Po krajšem predahu nov skok zahtevanih donosnosti obveznic
Po krajšem zatišju, so zahtevane donosnosti državnih obveznic pretekli teden znova rušile lokalne rekorde in stopnjevale pritisk na cene delniških indeksov. Začetni šok po izbruhu spopadov na Bližnjem vzhodu se je na trgih polegel a negotovost predvsem na energetskih trgih ostaja. V ospredje pozornosti vlagateljev so se vrnili obeti o gospodarski rasti, inflaciji ter politiki centralnih bank v prihajajočih mesecih. V tej luči je bil precej pozornosti deležen govor guvernerja Feda Powella pred newyorškim Ekonomskim klubom.

Powellova in tudi druga stališča ameriških centralnih bankirjev ostajajo nespremenjena. Vrh obrestnih mer je blizu oziroma že dosežen, višje obresti pa bodo vztrajale dlje časa. Ameriško gospodarstvo namreč ostaja odporno na strožje pogoje zadolževanja, zaposlenost je visoka. Prilagajanje finančnih trgov na višje obrestne mere je v preteklih mesecih potekalo precej manj boleče, kot je večina tržnih udeležencev pričakovala ob začetku zaostrovanja denarne politike v začetku 2022. V skladu s tem najbolj spremljani ameriški in globalni borzni indeksi ostajajo nad nivoji iz začetka leta. A če so se trgi že pred časom uspešno prilagodili trenutno višjim obrestnim meram, je bilo potrebnega precej več časa za sprijaznjenje z napovedmi, da višje obresti postajajo nova realnost in hiter preobrat v politiki centralnih bank ni samoumeven. V zadnjih tednih je bilo zato na borzah znova več negativnega razpoloženja. Slednje še zlasti velja za trg obveznic. Zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico je pretekli teden za kratek čas dosegla 5 %. Ob prilagajanju na novo realnost, rast zahtevanih donosnosti obveznic poganja še neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po ameriških obveznicah. Ameriško ministrstvo za finance namreč zaradi naraščajočega javnofinančnega primanjkljaja povečuje obseg izdaje obveznic. Pozitivna plat nedavnega dogajanja na trgu obveznic je, da višje donosnosti pomagajo centralnim bankirjem pri zaviranju zasebnega zadolževanja in posledično umirjanju inflacije. Spet smo pri ekomomiji 1.0, ko država izpodriva na višino obrestnih mer bolj občutljivo zasebno zadolževanje, a negativne posledice v obliki manjše rasti se bodo močneje pokazale šele čez nekaj let.

Indeks STOXX Europe na vrednosti iz začetka leta
Podobno dinamiko gibanj, smo spremljali na evropskih borzah, kjer rast stroškov odplačevanja dolga znova obuja spomine na evropsko dolžniško krizo. Zahtevana donosnost na 10 letno italijansko državno obveznico je okrog 5 %, za primerjavo – pred posredovanjem ECB je na vrhuncu dolžniške krize leta 2011 ta dosegla 7 %, italijanski javni dolg v primerjavi z BDP je pri 140 % za 14 odstotnih točk višji kot pred 12 leti. Za nameček so finančni trgi vse prej kot navdušeni nad odločitvijo italijanske vlade, ki je pred kratkim napovedala, da bo ciljni javnofinančni primanjkljaj za prihodnje leto zvišala na 4,3 % BDP. Negativni sentiment na evropskih borzah je stopnjeval tudi strah pred posledicami geostrateških napetosti na Bližnjem vzhodu in ne najboljši začetek sezone objav četrtletnih rezultatov nekaterih izmed največjih evropskih podjetij na čelu s švicarskima multinacionalkama Nestle in farmacevtom Roche Holding, francoskim kozmetičnim podjetjem L’Oreal ter finsko Nokio. Indeks STOXX Europe je pretekli teden izgubil 3,44 % in je trenutno bolj ali manj poravnan z vrednostjo iz začetka letošnjega leta.

Še en pomemben igralec na kitajskem nepremičninskem trgu pred bankrotom
Kitajski BDP se je v tretjem četrtletju na letni ravni zvišal za 4,9 %, vendar pozor, pred enim letom so bila največja kitajska mesta še v lockdownu, ob tem pa je uporaba podatka o deflaciji v začetku leta »napihnila« gospodarsko rast za več kot odstotno točko. Bolj realno sliko zato kažejo primerjave na četrtletni ravni, kjer je bila rast z 1,3 % še vedno nad pričakovanji ekonomistov, a vseeno so krivulje kitajskih ekonomskih podatkov gledano z nekaj časovne distance vse bolj obrnjene navzdol. Vsaj na prvi pogled bolj vzpodbudne ekonomske podatke pa so zasenčile novice, da nepremičninski velikan Country Garden tudi v obdobju 30 dnevnega odloga plačila ni uspel poravnati dolarske obveznice in bo tako bržkone postal še eno v vrsti kitajskih nepremičninskih podjetij, ki se bo znašlo v bankrotu.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so bolj ali manj končani, a obrestne mere bodo ostale višje dalj časa in prilagajanje v gospodarstvu na novo realnost je še naprej boleče. Inflacija se umirja, a centralne banke nakazujejo, da je upad proti 2% prepočasen, zato so pripravljene še nekoliko zaostriti denarno politiko. A trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vseeno raste. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zelo verjetno zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih gradnikov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato znižujemo priporočilo in obenem ocenjujemo, da nekatere druge delniške oziroma obvezniške naložbe v tem trenutki ponujajo bolj privlačen profil vlaganja.

Koliko znaša državna pokojnina

Zaradi staranja prebivalstva postaja naš pokojninski sistem vse bolj nevzdržen. Višina pokojnine v primerjavi s povprečno neto plačo se je posledično v zadnjih 10 letih znižala, medtem ko se delovna doba podaljšuje. Ker demografske spremembe ne kažejo, da bi se lahko ta trend v prihodnosti obrnil, bo zgolj zanašanje na državno pokojnino za večino izmed trenutno delovno aktivnih premalo, da bi po upokojitvi obdržali svoj življenjski slog. Vse več ljudi se zato sooča s strahom in vprašanjem – kaj, če po dolgih letih delovne dobe pokojnina ne bo zadostovala za dostojno življenje.

Starost, pri kateri posameznik doseže pogoje za upokojitev in višina pokojnine, je odvisna od precej velikega števila dejavnikov, zato bomo za prikaz vzeli poenostavljen primer Slovenca s povprečno plačo, ki mesečno zasluži 2.191,85 EUR bruto (1.423,75 neto) ter se po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa upokoji pri starosti 65 let. Predpostavljamo, da je od vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve delal za poln delovni čas brez prekinitve. Uveljavljanje dobe pred dopolnjenim 18. letom, skrb za otroka in služenje vojaškega roka nismo vključili v izračun. Ob danih predpostavkah bi posameznik prejel pokojnino v višini 916,48 evrov (vir: zpiz.si), torej bi se mu mesečni dohodek znižal za več kot 500 evrov.

Vrednost prihrankov Slovencev načenja inflacija

Zanašati se na to, da bo država poskrbela za našo mirno starost v trenutnih okoliščinah žal ni več dovolj. Slovenci smo sicer znani kot zelo varčen narod, ki uspe prihraniti kar lep delež svojih prihodkov. Težava je v tem, da velik del prihrankov ostane na bankah oziroma v nogavici. Vrednost tega denarja zaradi inflacije z leti strmo upada. Poglejmo si namišljen primer:

1. Janez je danes star 40 let. Ker želi že sedaj, ko je na vrhuncu svojih moči, poskrbeti za mirno jesen življena, je na stran dal 100.000 evrov skozi leta prigaranega denarja. Ob predpostavki, da bo inflacija enaka kot v obdobju preteklih 25 let, bo realna vrednost zneska Janeza ob upokojitvi pri starosti 65 let znašala zgolj še 42.992 evrov (kumulativna inflacija v obdobju od leta 1998 je bila 132,6 %). Če bo Janez živel do 78-ega leta (po zadnjih podatkih pričakovana življenjska doba za moške v Sloveniji), si bo od upokojitve lahko vsak mesec izplačal rento v višini 641 evrov. A pozor, zaradi inflacije bo vrednost te rente čez 25 let ekvivalenta današnjim 276 evrom.

Realna vrednost 100.000 evrov se je v zadnjih 25 letih več kot prepolovila. Povprečna letna inflacija v tem obdobju je znašala slabih 3,46 %. V zadnjem letu je inflacija občutno višja, kar pomeni, da se vrednost denarja niža še precej hitreje.

Prav to je kruta realnost marsikaterega Slovenca, ki s trdim delom in odrekanjem uspe prihraniti lepo vsoto denarja, vrednost katerega nato tiho in vztrajno razjeda zob časa. V izogib temu si poglejmo še drugi namišljen primer dobre prakse:

2. Tudi Marko je s pridnostjo in trdim delom pri starosti 40 let za poznejše obdobje življenja na stran dal 100.000 evrov, ki jih je nato vložil v naložbo s povprečno letno donosnostjo (CAGR) 6,49 %. Toliko znaša povprečna letna donosnost indeksa vzajemnega sklada Generali Prvi izbor, ki vlagateljem nudi izpostavljenost globalno razpršenemu portfelju delniških naložb (podatek velja za obdobje od ustanovitve sklada meseca maja 2005 do septembra 2023). Ker potrpežljive vlagatelje nagrajuje izjemna moč obrestno obrestnega računa, je kumulativna donosnost take naložbe po 25 letih 381,64 %. To pomeni, da bo vrednost Markovih 100.000 evrov do 65-ega leta narasla na 381.640 evrov. Markova renta do 78-ega leta bo nekaj krat višja od Janezove in bo znašala 2.446 evrov. Tudi ob predpostavki, da bo inflacija enaka kot v zadnjih 25 letih, bo ta znesek ekvivalenten današnji vrednosti 1.052 evrov.

Investiranje v naložbe, ki konstantno generirajo donose na daljši rok torej prinese zelo lepe dobičke. 6,49 % letno morda ne izgleda nič spektakularnega, a z leti razlike v vrednosti prihrankov varčevalcev, ki prisegajo na nogavico oziroma bančni račun ter vlagateljev v uspešne in trdne naložbe na kapitalskih trgih, postanejo tako velike, da ključno vplivajo na prihodnost in finančno stabilnost posameznika. V našem namišljenem primeru si bo Janez iz svojih prihrankov v višini 100.000 evrov lahko izplačeval relativno skromen dodatek k pokojnini, medtem ko bo Marku renta ob državni pokojnini omogočala lagodno in stabilno jesen življenja.

Razlika med varčevanjem in investiranjem v naložbo z donosom 6,49 % letno za obdobje 25 let na namišljenih primerih treh varčevalcev za pokojnino (Janez, Marko in Andrej), je spodaj prikazan še grafično.

Postopno varčevanje

Privarčevati vsoto kot je 100.000 evrov ni mačji kašelj. A z nekaj doslednosti in potrpežljivosti, lahko tudi relativno nizki vložki s časom zrasejo v zavidanja vredne zneske. Spodaj si zato poglejmo še tretji namišljen primer:

3. Andrej je pri 40 letih začel s postopnim vlaganjem v sklad z donosom 6,49 %. Na začetku je vložil 1.000 evrov ter nato vsak mesec do 65-ega leta dodatnih 330 evrov. V 25 letih, ob skupaj vloženih 100.000 evrih, to nanese 253.109 evrov. Andrej si bo lahko od upokojitve pri starosti od 65- do 78-ega leta izplačeval rento v višini 1.622 evrov. Ob istih predpostavkah kot v prvem in drugem primeru, bo upoštevajoč inflacijo renta ekvivalentna današnji vrednosti 698 evrov. Primer prikazuje, da tudi pri postopnem varčevanju razlika med denarjem na bančnem računu oziroma v nogavici ter investiranjem postane zelo velika.

Pri družbi Generali Investments nudimo možnost postopnega investiranja v paketih skladov z zneski že od 30 evrov mesečno. To vlagateljem omogoča enostavno investiranje po metodi povprečnega stroška.

Zanašanje na državno pokojnino, glede na trenutno demografsko sliko in pokojninski sistem, postaja vse manj vzdržno, sploh v moderni dobi, ko se način življenja delovno aktivne generacije draži. V času, ko se realna vrednost prihrankov zaradi inflacije znižuje, postaja investiranje ključno za zagotovitev kakovostnega življenja v pokoju. Medtem ko Marko in Andrej s preudarnim vlaganjem gradita finančno stabilno prihodnost in mirno jesen življenja, Janezov primer jasno pokaže pasti pasivnega varčevanja v nogavici oziroma na bančnem računu, kjer so obresti zelo nizke. Ker sadovi investiranja (=dobički) z daljšim držanjem naložbe vse bolj strmo naraščajo, je pomembno, da začnemo čimprej in tako izkoristimo obrestno obrestni račun.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kako demografske spremembe vplivajo na pokojninski sistem?
Zaradi staranja prebivalstva postaja pokojninski sistem vse bolj nevzdržen. Delež delovno aktivnih pada, število upokojencev pa raste. Posledično se višina državne pokojnine na dolgi rok znižuje, delovna doba pa podaljšuje.

Kdaj bi morali začeti varčevati za upokojitev?
Pripravo na upokojitev je najbolje začeti čim prej. Tudi majhne, redne naložbe v zgodnejših letih lahko prinesejo velike donose, če smo dovolj potrpežljivi. Čim prej začnete, več časa imate, da vaši prihranki s pomočjo obrestno obrestnega računa eksponentno rastejo.

Kako inflacija vpliva na vrednost mojih prihrankov?
Inflacija povzroča padanje kupne moči denarja s časom. Čeprav nominalna vrednost prihrankov ostane enaka, realna vrednost denarja zaradi inflacije upada. Torej, denar, ki ga prihranite danes, bo v prihodnosti lahko kupil manj blaga in storitev.

Z namenom odvračanja vlagateljev od kratkoročnih špekulacij, ki se pogosto končajo z izgubami, je v Sloveniji in nekaterih drugih državah po svetu sistem obdavčitve kapitalskih naložb zasnovan tako, da spodbuja dolgoročno vlaganje in odvrača od kratkoročnega trgovanja. Na ta način država spodbuja stabilnost finančnih trgov in prek davčne politike vpliva na obnašanje vlagateljev. Dlje torej kot držite naložbo, manjši je odstotek davka od dobička, ki ga boste morali plačati ob prodaji naložbe.

Davek na kapitalski dobiček

Davek na kapitalski dobiček v Sloveniji prvih pet let držanja naložbe znaša 25 %. Če torej danes kupite določen vrednostni papir za 100 EUR in ga po dveh letih prodate za 110 EUR, bi davčna osnova znašala 10 EUR. A z namenom poenostavitve izračuna davčne osnove, se vložena sredstva poveča za normirane stroške v višini 1 %, izplačana pa za 1 % zmanjša, vlagatelju tako ni treba predložiti dokazil o dejanskih stroških povezanih z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev. Davčna osnova se zato v praksi izračuna po formuli:

Davčna osnova = (izplačana sredstva – 1 %) – (vložena sredstva + 1 %) ,kar v našem primeru pomeni:
Davčna osnova = (110 EUR-1,1) – (100+1) = 7,9 EUR
potemtakem bi davek na dobiček v našem primeru znašal 25 % od 7,9 EUR, torej:
davek na dobiček = 7,9 EUR*0,25% = 1,98 EUR
čisti dobiček investicije = 110 – 100 – 1,98 = 8,02 EUR

Ker država želi vlagatelje vzpodbuditi k dolgoročnem vlaganju, se davek z daljšo ročnostjo držanja naložbe znižuje in sicer:

• prvih 5 let investiranja: 25 %
• od 5 do 10 let investiranja: 20 %
• 10 do 15 let investiranja: 15 %
• 15 let investiranja in več: 0 %

Zato bi pri izračunu davčne osnove po na primer 12 letih varčevanja namesto 25 % upoštevali 15 % stopnjo davka, po 20 letih pa bi bil dobiček vlagatelja neobdavčen.

Posebni, strožji pogoji obdavčitve veljajo za aktivno oziroma dnevno trgovanje. To vključuje nakup in prodajo finančnih instrumentov v kratkem časovnem obdobju ter trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti kot so opcije, terminske pogodbe CFD-ji itd. V tem primeru je davek na dobiček celo do 40 %. Če je aktivno trgovanje vlagateljeva glavna dejavnost, so dobički tretirani kot dohodek iz dejavnosti in ne kot kapitalski dobiček, dohodek se zato obdavči po drugačnih stopnjah in pravilih kot običajni kapitalski dobički, take vlagatelje se lahko tretira tudi kot samostojne podjetnike.

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev

Vlagatelj mora napoved za odmero dohodnine od dobička oddati do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Napoved se lahko odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS in eDavki, vlagatelj jo lahko odda tudi osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu (edavki.durs.si). Pri oddaji vloge vlagatelj prijavi zgolj realizirane dobičke in izgube, torej samo transakcije, kjer so bila sredstva dejansko prodana.

V zadnjem času se je močno povečala priljubljenost trgovanja prek raznoraznih spletnih borznih ponudnikov, kjer manj izkušeni vlagatelji pogosto pozabijo, da vsako zaprtje pozicije pomeni sprožitev davčne obveznosti. Davek na kapitalski dobiček je treba zato plačati ob vsakem poslu z dobičkom, ne glede na to, ali so sredstva prenesena na osebni bančni račun ali ostanejo na spletnem trgovalnem računu.

V primeru, da posameznik ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku, mu grozi kazen med 250 in 400 evrov. V primeru, če so v davčni napovedi navedeni neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki, so kazni lahko še precej višje. Pomembno je tudi, da se ne pozabi prijaviti izgub, saj slednje lahko zmanjšajo davčne osnove v prihodnosti.

Davčne prednosti investiranja v vzajemnih skladih

V primerjavi z lastnim upravljanjem investicijskega portfelja, investiranje v vzajemne sklade olajša življenje vlagateljev in prinaša pomembno davčno ugodnost, to je prosto prehajanje med posameznimi skladi znotraj krovnega sklada.

Krovni sklad sestavlja več različnih podskladov, ki se razlikujejo glede na naložbeno politiko. To pomeni, da lahko brez stroškov ali davčnih obveznosti prehajate iz bolj tveganih in donosnih delniških v stabilnejše obvezniške sklade ter sklade denarnega trga, ki so alternativa depozitom. Tako lahko vlagatelj na začetku investiranja, ko si lahko privošči višje tveganje investira pretežno v delniške sklade in nato s časom povečuje delež v bolj defenzivnih naložbah v obvezniške sklade ter nenazadnje najbolj varne in stabilne sklade denarnega trga.

Ne smemo pozabiti davka na dividende. Tudi te so v Sloveniji obdavčene po stopnji 25 %. Pri slovenskih podjetjih je odgovornost za odtegljaj davka na dividende na strani podjetja, ki izplačuje dividende, nekoliko bolj komplicirano je pri dividendah tujih delnic. V tem primeru mora prejemnik dividende pri FURS napovedati sam. Če je bila na dividendah že odtegnjena določena stopnja davka v tujini, je mogoče v Sloveniji uveljavljati olajšavo za izognitev dvojnemu obdavčenju. To pomeni, da boste v Sloveniji plačali razliko med davčno stopnjo, ki velja pri nas, in tisto, ki je bila že odtegnjena v tujini (do največje stopnje, ki je predvidena v Sloveniji).

Na drugi strani se vlagateljem v vzajemne sklade s plačilom davka na dividende ni treba ukvarjati, saj se dividende v reinvestirajo. To pomeni, da so dividende, ki jih sklad prejme od svojih naložb, uporabljene za nakup dodatnih delnic. Vložek tako raste z obrestmi na obresti, z drugimi besedami, v naš prid deluje obrestno obrestni račun.

Vzajemni skladi so priljubljena izbira za mnoge vlagatelje, ki iščejo diverzifikacijo in strokovno upravljanje svojega portfelja. Davčna obravnava pa je le ena izmed prednosti investiranja v vzajemne sklade. Če vas zanima več o tej možnosti plemenitenja premoženja se prijavite na brezplačen finančni posvet.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kakšen je sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in kako vpliva na vlagatelje?
V Sloveniji je sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov zasnovan tako, da spodbuja dolgoročno vlaganje in odvrača od kratkoročnega trgovanja, s čimer država spodbuja stabilnost finančnih trgov in vpliva na obnašanje vlagateljev. Obdavčitev kapitalskih dobičkov je regresivna, kar pomeni, da se davek zmanjšuje z daljšim obdobjem držanja naložbe in sicerod 25 % v prvih 5 letih investiranja do 0 % za 15 in več let investiranja.

Kako je urejena obdavčitev dividend v Sloveniji in kako to vpliva na investicije v tujih delnicah?
Davek na dividende v Sloveniji znaša 25%. Pri vlaganju v delnice slovenskih podjetij je odgovornost za odtegljaj davka na dividende na strani podjetja. Pri delnicah tujih podjetij prejemnik plača razliko med davčno stopnjo, ki velja pri nas, in tisto, ki je bila že odtegnjena v tujini.

Katere so prednosti investiranja v vzajemne sklade?
Vzajemni skladi vlagateljem nudijo možnost strokovnega upravljanja in razpršitve naložb že z nizkimi vložki. Še ena pomembna prednost vlaganja v vzajemne sklade je prosto prehajanje med podskladi krovnega sklada, brez da bi bili vlagatelji pri tem obdavčeni.

Mini slovar izrazov

Progresiven davek: je vrsta davčnega sistema, v katerem se davčna stopnja povečuje z višino dohodka ali premoženja. To pomeni, da ljudje z višjimi dohodki plačujejo višji odstotek svojega dohodka kot tisti z nižjimi dohodki. Lahko pa se nanaša tudi na čas, v tem primeru se davčna stopnja povišuje z daljšim časom npr. držanja naložbe.

proporcionalni davek: je davčni sistem, v katerem so vsi zavezanci obdavčeni po enaki stopnji, ne glede na višino dohodka oziroma v našem primeru čas držanja naložbe.

regresiven davek: je vrsta davčnega sistema, v katerem tisti z višjimi dohodki plačujejo nižji davek. Lahko se nanaša tudi na čas, v tem primeru se davčna stopnja znižuje z daljšim časom npr. držanja naložbe.

davčna osnova: Davčna osnova je vrednost, na podlagi katere se izračuna davek, ki ga je treba plačati. To je lahko dohodek, premoženje ali druge finančne transakcije, odvisno od vrste davka. Davčna osnova se uporablja za določitev obsega davčne obveznosti zavezanca.

davčna obveznost: Davčna obveznost predstavlja znesek davka, ki ga je zavezanec dolžan plačati v določenem davčnem obdobju. Davčna obveznost se izračuna na podlagi davčne osnove in upoštevanih davčnih stopenj, skupaj z morebitnimi davčnimi olajšavami ali odbitki.