični ukrepi ZDA so po svojem obsegu primerljivi s tistimi iz 30-ih let prejšnjega stoletja.

Indeks volatilnosti VIX je ob tem poskočil na vrednost 45  in se povečal za 109 %, kar predstavlja 21. najvišjo raven v zgodovini indeksa ter najvišjo zaključno tedensko vrednost po kriznih obdobjih leta 2008, 2009 in marca 2020. Slednje odraža izjemno raven strahu in negotovosti med vlagatelji na trgu, kar povečuje pritisk na trge in zmanjšuje njihovo stabilnost. Podobno zgodovinsko visoki so bili tudi padci na delniških trgih. Po povračilnih ukrepih Kitajske, ki je uvedla carine v višini 34 % na ameriško blago, so globalni delniški indeksi končali globoko v rdečih številkah. Indeks S&P 500 je imel 30. najslabši teden v zgodovini, saj je izgubil približno 10 % vrednosti, in hkrati beleži 6. najslabši donos od začetka leta od svojega nastanka. Podobni upad si je delil tudi indeks Nasdaq, ki je upadel za dobrih 10 % in se bliža 20 % izgube vrednosti od začetka leta. Podobno so odreagirali tudi evropski delniški trgi, kjer sta indeksa DAX in FTSE 100 upadla za cca 10 %. Najmanj volatilnosti je bilo pa na borznem trgu v Hongkongu, kjer je indeks Hang Seng upadel  le za slaba 2 %, saj se z njim ni trgovalo v petek zaradi praznika.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

 

 

 

 

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Kljub temu, da so se v preteklem tednu razmere na kapitalskih trgih stabilizirale, je trg znova pod pritiskom zaradi učinkov carin na gospodarstvo, ki stopijo v veljavo 2. aprila 2025. Ameriški splošni indeks S&P 500 je upadel za slaba dva odstotka, pri čemer je po februarskem rekordnem vrhu sledil hladen tuš predvsem pri visokotehnoloških delnicah, ki so v preteklih letih dosegale najboljše donose. Posledično je v približno enaki meri upadel tudi ameriški tehnološko obarvani indeks Nasdaq. V nasprotni smeri pa se je v preteklem tednu gibala vrednost zlata, ki še naprej podira rekorde in se je povzpela nad 3.110 dolarjev na unčo.

 

V prihodnjih mesecih se zaradi carin pričakuje dvig cen potrošniškega blaga, stroškov zdravstvenega varstva in ostalih storitev

V preteklem tednu smo bili deležni boljših inflacijskih podatkov, ki jih podrobno spremlja ameriški Fed. Inflacijski podatek PCE, ki meri spreminjanje cen dobrin in storitev, ki jih kupujejo potrošniki, je za mesec februar znašal 2,5 odstotka in tako ostal na nivoju izpred preteklega meseca, čeprav so nekateri analitiki napovedovali rahlo zvišanje. Udeleženci na kapitalskih trgih v prihodnjih mesecih zaradi uvedbe carin pričakujejo nekolikšen dvig cen potrošniškega blaga, stroškov zdravstvenega varstva in ostalih storitev, kar lahko znova povzroči inflacijske pritiske in nekoliko zmanjša pričakovani BDP za leto 2025. Kapitalski trgi še vedno tehtajo vpliv trgovinske vojne na ameriško gospodarstvo. V ospredju tokrat namreč ni le inflacija temveč tudi rast največjega svetovnega gospodarstva. Posledično bodo ameriški centralni bankirji več pozornosti posvetili tudi brezposelnosti, katera se v ZDA v zadnjem obdobju giblje okoli zmerne stopnje 4,1 odstotka. Nekateri analitiki ocenjujejo, da bo trgovinska vojna brezposelnost v ZDA povišala na 4,4 odstotka, kar pa bo nedvomno povzročilo spremembe pri retoriki Fed, kjer so centralni bankirji v preteklosti večkrat poudarili, da bodo restriktivno denarno politiko prilagodili v kolikor se pojavijo razpoke na trgu dela.

Zadnji trgovalni dan preteklega tedna povzročil padec delniških indeksov in rast obvezniških naložb

Negotovost, ki preži zaradi napovedanega dneva osvoboditve oz. »Liberation Day« 2. aprila, je zadnji trgovalni dan preteklega tedna povzročila padec delniških indeksov in rast obvezniških naložb. Nihajnost je bila prav tako vidna na indeksu strahu VIX, ki se je tekom tedna povzpel z 19 točk na območje 22 točk. Indeks strahu tako naznanja, da je na kapitalskem trgu še vedno obilo zaupanja, saj se indeks ni povzpel nad 30 točk.

Carine bodo imele velik vpliv na avtomobilsko industrijo

Vsesplošne carine bodo imele velik vpliv na avtomobilsko industrijo, saj naj bi se z 2. aprilom 2025 uvedla 25-odstotna stopnja na uvoz vseh avtomobilov v ZDA. Natančne podrobnosti o uvedbi carin še niso popolnoma znane, vendar se ocenjuje, da bi v primeru vključitve lahkih tovornjakov obseg uvoza narasel z 217 na 252 milijard dolarjev, povprečne carinske stopnje pa bi se zvišale za 1,9 %, kar bi povzročilo izrazitejše znižanje BDP za 0,3 % in dvig inflacije za 0,2 %. Na svetovni lestvici naj bi najbolj prizadelo proizvajalce avtomobilov, ki svoja vozila proizvajajo v EU, Mehiki, Koreji, Kanadi in na Japonskem.

V primeru poslabšanja odnosov ZDA Evropa, grozi uvedba višjih carin na evropske dobrine

Carine na avtomobilsko industrijo iz Evrope bi lahko prizadele velika izvozna gospodarstva, kot je Nemčija, pa tudi države, ki so del avtomobilskih dobavnih verig, kot so Slovaška, Madžarska, Avstrija in Italija. To se dogaja v času, ko se največje evropsko gospodarstvo bori s povečanjem konkurence s Kitajske, višjimi stroški energije in elektrifikacijo avtomobilov. Pri tem bo veliko odvisno od nadaljnjih pogajanj med Trumpovo administracijo in Evropsko komisijo. V kolikor bo dosežen dogovor, bi se lahko trgovinska slika izboljšala, vendar pa bi jo v nasprotnem primeru trgovinska vojna še dodatno zaostrila. V primeru poslabšanja odnosov ZDA z Evropo pa grozi uvedba višjih carin tudi na določene evropske dobrine, kot na primer 200 % carina na evropsko vino, šampanjec in druge alkoholne pijače.

Pretekli teden so evropske obveznice ohranile zahtevane donose

V preteklem tednu so evropske obveznice ohranile zahtevane donose, pri čemer je nemški 10-letni donos rahlo upadel na 2,73 %, medtem ko sta tudi francoski in španski zabeležila podoben padec. Preliminarni kompozitni PMI za marec v evroobmočju je znašal 50,4, medtem ko je kazalec za proizvodni sektor znašal 48,7, kar kaže na krčenje v tem delu gospodarstva. Te številke odražajo težave v industriji, ki so deloma posledica trgovinskih napetosti in notranjih gospodarskih izzivov v Evropi. Vlagatelji so v svoje napovedi za letošnje leto vključili pričakovanja na rahlo znižanje obrestnih mer ECB za 60 bazičnih točk. Pa vendar bo ključni prispevek k odločitvi ECB o obrestnih merah oznanjen 17. aprila, ko bodo dokončno ocenili, kako bodo na inflacijo in gospodarsko rast vplivale carine ameriške administracije v kombinaciji s porastom evropske vojaške porabe. Medtem so inflacijska pričakovanja med evropskimi potrošniki februarja rahlo porasla.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Največje vprašanje, ki ga v zadnjem času dobivamo od strank in potencialnih strank je: “Ali je popravka konec?” To seveda ni nič nenavadnega glede na to, da so padci trga za naša čustva zelo neprijetni. Vlagatelji pogosto pozabljamo na zakon gravitacije, “kar gre gor, mora vmes tudi pasti.” Zato je ob dvomih v vašo naložbo vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo ter pregledati čas, v katerem želite oplemenititi vaša vložena sredstva, in tako v času pretresa na trgih odstranite čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami,  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne določena nestanovitnost. Čustvene odločitve dolgoročno škodujejo donosom, saj v večini primerov v času recesije vlagatelji panično prodajo naložbe in nato zamudijo odboj ter na trg znova vstopijo na višjih vrednostih. Čustva oziroma strah tako spodbujajo naložbene napake, kar je eden ključnih razlogov za spremljanje razpoloženja vlagateljev.

Prvo četrtletje je bilo za vlagatelje burno. Kot kaže, bo zaradi Trumpove carinske politike, ki obremenjujejo ameriško gospodarstvo in posledično tudi globalno, burno tudi prihodnje obdobje. Zato je sedaj ključnega pomena preudarno razmišljanje in dolgoročen pogled na vašo naložbo. Razlika med uspešnim ter povprečnim vlaganjem je preprosta realnost obvladovanja naših čustev in potrpežljivost. Ne bojte se tveganja – razumite ga, z njim upravljate in ga uporabite sebi v prid. Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub letošnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami« in sicer z evropskimi delnicami ter z izborom sklada Generali Rastko. Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih hitra. Taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

 

 

 

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ameriški delniški trgi pretekli teden zaključili v zelenem

Ameriški delniški trgi so pretekli teden zaradi serije slabših finančnih rezultatov podjetij, ki so jih pripisovali predvsem negativnim dejavnikom tarif, beležili rahlo volatilnost. Kljub temu so na koncu zaključili trgovanje v zelenem. Vlagateljsko okolje postaja vse bolj zadržano, saj so trenutne geopolitične razmere in svetovna trgovinska negotovost oblikovale pesimistične gospodarske razmere. Na drugi strani je bilo zasedanje ameriškega Fed sprejeto kot »dovish« (nagnjeno v smer ekspanzivne denarne politike), saj so se člani Fed odločili dodatno zmanjšati tempo krčenja bilance stanja. Gospodarske napovedi so bile mešane. PCE inflacija je bila za letos zvišana z 2,5 % na 2,8 %, pričakovanja o gospodarski rasti pa zmanjšana z 2,1 % na 1,7 %. Dodatno je na tiskovni konferenci predsednik Fed Powell učinek predlaganih in že uvedenih tarif s strani ameriškega predsednika Trumpa na inflacijo označil kot “prehoden”. Naznanjanje inflacije za prehodno (»temporary«) se je sicer ob zadnji iteraciji leta 2022 izkazalo kot povsem zgrešeno, zato bi bila skepsa upravičena. Signale o inflaciji bodo vlagatelji spremljali že v tem tednu, ko bo objavljena PCE inflacija za mesec februar. Pričakuje se, da bodo ti podatki rahlo v porastu, in sicer naj bi se inflacija potrošniških izdatkov povečala za 0,3 %. Ameriške tržne donosnosti so skladno z dovish interpretacijo upadle vzdolž celotne krivulje.

Pritisk na delnice podjetja Nike

Delnice podjetja Nike so se znašle pod pritiskom in izgubile okoli 8 % vrednosti po objavi slabših prodajnih rezultatov, zlasti na kitajskem trgu. Vlagatelji so negativno sprejeli tudi nižjo prihodnjo napoved rasti, kar je dodatno obremenilo delnico v okolju povečanih pritiskov na potrošniški sektor. V podobnem negativnem trendu se je gibala cena delnice FedEx, ki je po izdaji znižane napovedi dobička za leto 2025 upadla za 6 %.

Kakšne poteze ECB nas čakajo?

Pretekli teden so številni člani ECB javno izpostavljali svoja mnenja glede prihodnjih potez centralne banke. Predsednica Lagarde je poudarila pomen upoštevanja različnih možnih gospodarskih scenarijev, zaostrovanje trgovine med ZDA in EU bi namreč lahko vodilo v nižjo gospodarsko rast in višjo inflacijo. ECB bo najverjetneje namenila več pozornosti vplivu zunanjih dejavnikov, cenam surovin ter bistvenim spremembam v samem gospodarstvu. Evropski borzni indeksi so teden zaključili večinoma rahlo pozitivno, z manjšo korekcijo na zadnji trgovalni dan v tednu, kar je vplivalo le na DAX 40, ki je zaključil z rahlo izgubo vrednosti.

Indijski borzni indeksi dosegli porast

Indijski borzni indeksi so dosegli porast, kar je bil temeljni razlog za rast in vračanje tujih institucionalnih vlagateljev v indijske delnice, saj so vrednotenja po korekciji postala privlačnejša, obenem pa se pojavljajo znaki gospodarskega okrevanja. Indeksa Nifty 50 in Sensex sta pridobila okroglih 4 %, kar predstavlja največji tedenski porast od leta 2021. Poleg tega se je inflacija v februarju v Indiji umirila, industrijska proizvodnja pa narasla, kar je dvignilo optimizem vlagateljev. Na to rast je vplivala tudi napoved o znižanju obrestnih mer s strani Fed, ki je dodatno spodbudila globalne delniške trge. Trg je prav tako zmanjšal negativna pričakovanja glede posledic trgovinske vojne med ZDA in Indijo, saj naj bi bile te manjše od prvotnih ocen za indijski izvoz.

NASVETI ZA VLAGATELJE:

Trenutna negotovost na trgih je že delno vključena v borzne tečaje kar pomeni, da bi morebitne izboljšave lahko hitro pozitivno vplivale na trge. Zgodovina nas uči, da so podobne situacije pogosto predstavljale priložnosti za nakupe in tudi tokrat ne zgleda drugače. Zaradi še vedno dobrega globalnega makroekonomskega okolja je scenarij recesije malo verjeten, tako lahko rečemo, da gre ob zadnji nihajnosti najverjetneje za borzno korekcijo, ki je pogost pojav na kapitalskih trgih in je v preteklosti vselej ponujala dobro priložnost za nakupe. Vlagatelji ne smemo pozabiti, da delniške naložbe veljajo za dolgoročne naložbe. To je delno tudi zato, ker ni neobičajno, da vrednost delnic v krajšem časovnem obdobju zaniha navzdol tudi med -10 % do -20 % ali več. Za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub zadnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev, lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami« in sicer z evropskimi delnicami ter z izborom sklada Generali Rastko. Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih hitra. Taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Pomembno si je torej zapomniti, da je nihajnost (volatilnost) na delniških trgih pogosto kratkotrajne narave in da se dogajanja zelo verjetno ponovno obrnejo v pozitivno smer. Vlagatelji, ki borzi posvečajo preveč pozornosti, največkrat zmanjšajo svoje možnosti za uspeh prav zaradi taktiziranja v upanju, da si zmanjšajo tveganja ali da želijo nadvladati trg. Že preprosta dolgoročna strategija kupi in drži, bi v enakem obdobju prinesla veliko boljše rezultate.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Številna podjetja uspešno kljubujejo inflacijskim pritiskom in negotovim napovedim o trgovinski vojni

Pretekli teden je kljub volitvam v Nemčiji in pogovorom o potencialnem premirju v ukrajinsko-ruski vojni večino pozornosti delniških trgov pritegnila objava poslovnih rezultatov enega vodilnih tehnoloških podjetij, Nvidie. Rezultati so pokazali robustno rast prihodkov in dobičkov, toda med vlagatelji je bilo kljub temu zaznati nekaj previdnosti. Delničarji so namreč od podjetja, ki je tako rekoč sinonim za razvoj umetne inteligence, pričakovali še višjo raven prihodkov in predvsem bolj optimistične napovedi za letošnje leto. Tem občutkom negotovosti so se pridružili še širši tržni dejavniki, saj se bikovski trend v tehnološkem sektorju počasi umirja, na kar so najbolj občutljivo reagirale ameriške visoko tehnološke delnice. Po zadnjih podatkih za prvo četrtletje 2025 je več kot 69 odstotkov podjetij v indeksu S&P 500 preseglo pričakovanja analitikov glede dobička na delnico. Slednje kaže, da številna podjetja še naprej uspešno kljubujejo inflacijskim pritiskom in negotovim napovedim o trgovinski vojni med ZDA in preostalim svetom.

Velika nihajnost na trgu kriptovalut

Največja nihajnost je bila pretekli teden vidna na trgu kriptovalut, kjer je bitcoin od januarske rekordne vrednosti zdrsnil za skoraj tretjino in se ustalil pri 78.225 dolarjih, kar je najstrmejši tovrstni padec po letu 2022. Zaradi geopolitičnih napetosti in nejasnih usmeritev v mednarodni trgovini so se hkrati znižali tudi tečaji kitajskih delnic. V Nemčiji je po predčasnih volitvah in zmagi konservativne stranke CDU že jasno, da bo novi kancler Friedrich Merz poskusil sestaviti veliko koalicijo z nekdanjo vladajočo levosredinsko SPD. Sestavljanje vlade v nemškem parlamentu po letu 2002 v povprečju traja okoli 70 dni, vendar je bodoči kancler izrazil upanje, da bo dogovor s strankami koalicije dosežen že do velike noči. Nemški politični prostor ostaja razdrobljen, kar je mogoče zaznati v visoki podpori skrajno desne proti-imigrantske stranke AfD. Vlagatelji so kljub temu ocenili, da bo Nemčija v prihodnjih tednih pospešeno oblikovala stabilno vlado ter morda povečala državne izdatke za krepitev gospodarstva, kar se je zmerno pozitivno odrazilo na evropskih delniških trgih.

V ospredje se vračajo obveznice

Po letih izjemnih donosov delniških indeksov se vse bolj v ospredje vračajo tudi obveznice, ki jih podpira pričakovano znižanje obrestnih mer in ugodnejše razmerje med donosom in tveganjem. V ZDA Fed ohranja visoke kratkoročne obrestne mere, kar zavira kratkoročno financiranje in kreditno aktivnost in lahko vpliva na dolgoročno donosnost delniških indeksov. Hkrati pa slednje vlagateljem v kratkoročne obveznice zagotavlja relativno visok zajamčen donos.  Na drugi strani sledi napoved reševanja nepredvidljivih inflacijskih pritiskov, kjer bi morebitni ukrepi Trumpove administracije lahko po eni strani zajezili prekomerno javno porabo, hkrati pa s carinami povečali cene uvoženega blaga. Ti nasprotujoči si dejavniki vlagateljem narekujejo nekoliko bolj previdno razporeditev sredstev in hkratno spremljanje geopolitične slike, ki se lahko vsak hip spremeni.

Kapitalski trgi v prihodnjih tednih v pričakovanju makroekonomskih objav in napovedi centralnih bank

Pričakovati je, da se bodo kapitalski trgi v prihodnjih tednih usmerili predvsem v makroekonomske objave in napovedi centralnih bank. Napovedi za letošnje leto ostajajo mešane in dodatno negotovost ustvarja bližajoče se »obdobje obračanja« v monetarni politiki, saj je v večini razvitih držav pričakovati umirjanje inflacije in posledično rezanje temeljnih obrestnih mer. Vodilna tehnološka podjetja, ki so v preteklih mesecih nosila levji delež rasti, bodo morala svoj visok položaj upravičiti s še višjo donosnostjo in večjim vlaganjem v razvoj, sicer lahko del vlagateljev preusmeri kapital v manj cenjene panoge, kjer je ob razmeroma ugodnih vrednotenjih prostora za nadaljnjo rast še precej. V prihodnjih tednih bodo kapitalske trge zaznamovala predvsem vprašanja o makroekonomskem stanju gospodarstva in odzivi trgov na geopolitične dražljaje. Tudi če bo nihajnost na trgih povečana, ostajajo tovrstna nihanja za daljnovidne vlagatelje dobra iztočnica, da poiščejo ugodne priložnosti in izkoristijo vsak korak nazaj kot zanesljivo odskočno desko za nadaljnje donose svojega portfelja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET