Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 


Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa in karantene so v tem trenutku uspeli zajeziti eksponentno širitev virusa. Število novo okuženih in umrlih upada praktično povsod. Po prvih ocenah so vrhovi doseženi skoraj povsod po Evropi. Ta teden bo vrh verjetno dosežen še v Veliki Britaniji in ZDA. V Italiji upada tudi število ljudi na intenzivni negi. Pozornost se tako iz ukrepov za zajezitev pandemije usmerja na ukrepe za oživljanje gospodarstva ter sproščanje javnega življenja. Prve ukrepe vidimo ta teden, v Avstriji in na Danskem, tudi v Sloveniji. Sproščanje bo postopno in se bo vleklo v poletne mesece, družbeno distanciranje bo ostalo še nekaj časa, saj zdravila in cepiva verjetno ne bo še naslednjih 12 mesecev

– Kitajska kot prva država s karantenami, tudi prva vrača življenje v normalne tirnice. Podatkov ni dovolj, da bi lahko z gotovostjo presodili, kako hitro se bo stanje normaliziralo, a če sodimo po nekaterih podatkih (npr. število letalskih poletov, potniki, promet in zastoji, itd.) bo normalizacija trajala dlje od pričakovanj, kar nas vrača k recesiji oblike črke »U«.

– V preteklem tednu smo videli, da so analitiki največjih svetovnih bank postali še nekoliko bolj pesimistični v svojih napovedih o gibanju posameznih BDP-jev. Pričakovanja gredo, zaradi počasnejšega sproščanja ukrepov ter ohranjanja politike družbenega distanciranja, v recesijo oblike »U«. Po najnovejših pričakovanjih naj bi svetovni BDP letos upadel med 1 % in 2 %. Pričakovanja za ZDA so upad nad 3 %, upad v Evropi bo verjetno še enkrat večji. Eden prvih ključnih podatkov stanja svetovne ekonomije bo objavljen ta petek, 17. aprila, ko bo Kitajska objavila svoj BDP za prvi kvartal. Ker je Kitajska praktično celoten kvartal preživela v karanteni, bodo številke zelo zanimive.

– Pretekli teden so centralne banke in države nadaljevale s sprejemanjem ukrepov v boju zoper koronavirus. FED je tako okrepil likvidnost z dodatnimi 2.300 milijardami ukrepov v podporo manjšim podjetjem, lokalnim in zveznim vladam, za nakupe tveganih obveznic in nekaterih drugih finančnih instrumentov. Tudi EU je v petek uspela doseči dogovor o pomoči najbolj prizadetim državam skozi evropski reševalni mehanizem ESM v višini 540 milijard eur. Ukrepi pomagajo, a vprašanja, ki se pojavljajo so, problem visoke zadolženosti nekaterih držav ter kaj bo jeseni, ko se velik del ukrepov izteče.

 

Vpliv na kapitalske trge:

– Ukrepi držav in centralnih bank so dokončno stabilizirali trge. Val denarja je pomiril strah pred likvidnostno krizo, zato so se panične prodaje umirile. Kot smo videli najhitrejši padec v medvedji trend v zgodovini, tako smo videli najhitrejši, več kot 20 %, odboj trgov v zgodovini. Trgi so tako dosegli nivo začasnega ravnovesja, ki pa ga že ta teden lahko premaknejo prve objave rezultatov poslovanja za prvi kvartal. Začela bodo ameriška podjetja, predvsem banke, a lakmusov papir bodo predvsem tehnološka podjetja, ki predstavljajo največjo utež v globalnih indeksih.

– Pretekli teden smo videli pospešek pri komuniciranju podjetij. Kot po tekočem traku vsa umikajo napovedi za 2020 in jih popravljajo močno navzdol, obenem pa poudarjajo, da je okolje preveč negotovo, da bi lahko imeli visok nivo zaupanja v nove napovedi. Dejstvo je, da je leto 2020 z vidika rasti izgubljeno, zato se tudi analitiki vse bolj ozirajo v 2021 in poizkušajo oceniti, katera podjetja bodo najhitreje okrevala, katera pa bodo tudi še naslednje leto v težavah, zaradi počasnega okrevanja ali pa spremembe navad potrošnikov.

– Dogovor OPEC+ o zmanjšanju črpanja nafte bo nekoliko zmanjšal presežek ponudbe nafte na trgih, a dejstvo je, da presežek zaradi ukrepov karantene ostaja in je zgodovinsko gledano še vedno ogromen. Ukrepi OPEC+ na kratek rok lahko nekoliko pomagajo pri stabilizaciji cen nafte, pomembnejši pa je dogovor za daljše obdobje, saj če se ga bodo držali in bo črpanje nečlanic zaradi nizkih cen zmanjšano za daljše obdobje (zaradi nerentabilnosti novih investicij), lahko pričakujemo predvsem proti koncu 2020 in v 2021 stabilizacijo cen nafte na precej višjih nivojih kot je cena sedaj. A ker imajo vsi ti dogovori zelo veliko pogojnikov, na kratek rok krepkejšega okrevanja cen nafte ni za pričakovati.

– Obvezniški trgi so stabilni in centralne banke so zopet prevzele »nadzor« nad trgom. Likvidnost se je sprostila in razlike med nakupnimi ter prodajnimi cenami (t.i. spread-i) so se zaprle. Poplava novih izdaj na obvezniških trgih se nadaljuje. Države hitijo z izdajo novih obveznic in menic, saj tako financirajo ukrepe za boj s koronavirusom. Med temi državami je tudi Slovenija, ki je prejšnji teden izdala za 2,25 mrd evrov obveznic. V naslednjem mesecu gredo pričakovanja v smeri stabilnih donosov, da centralne banke s svojimi operacijami (predvsem nakupi) kontrolirajo premike na obvezniških trgih.

 

Nasvet za vlagatelje:

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce ohranjamo priporočila nespremenjena. Ostanite na začrtani poti. Po letu 2021 se pričakuje le še majhen vpliv virusa na ekonomijo, zato naj vlagatelj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. Poplava novo ustvarjenega denarja krepi dolgoročno privlačnost delnic v škodo predvsem bančnim depozitom.

– Logika glede unovčevanja dobičkov ostaja podobna tisti iz preteklega tedna. Vlagatelji, ki so večji del premoženja uspeli vložiti blizu dna lahko del dobičkov realizirajo in jih umaknejo v bolj varne naložbe. Donosi trgov v odboju od dna znašajo okoli 20 %, kar je odlično in predstavlja več leten donos, zato ima realizacija dela dobičkov smisel. Vsi tisti, ki so dno zamudili naj ohranjajo strategijo enakomernih vstopov na trg. Prihajajoči tedni in meseci bodo še ponudili priložnost za dobre nakupe, potrebna pa bosta trdna volja in preudarnost.

– Najprivlačnejše panoge ostajajo zdravstvo, prehrana, osnovne komunalne dobrine in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, zato ohranjamo priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije. V naslednjih 30 dneh bo veliko podjetij objavilo svoje napovedi za 2020, zato bo po tem obdobju lažje ločiti zrnje od plev.

– Trg bo v naslednjih tednih zaradi rezultatov postal bolj nepredvidljiv. Pričakujemo lahko večja nihanja, v primeru zelo slabih napovedi in rezultatov, mogoče celo testiranje dna, na drugi strani bi ob boljših napovedih lahko videli trenutne nivoje kot močno oporno točko. Centralne banke in države so ustvarile močno presežno likvidnost, ki sama po sebi ne ustvarja gospodarske rasti, lahko pa močno dvigne tečaje delnic, kar smo videli v obdobju po zadnji krizi. Zato časi niso primerni, da je večina kapitala v delnicah, pa tudi ne v bančnih depozitih. Razpršenost med naložbenimi razredi ostaja osnovno vodilo varčevanja.

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

Naložbe v kriznih časih

 

 

Kaj vse to pomeni za naložbe vlagateljev?

Vlagatelji na kapitalskih trgih morajo vedno pričakovati zlom borze. 30 ali 40 odstotne izgube so pogoste. V takšnih razmerah se je treba zavedati, da takšni zlomi borz obstajajo že od nekdaj in bodo še naprej. Dolgoročni vlagatelji dobro vedo, da so takšna nihanja del borz in jih je treba sprejeti. Trenutna situacija je še toliko posebna, ker jo je sprožil nov pojav – virus, ki je ni možno napovedati. Vlagatelji si pravzaprav niti v sanjah niso predstavljali tako množične učinke virusa na naše vsakdanje življenje, gospodarstvo in borzne tečaje in v tako kratkem času.
Za vlagatelje je to seveda, gledano kratkoročno, neprijetno in iz psihološkega vidika težko obdobje.

Kako se naj vlagatelji obnašajo?

Če vlagatelji sledijo dolgoročni strategiji kupi in drži, naj ostanejo investirani. Veliko pomembneje je, da vlagatelji redno preverjajo, ali je njihova sestava naložb še ustreza zastavljenim ciljem in strategiji in si svoj portfelj po potrebi prilagajajo. V času, ko pride do krize, je torej najboljše, da ne storijo ničesar. Če imate sklenjen mesečni varčevalni načrt, redno nadaljujte z vplačili, presežna likvidna sredstva pa namenite ugodnim nakupom dodatnih vrednostnih papirjev. Svetujem, da dodatna sredstva plasirate na trg postopno, kajti nihče ne more napovedati kdaj bo dejansko dosežena najnižja točka.

V nasprotnem primeru, če se boste panično odločili za prodajo, pa izguba ne bo le na papirju, temveč bo tudi dejansko realizirana. Hkrati pa obstaja tveganje, da boste ob ponovnem zvišanju tečajev, zamudili pravi čas za ponovni vstop na delniške trge in boste s tem tudi zamudili dobršen del rasti tečajev oziroma donosov. Obstaja torej nevarnost, da boste ponovno vstopili na trge po višjih tečajih kot ste prodali.

Kaj narediti, če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z velikimi nihanji tečajev?

Ker se tržno taktiziranje, oziroma prodaje in ponovni nakupi ob tako imenovanih pravih časih, izide le v redkih primerih, to ni pravi način, da bi se izognili nihanju cen.

Če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z veliko volatilnostjo borznih tečajev, je rešitev v ustrezni alokaciji naložbenega portfelja. Večji delež delniških naložb si lahko privoščijo dolgoročni vlagatelji, ki uspejo sprejeti tržna nihanja. Vlagatelji, ki pa nihanja tečajev niso sposobni sprejeti brez večjih pretresov, pa morajo bistveno zmanjšati delež delniških naložb. Že 50 ali bolje 30 odstotni delež v delniških naložbah, vam bistveno zmanjša nihajnost vašega portfelja.

Razen vlagateljeve sposobnosti soočanja z nihanji, je za izbran odstotek delniških naložb še zelo pomemben časovni horizont. Več kot imate časa do datuma, ko boste želeli dostopati do prihranjenih sredstev, večji delež delniških naložb si lahko privoščite in lažje boste prebrodili faze padanja tečajev.

Kaj se bo dogajalo v prihodnje?

Vsekakor lahko sklepamo, da bo tudi ta kriza, tako kot prejšnje, minila in da se bo svetovno gospodarstvo slej kot prej okrepilo. V trenutni korona krizi bo čas okrevanja odvisen tudi od tega, kdaj bodo razvili učinkovito cepivo in omogočili široko dostopnost do njega.

Večina vlad in centralnih bank bo storila vse, kar je v njihovi moči, da bi ponovno vzpodbudili gospodarstvo. Centralne banke, kot sta ameriški FED ali Evropska centralna banka (ECB), znižujejo obrestne mere ali sprejmejo druge ukrepe za zagotavljanje likvidnosti bank in podjetij in s tem stabilizirajo finančni sistem.

Če so borzni tečaji dosegli že dno, je težko napovedati, vsekakor pa se za vlagatelje pojavljajo številne priložnosti, ki jih je smiselno izkoristiti.

In nasvet vlagateljem?

V fazi okrevanja po borznem zlomu, imajo koristi tisti vlagatelji, ki ne izgubijo živcev in se izognejo panični prodaji. Vlagatelji, ki so se v preteklosti držali strategije kupi in drži, so bolje prebrodili krize kot večina aktivnih vlagateljev.

Meni je trenutno zelo všeč borzni rek Warrena Buffetta: “Bodite pohlepni, ko se drugi bojijo. In bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni. ” ali pa od Kostolanya: “Če delnic nimaš, ko padejo, jih nimaš, ko se dvignejo.”

Trenutne razmere so torej odlična priložnost za vse obstoječe in nove vlagatelje, zlasti za mlade , ki imajo naložbeno obdobje 30 ali več let, saj se je vstopna točka občutno znižala. Zato ne razmišljajte predolgo, da ne zamudite priložnosti za ustvarjanje bodočih donosov.

Srečno in ostanite zdravi.

 

Mesečno poročilo za marec 2020

 

Mesečno poročilo za marec 2020

 

Naložbeni komentar – marec 2020

Globalni delniški trgi so v marcu nadaljevali s padanjem tečajev. Če so se februarja pokazale prve razpoke, pa so delniški trgi marca doživeli pravi potres. Globalni delniški trgi so samo v marcu izgubili dodatnih 13,5 %. Vedeti pa je potrebno, da so bili znotraj meseca kar 25 % v minusu. Za nižji padec je »kriv« močan odboj konec meseca, ko so tečaji od dna poskočili za okoli 15 %. Zanimivo je bilo spremljati tudi obvezniški trg, ki je mesec prav tako zaključil v minusu. Tudi tu so se pokazale prve razpoke. Globalni delniški trgi so tako od začetka leta v minusu slabih 20 %.

Glavni in skoraj edini razlog za strm padec je širitev virusa Covid-19, praktično po celem svetu. Vlade posameznih držav se z njim v prvi fazi borijo predvsem s priporočili oziroma kasneje tudi odredbami, da je večina prebivalcev doma. Mestne ulice, parki, šole itd. so prazni. Poslujejo samo najbolj nujne storitve. Prebivalci večinoma nakupujejo po spletu, kdor lahko, dela od doma. Vlade so sprejele ukrepe za ljudi, ki od doma težko delajo, da jim pripada državno nadomestilo. Vseeno se je velik del gospodarstva ustavil, BDP-ji posameznih držav pa so na mesečni ravni upadli tudi do 50 %. Nepredstavljive številke za kogarkoli. Prebivalci tako denar porabljajo samo za najbolj nujne dobrine, vse kar ni nujnega pa trenutno preživlja izredno zahtevne čase. Centralne banke ter državne institucije se trudijo ohraniti status quo in delajo vse, da se ne začne negativna spirala (odpuščanje ljudi, zmanjšanje porabe, upad cen, povečanje števila stečajev, banke bi imele slabe kredite in bi ponovno potrebovale dokapitalizacije itd). Zaenkrat se zdi, da so stanje uspeli zamrzniti, vendar se bo slej kot prej potrebno vprašati, kako naprej. Kdaj se trenutni ukrepi končajo, kako bo svet izgledal potem? Skoraj gotovo je, da virusa ne bomo popolnoma uničili ter da bo krožil naprej. Ali se v vmesnem času lahko dovolj dobro pripravimo, da ob novem izbruhu ne bomo potrebovali ustaviti celotne države ali ne, pa je trenutno glavno vprašanje, kateremu sledi, kako dolgo bodo trenutni ukrepi trajali? Dejstvo je, da ti s seboj prinašajo tudi veliko kolateralno škodo, ki na prvi pogled ni tako opazna. Vendar brezposelnost, osamljenost, strah, neizvajanje ne nujnih zdravstvenih pregledov itd., tudi prinašajo svoj davek in ta je lahko celo večji kot sam virus, če se zadeve ne povrnejo v dokaj normalno stanje.

Gledano po posameznih regijah so delniški tečaji povsod upadli približno enako. Je pa dejstvo, da je vsaka kriza tudi priložnost in kdor se bo prvi prilagodil na nove razmere in si bo manj časa zatiskal oči, bo tudi prvi splaval. Potrebno je narediti reze, kjer so ti potrebni. Tako se zdi, da so vseeno na krizo med bolje pripravljenimi ameriška podjetja, kjer je digitalizacija ekonomije najdlje v svojem procesu. Ta kriza namreč še dodatno pospešuje transformacijo ekonomije, ki smo je bili deležni v zadnjih letih.

 

 

Tako ključno vprašanje trenutno ostaja, kako hitro se bomo na nove razmere prilagodili? Kdo je za nove čase najbolje pripravljen in kdo bo vse trenutne ukrepe tudi plačal? Cena denarja sicer ostaja zgodovinsko najnižja, poleg Evrope je sedaj na ničelnih obrestnih mera tudi ZDA. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je tako v marcu dosegla 0,4 %. Nemška pa je v marcu dosegla nivo pod – 0,8 %. Glede na ustavitev ekonomij na globalnem nivoju je strm padec doživela tudi nafta. Cena sodčka je v marcu padla pod 20 dolarjev.

Slovenski borzni indeks SBITOP ni bil izjema in je v mesecu izgubil več kot 19 %. Tudi ostali trgi v regiji so postali cenejši. Padec je bil najvišji v Bolgariji.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa v večini držav delujejo. V najbolj prizadetih državah: Italiji in Španiji se okužbe stabilizirajo, tako se zdi tudi za večino evropskih držav. Vrh v Veliki Britaniji in ZDA bo verjetno dosežen v sedmih do desetih dneh. Tako se pozornost sedaj počasi usmerja na načrt počasne odprave ukrepov. Prve države že razkrivajo podrobnejše terminske načrte ponovnega odprtja nekaterih industrij ter ponovnega zagona gospodarstva in javnega življenja na sploh. V tem prednjačita Avstrija in Danska, optimizem se krepi tudi v Sloveniji.

– Pozornost vlagateljev se iz virusa seli na grožnjo recesije. Človeštvo bo virus premagalo, pojavlja pa se vprašanje, kako globoka bo recesija in predvsem, koliko časa bo trajala. Ob tem pa se še ugiba, ali se lahko jeseni ponovi nov val okužb in kakšna bo reakcija držav v tem ponovnem valu. Odgovor na to je verjetno precej enostaven, saj po naši oceni zaprtje, kot je bilo uveljavljeno sedaj, zaradi gospodarske škode ni več na mizi.

– Vpliv pandemije na gospodarstva po svetu v 2020 bo velik in večji kot v finančni krizi 2008/2009. Upad gospodarske rasti v ZDA bo po najnovejših podatkih več kot 6 %, za Evropo in Nemčijo se te številke približujejo 10 %. V Sloveniji lahko pričakujemo upad kot v Nemčiji ali nekaj več, zato je v preteklem tednu večina držav napovedala še dodatne ukrepe za blažitev krize. Vpliv vseh teh ukrepov bo viden v naslednjih mesecih, a zmerni optimizem ostaja, viden tudi iz pozitivne reakcije na trgih.

– Podjetja zadnje dni pospešeno umikajo napovedi za 2020 in tudi 2021, saj je nejasnosti okoli gospodarskega okrevanja in zagona po pandemiji enostavno preveč. Nekatera podjetja so tudi ustavila izplačila dividend, del teh je povezanih tudi s pomočmi državam zaradi pandemije. V naslednjih 14 dneh se začnejo objave rezultatov za 1. kvartal 2020, ki bo dal bolj jasno sliko, kaj se dogaja s prodajo, dobički in maržami. Še pomembnejše bodo napovedi za 2. kvartal in ocene za celo leto, saj se bo dalo iz njih izluščiti ocene podjetij, kako vidijo razvoj dogodkov do konca leta. Zanimive bodo predvsem panoge, ki so bolj prizadete, saj bomo mogoče dobili osnoven okvir, kako vzpostaviti nazaj modele vrednotenj teh podjetij.

– Veliko pozornosti je usmerjene na Kitajsko, ki je v zadnjih desetih dneh močneje sprostila ukrepe in posledično so nekatere gospodarske aktivnosti zelo hitro oživele. Tudi ostali svet upa na kitajski scenarij, saj bi le-ta prinesel dodatni optimizem na trge.

 

Vpliv na kapitalske trge

– Centralne banke so uspele stabilizirati trge, skupaj z ukrepi držav pa so poskrbele za optimizem na trgih. Po najhitreje nastalem medvedjem trgu smo sedaj videli še najhitrejši obrat trenda v zgodovini, in sicer je še zelo težko delati zaključke, a če je okrevanje v obliki črke V, smo praktično že v bikovskem trgu. Razvoj dogodkov je bil neverjetno hiter in večina potencialnih vlagateljev je vse to opazovala iz »varne« distance.

– Osnovno vprašanje, ki si ga vlagatelji zastavljajo po tako močnem odboju je, ali sledi nova korekcija oziroma, ali bomo videli dvojno dno (oblika črke W). Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Če sodimo po borzni zgodovini bi bil odgovor na vprašanje o dvojnem dnu pozitiven. Trg bi najbrž šel ponovno testirat dno. A po drugi strani so vse države in centralne banke sveta v zadnjih dveh mesecih ustvarile novih 10.000 milijard dolarjev povratnih in nepovratnih ukrepov, kar je enormna številka, ki lahko spreminja borzno zgodovino in močno zmanjšuje verjetnost dvojnega dna. Po drugi strani pa bi močno negativno presenečenje o globini krize lahko zopet prineslo bolj negativne številke tudi na borzni trg.

– Vedno bolj postaja viden različen vpliv na posamezne segmente gospodarstev. Zadnji podatki kažejo lepo rast v panogi osnovnih potrošnih dobrin, saj so vsi kupovali prehrano, čistila ter ostale potrošne dobrine. Podobno je v sektorju zdravstva ali pa oskrbe z osnovnimi komunalnimi storitvami ter IT podjetjih. Delnice teh podjetij so padle precej manj in v odboju so se nekatere že povsem približale starim nivojem, nekatera so za letošnje leto že v pozitivnih številkah. Po drugi strani vidimo zadnje dni precej optimizma tudi v najbolj prizadetih segmentih gospodarstev (potniške križarke, letalska industrija turizem, hotelirstvo itd.), kjer je tempo sproščanja ukrepov nejasen in okrevanje nemogoče napovedati. Nekatere od teh delnic so močno zrastle, kar daje signal, da je špekuliranje spet živo in da so se časi »casino« investiranja spet vrnili.

– Stabilizacijo na obvezniških trgih izkoriščajo v polni meri tudi države in podjetja, saj v zadnjih desetih dneh vidimo poplavo novih izdaj obveznic, kar trgovcem daje priložnost, da zaslužijo nekaj iz naslova trgovanja in arbitraže, a za zdaj ne moremo pričakovat večjih premikov na obvezniških trgih, saj je večina obrestnih mer na nivoju okoli 0 %, centralne banke pa so v polni meri uporabile vso razpoložljivo orožje. Donos bo tako v tem segmentu minimalen, če sploh, po drugi strani pa naložba ohranja svoj atribut varnosti.

 

Nasvet za vlagatelje:

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce se kaj bistveno ni spremenilo. Po letu 2021 se pričakuje le še majhen vpliv virusa na ekonomijo, zato naj vlagatelj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. V preteklih tednih so tisti malo pogumnejši imeli priložnost dokupiti dobra podjetja z diskontom, a bistveno se slika ni spremenila.

– Vlagatelji, ki so večji del premoženja uspeli vložiti blizu dna (čeprav so le-ti v izraziti manjšini) lahko danes del dobičkov realizirajo in jih umaknejo v bolj varne naložbe. Donosi trgov v zadnjih desetih dneh se gibljejo med 10 % in 20%, kar je odlično in predstavlja več leten donos, zato ima realizacija dela dobičkov smisel.

– Še vedno ostajajo najprivlačnejše panoge zdravstva, prehrane, osnovnih komunalnih dobrin in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, zato ohranjamo priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije.

– Pandemija in njen odsev na trgih sta pokazala, da ima pametna naložbena struktura velikansko prednost pred logiko »vse bom vložil v najhitreje rastočo naložbo«. Zato ponovno pozivamo vlagatelje, da se ne sme naložbe gledati zgolj skozi primerjavo absolutnega donosa, ampak tudi skozi prizmo tveganja (in nihajnosti), ki ga taka naložba prinaša. Kriza je za nekaj dobra, če se iz nje kaj naučimo.

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja. Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h v živo pridružite na FB Live dogodku. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

Za konec vsem želimo lepe velikonočne praznike in ostanite zdravi.

 

Vsaka kriza je lahko priložnost

 

 

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Osnovno pravilo pri vlaganju je, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let.

Pravilo, ki je prav tako pomembno pri vlaganju je preučitev tveganja, ki ga posamezni vzajemni sklad prinaša. Vsak vlagatelj, ko se odloča za svojo naložbo oziroma naložbeni portfelj mora razmisliti o tem, koliko tveganja je pripravljen sprejeti oziroma kakšen odnos do tveganja ima.

Trenutno se tako kot v vsakdanjem življenju tudi na finančnih trgih vse vrti okoli koronavirusa covid-19. Trgi so skrajno občutljivi za potek pandemije, ki je sama po sebi zelo nepredvidljiva. Soočamo se s povišano lahko, bi rekli rekordno volatilnostjo – nihajnostjo, ko že najmanjše novice premikajo borzne indekse za kar nekaj odstotkov. Kadar finančni trgi doživijo takšen padec v tako kratkem času, sprožijo negotovost in strah vlagateljev. Vlagatelji se na tako hitre spremembe prevečkrat odzovejo čustveno, kar jih lahko vodi v napačno strategijo in odločitve.

Kaj narediti, ko so trgi volativni?

Zgodovina je že večkrat pokazala, da strah pri naložbah ni dober svetovalec. Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti, ampak mora ohraniti trezno glavo. Naložbe, ki jih ima v portfelju, naj zadrži. Vsakemu padcu na kapitalskih trgih slej kot prej sledi obrat navzgor. Zato vlagateljem priporočamo, naj ohranijo dolgoročni pogled.

V primeru, da morate zaradi lastnega miru zmanjšati izpostavljenost, je najbolje, da umirite nihanje s prenosi sredstev v nižje tvegane naložbe oziroma zamenjate del najbolj tveganih naložb z bolj varnimi. To je treba storiti zelo premišljeno. Osredotočiti se je treba na dolgoročno držanje pozicij in se izogibati kratkoročnim nihanjem, ki so del življenjskega cikla vsakega trga.

Z dolgoročnega vidika pa so nižji tečaji (vrednotenja delnic so izjemno ugodna – nižja) za dolgoročne vlagatelje zelo ugodni, kar enostavno pomeni, da se delnice oziroma sklade kupuje po nižji vrednosti. Najboljši čas za investiranje (nakup) v delnice je takrat, ko med vlagatelji vlada največji pesimizem. Žal ne vemo, če smo ga že dosegli. Tistim vlagateljem, ki bi želeli izkoristiti nižje tečaje za nova vplačila, pa predlagamo, da znesek predvidenega vplačila razdelijo na nekaj zaporednih vplačil.

Po drugi strani pa tudi, ko tečaji dosegajo rekordne visoke vrednosti, je treba ostati miren in ne slediti evforiji.

Za konec naj povem, da bo tudi ta kriza minila. Življenje se bo vrnilo v normalne tire. Sama zgodovina nas uči, da se bo. Naj povzamem besede jeruzalemskega profesorja svetovne zgodovine in avtorja številnih knjižnih uspešnic Yuval Noah Hararija: »Vsaka kriza je tudi priložnost. Če izberemo globalno solidarnost, bo to zmaga ne le proti koronavirusu, ampak tudi proti vsem prihodnjim epidemijam in krizam, ki bi lahko napadle človeštvo v 21. stoletju.«

Ostanite zdravi!

 

Spremljajte dogajanje na kapitalskih trgih

 

 

Vsak torek v Komentarju ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje.

Vsak petek, ob 11. uri, nas lahko spremljate v živo na dogodku FB live, kjer bodo naši strokovnjaki komentirali aktualna dogajanja na kapitalskih trgih. Zastavite nam lahko vprašanja.

Lepo vabljeni!

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV od 1. marca do 31. maja 2020

 

 

Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 3. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 6. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.

 

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa se v večini držav, tako kot pri nas še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih v svetu strmo narašča. A položaj se slabša predvsem na zahodu, kjer v ospredje prihajata Velika Britanija in predvsem ZDA, in kjer vidimo močnejše zaostrovanje ukrepov šele zadnje dni. Posledično to še dodatno zavira gospodarsko aktivnost. Vse gre v smeri naše napovedi izpred tedna dni, da se bodo ukrepi stopnjevali oziroma ostali na zaostrenem nivoju še nekaj tednov. Prve sprostitve lahko pričakujemo okoli 1. maja.

Vidimo pa prve znake umirjanja v našem delu sveta. Spodbudni podatki prihajajo iz Lombardije, kjer je trenutno več kot 40 % vseh okuženih v Italiji, in najhuje prizadetih mest Bergamo, Brescia, Cremona. Včeraj so zabeležili upad števila aktivno obolelih (ljudi ki potrebujejo zdravstveno oskrbo) v primerjavi z dnevom prej. Število ozdravljenih je prav tako precej poskočilo. Lombardija s tem, upajmo, kot prva resno vstopa v 2. fazo (upadanje aktivno obolelih), kar bo razbremenjevalo zdravstvo in dajalo prepotrebno spodbudo za vse ostale.

Tudi v Sloveniji je situacija relativno stabilna v primerjavi z državami na zahodu.

– Vse jasnejši je vpliv ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na gospodarske aktivnosti. V prvem in drugem kvartalu pričakujemo močan upad gospodarske aktivnosti, za ZDA se te številke za drugi kvartal sedaj gibljejo na nivoju med 20 % in 25 %. Recesija naj bi bila še nekoliko močnejša v Evropi. A centralne banke in države G20 (skupine 20 največjih gospodarstev na svetu) so za ukrepe proti koronavirus recesiji namenile že 5 trilijonov dolarjev. Sodelujejo tudi manjše države, med njimi tudi Slovenija s 3 milijardami vrednim paketom pomoči, kar predstavlja dobrih 6 % BDP. Ti ukrepi naj bi podjetjem in zaposlenim premagali prebroditi najhujše obdobje do začetka junija, ko naj bi se življenje začelo vračati v normalne tirnice.

– Virus in gospodarska kriza še nista dosegla vrhunca, a v svetu prevladuje optimizem, da se bo do poletja stanje normaliziralo, omejitveni ukrepi se bodo sprostili in gospodarstvo bo ponovno začelo počasi vzpostavljati pretrgane gospodarske vezi. Tako se v tretjem in četrtem kvartalu pričakuje močan odboj gospodarske aktivnosti, ki bo deloma nevtralizirala negativen efekt iz prvega in drugega kvartala. Vseeno leto 2020 izgleda izgubljeno, upad gospodarstev bo enak ali večji kot leta 2009.

– Osnova za optimizem je počasna odprava ukrepov na Kitajskem, ta teden se normalizira življenje tudi v Wuhanu, epicentru izbruha bolezni. A nekatere omejitve ostajajo, še posebej za tiste, ki se vračajo na Kitajsko. Zato je okrevanje počasnejše kot so pričakovali pred nekaj meseci. A pomembno je, da se je okrevanje gospodarstva začelo. Ko se bodo čez kakšen mesec začeli sproščati tudi ukrepi v Evropi in ZDA, bo okrevanje dobilo nov zagon. Vseeno pa svet po koronavirusu ne bo enak kot pred njim. O tem smo pisali v članku prejšnji teden. Več si preberite tu.

Vpliv na kapitalske trge:

– Ukrepi centralnih bank z zagotavljanjem likvidnosti in držav s poizkusom stabilizacije poslovnega okolja, kot kaže vsaj začasno delujejo. Tečaji in velika nihanja so se nekoliko umirili, tako da so premiki zadnji teden precej manjši, kot v tednu ali dvema pred tem. Videli smo odboj in porast tečajev z najnižjih nivojev. Tako smo bili v preteklem tednu priča tudi najvišji dnevni rasti indeksa Dow Jones po letu 1933. Pomembna je bila stabilizacija obvezniških in denarnih trgov, ki je v naslednjem koraku prinesla umiritev tudi na delniške trge.

– Podjetja in regulatorni organi zadnje dni pospešeno komunicirajo s trgom. Skupaj spreminjajo in gradijo nova pričakovanja vlagateljev. Skupna točka je, da je virus in z njim povezana gospodarska kriza še naprej velika neznanka, so pa že opazni vplivi na poslovanje podjetij. ECB tako svetuje premislek pri izplačilu dividend in odkupih lastnih delnic vsem podjetjem v finančni industriji. Države v zameno za pomoč in subvencije zahtevajo ustavitev izplačila dividend in odkupe delnic tudi od ostalih borznih podjetij. Posledično vse več podjetij umika napovedi poslovanja za 2020 in 2021 ter umika napovedi izplačila dividend ter nakupe lastnih delnic. Še posebej je to očitno v najbolj prizadetih panogah kot so turizem, letalska industrija, transport, finance itd.

– Manjša borzna nihanja in čas, da so vlagatelji lahko na novo ovrednotili naložbe in podjetja so pokazali na tržne priložnosti. Videli smo lahko, da so po obdobju nediskriminatornega prodajanja, ko so vlagatelji v iskanju likvidnosti bežali iz vseh naložb, nekatere naložbe zopet postale privlačne za selektivne vlagatelje. Odboj še zdaleč ni bil enak pri vseh naložbah, saj so nekatere delnice le še 10 % ali 15 % pod vrhom. Dobro poslovanje ter čvrste bilance so bile v odboju nagrajene. Tudi podjetjem, ki so si prihranila nekaj manevrskega prostora (in denarja) se odpirajo zanimive in ugodne priložnosti za prevzem tekmecev v slabši kondiciji.

Nasvet za vlagatelje:

– Poplava novega denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države, so zaenkrat uspele ustaviti padec tečajev delnic. Če ne bo bistvenega poslabšanja pričakovanj o recesiji, lahko v naslednjih tednih pričakujemo proces izoblikovanja dna. Vlagatelji, ki so zelo malo ali sploh niso izpostavljeni delniškim naložbam morajo na tej točki razmisliti, kako vstopiti na trg. V razmislek priporočamo metodo povprečne nakupne cene, ki pomeni postopen vstop z ne več kot 25 % vložka. Nato počakajte na razvoj situacije. V kolikor bo nihajnost trajala, se nadaljuje s postopnim vstopom ostalega 75 % deleža v tretjinah, po 25 %, pri vsakem večjem padcu.

– Trg bo verjetno še močneje zanihal v prihajajočih tednih in mesecih in predvsem premike navzdol je potrebno izkoristiti za dodajanje pozicij. Živimo v trenutku, ko je možno s preudarno razporeditvijo sredstev lepo nadgraditi povprečne dolgoročne donose.

– Za dolgoročneje naravnanega vlagatelja se s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima sedaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu še vedno veliko, a trenutno smer trga usmerja pretežno strah. Vseeno pa smo v zadnjem tednu videli, da so vlagatelji bolj pogumno stopili v nakupe stabilnih in trajnostno ter zdravstveno usmerjenih podjetij, katerim ustreza tudi naložbena struktura podsklada Generali Vitalnost.

– Pozorno spremljanje razvoja širjenja okužbe ima lahko blagodejen vpliv na donose portfeljev. Če bo razvoj pandemije podoben kot na Kitajskem, kar bi moralo postati jasno v dveh do treh tednih, lahko pričakujemo tudi buren odziv na trgu. Kreiranega je bilo nekaj trilijonov svežega denarja in del tega se bo prelil tudi na borzne trge.

 

 

Po koronavirusu

 

Pravilno pozicioniranje upraviteljev vzajemnih in pokojninskih skladov lahko prinese nadpovprečne donose in s tem vlagatelje nagradi za potrpežljivost. O čem govorim? Le redko so panoge izpred krize najdonosnejše v naslednjem ciklu po krizi. Zato so prilagoditve v portfelju nujne, to pa lahko ponudi le aktiven pristop k investiranju. V času pred zadnjo finančno krizo so bile borzne zvezde finančne institucije; najbolj so izstopale banke. V svetu so kotirale pri 2-kratniku knjižne vrednosti, lokalno pa je veljalo, da je vse, kar je pod 4-kratnikom, poceni. Kje smo bili zadnjih pet let? Kar ni propadlo ali bilo podržavljeno, se je gibalo na ravni 0,5-kratnika pa tja do 1-kratnika knjižne vrednosti, za najbolj učinkovite banke. Zvezde pred pokom dot.com balona leta 2001 so bili telekomi in nekatera IT-podjetja z absurdnimi vrednotenji. Nemški Telekom še danes kotira pri 10 odstotkih vrednosti iz leta 2000. Podobno je s slovenskim Telekomom.

Največja kriza 20. stoletja, druga svetovna vojna, je prinesla razpad imperijev, stotnijo novih držav, prerazporeditev globalne moči ter dokončno emancipacijo žensk. Koronakriza seveda ni druga svetovna vojna, a vseeno se zdi, da bo prinesla večje spremembe kot zadnji dve krizi.

Zadnja leta se je vse bolj poudarjala delitvena ekonomija, car-sharing in javni prevoz, Airbnb in podobne novotarije. Psihoanalitiki že ocenjujejo, da se bodo po krizi pri nekaterih pojavile določene motnje, podobne stresu, ki ga doživijo vojaki. Ljudje bodo dvakrat premislili, ali bi sedli v avto nekega tujca, ali se bodo vkrcali v omejen prostor na križarki še z drugimi 4000 potniki … Kitajska po karanteni odpira kinodvorane, vendar ostajajo prazne, ker si ljudje ne upajo v kino. Po drugi strani razcvet doživlja nakupovanje na medmrežju, zlasti tehničnega blaga, močno raste dostava hrane. Najnovejši hit so elektronske lekarn; standardi in regulatorne omejitve so najtrši oreh. A izkušnje kažejo, da se kupec, ko enkrat zamenja nakupni kanal, le redko vrne na prvotnega. Na Kitajskem so odkrili, da je bila gotovina eden od osnovnih prenašalcev virusa. Verjetno bo podobno v Evropi in ZDA. Zato se je okrepilo elektronsko plačevanje.

Podjetja v karanteni ugotavljajo, da se da posel voditi tudi preko interneta in medmrežja, da vsakokrat le ni potreben sestanek v živo. Manj bo poslovnih hotelskih nočitev in potovanj, ponudniki medmrežnih storitev pa bodo zaslužili več. Nabavne verige se bodo spremenile in prilagodile, več bo lokalne proizvodnje. Tukaj lahko pridobi tako Slovenija kot tudi preostale države Južne Evrope. Pričakujemo lahko selitev dela proizvodnje iz Azije v Evropo. Podjetja namreč ugotavljajo, da je poleg nizke cene pomembna tudi stabilnost dobavnih verig.

Največje spremembe pa gre pričakovati v zdravstvu. Gledanje izključno na dobiček se vrača kot bumerang. Rezanje števila postelj in aparatur se namreč maščuje. To nakazuje tudi poteza EU, ki je napovedala ustanovitev sklada, ki bo skrbel za medicinsko opremo in zdravila. Strateško in zdravstveno je bilo neodgovorno dopustiti, da sta se dve tretjini proizvodnje zaščitne medicinske opreme skoncentrirali na Kitajskem. Zato ker je bilo tam ceneje. Z rezanjem in pritiski na zdravstvene proračune so velika farmacevtska podjetja vlagala le v raziskavo zdravil, kjer so videla dobiček. V bodoče bodo morale države podpreti raziskave tudi v segmentih, ki morda tisti trenutek niso tržno najbolj zanimivi, so pa pomembni za ljudi. Vse te spremembe bodo močno vplivale na kapitalski trg, ki bo čez nekaj let izgledal drugače kot danes. Prišli bodo novi zmagovalci. Vlagatelj pa si mora zastaviti prava vprašanja ter poizkušati najti odgovore nanje, da bo uspešen. In če slovenska vlada resno misli izpeljati zdravstveno reformo, jo mora v šestih mesecih po krizi, ko bodo ljudje pripravljeni na spremembe. Z oddaljenostjo krize bo tudi volja za spremembe upadala.

 

 

ATVP svari pred nepremišljenimi naložbami

 

 

ATVP opozarja, da so tovrstne naložbe izredno tvegane, saj ne gre za finančne instrumente, urejene z zakonom o trgu finančnih instrumentov, trgovanje z njimi ni nadzorovano s strani ATVP, obljubljene donosnosti pa ne odražajo dejanskih realiziranih donosnosti.

Zaradi navedenega ATVP odsvetuje tovrstne naložbe in vlagateljem priporoča, da v primeru prejema tovrstnih ponudb ravnajo zelo previdno in upoštevajo vsebino tega sporočila.

ATVP vlagatelje ob tem opozarja na temeljna pravila vlaganja in sicer:
– poučite se o morebitnih tveganjih, povezanih z naložbo,
– preverite, ali ima družba dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti,
– posebej bodite pazljivi pri obljubah visokih donosov (tj. več od 5-odstotnega donosa),
– bodite pazljivi pri programski opremi, ki samodejno ustvarja transakcije namesto vas,
– predvsem bodite previdni, ko se od vas zahtevajo podatki o vaši kreditni kartici.

 

Vir: ATVP