Minuli teden so svetovni finančni trgi pozornost preusmerili iz makroekonomskih podatkov k geopolitiki, potem ko je smrt papeža Frančiška v Vatikan pripeljala večino voditeljev največjih gospodarstev. Na obisku v Vatikanu sta po dolgem času za mizo znova sedla Donald Trump in Volodimir Zelenski in vnovično spregovorila o morebitni poti do prekinitve rusko‑ukrajinskih spopadov. Razmere na terenu, kljub vse višjim pritiskom po prekinitvi spopadov, ostajajo nespremenjene, kar ohranja previdnost vlagateljev v regiji. Podobno zadržan je bil odziv vlagateljev na Trumpovo samozavestno napoved skorajšnjega trgovinskega dogovora s Kitajsko. Peking namreč vse novice o pogovorih med največjimi gospodarstvi še naprej zanika, zato za zdaj ostaja pri visokih carinah in mlačnih odnosih.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Kljub političnemu vrvežu delniški in obvezniški trgi v zelenem

Ameriški S&P 500 je po najhujšem aprilskem zdrsu po velikem zlomu iz tridesetih let, teden končal skoraj pet odstotkov višje, tehnološko obarvani Nasdaq pa je s šestodstotnim odbojem nekoliko znižal letošnji padec. Za preobrat je bil odločilen niz boljših četrtletnih rezultatov, na čelu z družbo Alphabet, katera je poleg rasti prihodkov napovedala kar 70 milijard dolarjev vreden odkup lastnih delnic. Visoko tehnološka podjetja so se zaenkrat odrezala dobro, a v proizvodnem sektorju se krepi dvom, da je del rasti dobičkov posledica prekomernega kopičenja zalog, katere so posledica napovedanih carin. Enako potrjuje tudi indeks PMI, kjer se je ameriški proizvodni kazalnik povzpel nad 50 in tako znova prešel v ekspanzijo. Proizvodni kazalniki v evro območju in jedrnih državah EU pa še naprej drsijo globlje v območje krčenja. Pretekli teden smo bili prav tako priča vnovičnim zviševanjem pričakovane inflacije s strani Univerze v Michiganu, kjer pravijo, da se pritiski na cene v ZDA znova vračajo. Pričakovana rast inflacije za prihodnje leto zaradi vzpostavitve carin znaša 6,8 odstotka letno, kar krepi bojazen, da bo morala ameriška centralna banka Fed prvi rez temeljne obrestne mere odložiti do konca leta 2025. Donosnost desetletne ameriške obveznice je sicer upadla z 4,40 na 4,30 odstotka, a padec gre bolj pripisati selitvi v varne naložbe kot zaupanju v trajno upočasnitev cenovnih pritiskov. Hladnejša makro slika se kaže tudi v višjem številu prošenj za nadomestilo za brezposelnost in padcu prodaje rabljenih nepremičnin.

Evropski vlagatelji ponovno odkrili privlačnost stare celine

V Evropi so vlagatelji po marčevski, 63‑milijardni, selitvi kapitala iz ameriških delnic ponovno odkrili privlačnost stare celine. Nemški DAX je pridobil 4,8 odstotka, fransoski CAC 40 pa 3,4 odstotka. K pozitivnemu razpoloženju je pripomogla zmernejša inflacija in težko pričakovani cikel zniževanja obrestnih mer. Na azijskih trgih sta Hang Seng in Nikkei pridobila približno tri odstotke, a vlagatelji ostajajo občutljivi na vsak namig zaostritve trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

V pričakovanju odločitve Fed glede rezov obrestnih mer

V prihodnjem tednu bo v ospredju torkova odločitev ameriške centralne banke, kjer trgi po svežem skoku inflacijskih pričakovanj ne vidijo več prostora za hiter rez obrestne mere, sledili pa ji bodo podatki o aprilskem CPI v evro območju in prvi objavi BDP za prvo četrtletje v Nemčiji. V četrtek poročata Apple in Amazon, v petek pa bo poročilo o zaposlovanju v ZDA postavilo novo preizkušnjo razmerju med vzdržljivo rastjo BDP in vnovičnim vračanjem inflatornih pritiskov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Napetost na finančnih trgih je začasno popustila, potem ko je ameriški finančni minister poudaril, da v kratkem pričakuje normalizacijo trgovinskih odnosov s Kitajsko.  Kljub temu se prepletajo trgovinske napetosti, tehnološki napredek, vključujoč umetno inteligenco, in monetarna politika. Po svetu še vedno odmevajo tudi Trumpovi načrti, da bi predčasno odstavil guvernerja Fed Jeroma Powella, ki je zaradi negotovosti, povezane s carinami, previden pri zniževanju obrestnih mer. Ob vseh spremembah in dogajanjih se vlagateljem porajajo vprašanja, kako se na to pripraviti. Ključno seveda ostaja dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je namreč razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je sedaj ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Torej, delniški trgi so v fazi korekcije, kjer lahko kupujemo delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam sedaj porajajo zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je sedaj ključno, da ohranimo mirne misli in imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub letošnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z izborom sklada Generali Rastko Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Praznično obarvani pretekli teden je na delniških trgih prinesel precej različno razpoloženje na obeh straneh Atlantika. V ZDA se je letošnji niz razburkanosti nadaljeval z novim zdrsom osrednjih indeksov: S&P 500 in Nasdaq sta nekaj dni začela spodbudno, vendar ju je objava slabših četrtletnih rezultatov družb ASML in UnitedHealth potegnila v rdeče številke. Tehnološko obarvani Nasdaq je teden sklenil skoraj tri odstotke nižje, najizrazitejši pritiski pa so bili vidni na delnicah Nvidie (‑10 %) in AMD-ja (‑8 %), ki so se odzvale slabše od pričakovanega izida nizozemskega velikana ASML. UnitedHealth je doživel najhujši dvodnevni padec v zadnjih 27 letih, saj je zaradi pomanjkanja napovedi za tekoče leto izgubil kar petino tržne vrednosti. V okolju, kjer analitiki že tako znižujejo pričakovanja dobičkov, se vlagatelji odzovejo še posebej ostro, kadar podjetje ne poda smernic za tekoče finančno obdobje.

Pestri makroekonomski podatki

Teden so popestrili tudi makroekonomski podatki, kjer je bila v ZDA v ospredju objava novih tedenskih zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost. Ekonomisti so pričakovali 225.000 prošenj, dejansko število pa je doseglo le 215.000, kar je nekoliko obudilo upe v robustnost ameriškega gospodarstva. Kljub boljšim statističnim podatkom ostaja 1,89 milijona stalnih zahtevkov, ki se vztrajno povečujejo zaradi zveznih odpuščanj in previdnosti podjetij pri zaposlovanju, ki jo poganja negotovost okrog trgovinskih pritiskov med ZDA in Kitajsko. Washington je sicer razglasil 90‑dnevni premor pri uvajanju novih carin, a negotovost ostaja ključna zavora investicijskih odločitev. Ameriški dolar je zato zabeležil najslabši začetek leta po 1995 in je od vrha oddaljen osem odstotkov, medtem ko je zlato doseglo nov absolutni rekord pri 3.350 dolarjih za unčo.

Boljše razpoloženje v Evropi in Aziji

V Evropi in Aziji je bilo razpoloženje opazno boljše. Kitajsko gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 5,4 % na letni ravni in tako za nekaj desetink odstotne točke preseglo pričakovanja. Delniški indeks Hang Seng je ob teh novicah teden končal dva odstotka višje, analitiki pa opozarjajo, da bi morebitne dodatne ameriške carine lahko hitro ohromile izvoz in preusmerile optimizem v novo fazo volatilnosti. Evropski indeksi Stoxx 600, DAX in FTSE 100 so pridobili okrog tri odstotke.

ECB že sedmič zapored znižala temeljno obrestno mero

Evropska centralna banka je že sedmič zapored znižala temeljno obrestno mero, tokrat na 2,25 %. Vlagatelji so rez pričakovali, evro pa je kljub temu od začetka leta pridobil več kot 11 % proti dolarju. Predsednica ECB Christine Lagarde je sicer opozorila, da tveganja za upočasnitev rasti naraščajo, a je proces omejevanja evrske inflacije vendarle “na pravi poti”. Po sedmih zaporednih rezih ECB in ob krepkem znižanju tržnih pričakovanj glede ameriških obrestnih mer je krivulja dolgoročnih donosnosti začela vleči navzdol, kar podpira vrednotenja kakovostnih dolžniških naložb. Po drugi strani razpršeni delniški portfelji čutijo pritisk na ameriški tehnološki strani, medtem ko evropske in azijske delnice – zlasti v cikličnih panogah – dobivajo sapo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Napetost na finančnih trgih je začasno popustila, potem ko je ameriški finančni minister poudaril, da v kratkem pričakuje normalizacijo trgovinskih odnosov s Kitajsko.  Kljub temu se prepletajo trgovinske napetosti, tehnološki napredek, vključujoč umetno inteligenco, in monetarna politika. Po svetu še vedno odmevajo tudi Trumpovi načrti, da bi predčasno odstavil guvernerja Fed Jeroma Powella, ki je zaradi negotovosti, povezane s carinami, previden pri zniževanju obrestnih mer. Ob vseh spremembah in dogajanjih se vlagateljem porajajo vprašanja, kako se na to pripraviti. Ključno seveda ostaja dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je namreč razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je sedaj ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Torej, delniški trgi so v fazi korekcije, kjer lahko kupujemo delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam sedaj porajajo zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami  zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je sedaj ključno, da ohranimo mirne misli in imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub letošnji korekciji, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z izborom sklada Generali Rastko Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

POGLEJTE SI PODCAST

Pogovor je odpiral številna zanimiva vprašanja – tudi o tem, zakaj Slovenci še vedno najraje varčujemo v depozitih, kakšna je naša finančna pismenost, kako jo bomo naslavljali na sistemski ravni ter kako lahko nove rešitve, kot so ljudske obveznice in individualni naložbeni računi, pomagajo pri razvoju kapitalskega trga. Kje začeti, ko gre za finančne naložbe, in kdaj?

Katere teme so odprli?

• Kriza prinaša najboljše priložnosti
• Slovenci varčujemo – a na napačen način
• Med kriptovalutami in depoziti: kam se izgublja srednja pot?
• Kaj so individualni naložbeni računi?
• Ljudska obveznica: prva izkušnja vlaganja za mnoge Slovence
• Kako premostiti strah pred vlaganjem? Počasi, potrpežljivo – in z znanjem
• Finančna pismenost – znanje, ki naj postane navada

Leto 2025 bo leto priložnosti in izzivov – ključ do uspeha je dolgoročna finančna strategija.

Oglejte si tretjo epizodo podcasta na YouTube oz. mu prisluhnite na slušnih platformah.

Ne zamudite dragocenih nasvetov naših strokovnjakov! Spremljajte nas v naslednjih epizodah, kjer bomo še naprej raziskovali priložnosti v svetu financ.

POGLEJTE SI PODCAST

Skupaj delniški in obvezniški trgi presegajo vrednost 150 milijard evrov, kar močno prekaša druge naložbene razrede, kot so zlato ali kriptovalute. To pomeni, da so delnice in obveznice ključen steber naložbenih portfeljev številnih varčevalcev oziroma vlagateljev po svetu. V nadaljevanju prispevka se bomo poglobili predvsem v razlike med tema dvema naložbenima razredoma in vlogi omenjenih naložbenih razredov v portfeljih vlagateljev na kapitalskih trgih. 

Kaj so delnice in obveznice?

Delnice so lastniški vrednostni papirji, ki predstavljajo delež v podjetju. Ko kupite delnico, postanete delni lastnik podjetja in imate pravico do deleža njegovih dobičkov (dividend) ter morebitne rasti vrednosti delnic. Delnice so primerne predvsem za dolgoročne vlagatelje, ki lahko naložen delež pustijo odležati za obdobje več let, iščejo višjo donosnost in so pripravljeni sprejeti več tveganja oziroma nihanja vrednosti svojih naložb.

Na drugi strani so obveznice dolžniški vrednostni papirji. Z njihovo kupnino izdajatelj, bodisi država bodisi podjetje, pridobi sredstva, obveznica pa vlagatelju obljublja redna plačila obresti in povrnitev glavnice ob zapadlosti. Obveznice nudijo bolj stabilne in relativno predvidljive donose, a so praviloma manj donosne kot delnice. Kupec obveznice prevzame tudi določeno tveganje, saj obstaja možnost, da izdajatelj obveznic ne bo zmožen izpolniti svojih obveznosti. 

To tveganje, znano kot kreditno ali bonitetno tveganje, pomeni, da izdajatelj lahko zamudi s plačili obresti ali celo ne povrne glavnice ob zapadlosti. To se pogosteje dogaja pri podjetniških obveznicah z nižjimi bonitetnimi ocenami, medtem ko so državne obveznice običajno manj tvegane, še posebej, če jih izdajajo gospodarsko stabilne države. 

Ravno zaradi tega vlagatelji zahtevajo višje obrestne mere pri bolj tveganih obveznicah, da bi kompenzirali višje tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Obveznice so primerne za: 

• starejše vlagatelje
• oz. tiste, ki bodo relativno kmalu potrebovali investiran denar,
• tiste, ki si želijo stabilnega prihodka,
• vlagatelje, ki želijo zaščito pred visokimi izgubami ter
• tiste, ki potrebujejo določeno predvidljivost in varnost pri naložbah.

Kako razporediti prihranke med delnice in obveznice?

Priporočljiva razporeditev naložb med delnicami, obveznicami in drugimi naložbami je odvisna od različnih specifičnih dejavnikov, kot so starost, namen investiranja in finančni cilji posameznega vlagatelja. Na splošno velja pravilo, da mlajši vlagatelji lahko vlagajo višji delež v delnice, starejši pa povečajo delež obveznic v portfelju. To temelji na predpostavki, da mlajši vlagatelji z daljšim časovnim horizontom lažje prenesejo vmesne padce in imajo čas, da si opomorejo od morebitnih tržnih nihajev. Starejši vlagatelji pa so pogosto bolj osredotočeni na ohranjanje kapitala in stabilnost dohodka.

Vendar to pravilo ni vedno univerzalno. Na primer, mlajši vlagatelji, ki varčujejo za določen cilj, kot je nakup nepremičnine v nekaj letih, bi morali imeti bolj konzervativen pristop, pri katerem zmanjšajo utež delnic v celotnem portfelju. To zmanjša tveganje tržnih nihanj tik pred obdobjem, ko bodo potrebovali sredstva za večji nakup.

Trije namišljeni primeri razporeditve:

• Oseba 1: Mlajši vlagatelj (30 let) 

1. 1. • Profil: Zaposlen posameznik, ki ima dolg investicijski horizont in je pripravljen sprejeti višje tveganje zaradi nihajnosti naložb.
      • Priporočljiva razporeditev:
        • 90 % delnice
        • 10 % obveznice
      • Razlaga: Mlajši vlagatelji lahko izkoristijo dolgoročno rast delnic in prenesejo kratkoročna nihanja trga.

• Oseba 2: Vlagatelj srednjih let (40 let)

1. 1. • Profil: Posameznik s stabilno zaposlitvijo, ki želi uravnotežiti rast in stabilnost v svojem portfelju.
      • Priporočljiva razporeditev:
        • 70 % delnice
        • 30 % obveznice
      • Razlaga: Uravnotežena razporeditev zmanjša tveganje in zagotavlja stabilen dohodek ob približevanju upokojitvi.

• Oseba 3: Starejši vlagatelj (50+ let)

1. • Profil: Posameznik blizu upokojitve, ki si želi ohraniti glavnico in prejemati stabilen dohodek.
   • Priporočljiva razporeditev:
     • 50 % delnice
     • 50 % obveznice
   • Razlaga: Večji poudarek na obveznicah zmanjšuje tveganje, medtem ko delnice še vedno omogočajo nekaj rasti.

Ena izmed najbolj znanih strategij razporeditve premoženja v svetu investicij je t.i. pristop 60/40, kjer vlagatelj 60 % naložbenega portfelja nameni v delnice, 40 % pa v naložbe s fiksnim donosom. Pristop ponuja ravnovesje med rastjo in varnostjo. Delnice prinašajo dolgoročni kapitalski donos, medtem ko obveznice zagotavljajo stabilnost in zaščito v času tržnih padcev. Ta kombinacija je desetletja veljala za uspešno, saj obveznice pogosto rastejo, ko delnice padejo, kar zmanjšuje nihajnost portfelja. Vendar pa je v obdobjih nizkih obrestnih mer ali visoke inflacije učinkovitost te strategije vprašljiva, saj lahko obveznice izgubijo svojo stabilizacijsko vlogo. Kljub temu ostaja 60/40 priljubljena izbira za dolgoročne vlagatelje, ki želijo razmerje med donosnostjo in tveganjem brez prevelikega zapletanja s taktičnim upravljanjem.

Optimalna sestava portfelja je ključni element uspešnega upravljanja premoženja in je odvisna od številnih dejavnikov, kot so finančni cilji, toleranca do tveganja, časovni horizont, stopnja likvidnosti, ki jo posameznik potrebuje, ter njegova splošna finančna situacija in znanje o finančnih trgih.

Sestavite svoj portfelj

Pri tem je pomembno upoštevati tudi širšo makroekonomsko sliko, kot so obrestne mere, inflacijska pričakovanja in gospodarski cikel, saj ti dejavniki neposredno vplivajo na donosnost posameznih razredov sredstev, kot so delnice, obveznice, nepremičnine in surovine.

Za nove vlagatelje in tiste z manj izkušnjami na finančnih trgih je posvet s finančnim svetovalcem ključen korak. Svetovalec vam lahko pomaga razumeti razmerje med tveganjem in pričakovanimi donosi, prilagoditi strategijo vašim specifičnim potrebam ter optimizirati portfelj glede na vaše cilje, kot so varčevanje za upokojitev, nakup nepremičnine ali ustvarjanje pasivnega dohodka. Poleg tega lahko finančni svetovalec pomaga pri upravljanju čustvenih odzivov, ki pogosto vodijo do suboptimalnih odločitev, na primer prodaje ob prvih znakih tržnih padcev ali prekomernega tveganja v obdobjih rasti.

Posvetujte se s strokovnjakom

Sistematičen pristop k oblikovanju portfelja in razumevanje osnovnih načel, kot sta diverzifikacija in prilagoditev strategije glede na življenjske spremembe, je ključnega pomena za dolgoročno finančno varnost.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kakšna je razlika med delnicami in obveznicami?
Delnice predstavljajo lastništvo v podjetju, obveznice pa so dolžniški vrednostni papirji z obljubo povrnitve glavnice in obresti.

So delnice boljše od obveznic?
Odvisno od vaših finančnih ciljev, tveganjske tolerance in časovnega horizonta. Za dolgoročne vlagatelje so delnice boljša oz. bolj donosna izbira. 

Kako sestaviti portfelj delnic in obveznic?
Skladno z vašimi cilji in starostjo. Mlajši vlagatelji lahko izberejo več delnic, starejši oz. tisti, ki bodo kmalu potrebovali naložena sredstva, pa več obveznic.

Kako razporediti prihranke med delnice in obveznice?
Upoštevajte svoje finančne cilje in želje po tveganju ter uporabite splošna priporočila za razporeditev glede na predvideno obdobje investiranja, nagnjenje k tveganju in razumevanje dinamike na kapitalskih trgih. Na posvetu vam finančni svetovalec pomaga optimizirati porfelj.

Nedavno sem zasledil izvrsten članek v Wall Street Journalu, kjer je avtor podrobno predstavil vse večje razlike med posamezniki, ki na leto zaslužijo 250 tisoč dolarjev in sodijo v najuspešnejših 10 % američanov, ter preostalim delom prebivalstva ZDA. Še nekaj dni pozneje nisem mogel pozabiti podatka, da ti najpremožnejši prispevajo skoraj 50 % celotne potrošnje oziroma kar tretjino ameriškega bruto domačega proizvoda. To je občutno več kot pred desetletjem, ko so bili odgovorni »le« za okoli 35 % vsesplošne potrošnje. V čem je torej težava in kaj povzroča vse večji razkorak med najuspešnejšimi ter ostalimi?

Odgovorov je lahko več, a eden od glavnih vzrokov tiči v udeležbi na kapitalskih trgih. Po podatkih ameriške centralne banke ima najuspešnejših 10 odstotkov namreč v lastništvu več kot 90% delnic in vzajemnih skladov, ki jih kupujejo ameriška gospodinjstva. Razkorak v premoženju se ne kaže le znotraj držav, temveč tudi med njimi. Slovenija na tem področju spada med države, ki so kronično podhranjene pri vlaganju na kapitalske trge. Po podatkih Banke Slovenije so vloge gospodinjstev v bankah lani dosegle 27 milijard evrov. Če bi Slovenci vsaj 10 % teh vlog prenesli v razpršen globalni delniški indeks, bi se naše skupno premoženje lahko povečalo za približno 700 milijonov evrov. V finančni industriji tak izpad priložnosti imenujemo ti. oportunitetni strošek, ki bi bil precej manjši, če bi kot celotna družba več vlagali v finančne instrumente.

V Združenih državah se je v zadnjih petih letih razkorak med premoženjem najuspešnejših in ostalim prebivalstvom povečal za kar tisoč milijard dolarjev. Tako se ustvarja premoženjski balon bogatih, ki jim omogoča višjo potrošnjo, ta pa posledično napaja domači BDP in dodatno povečuje zaslužke podjetij na kapitalskih trgih. Nekateri bi takšen razvoj dogodkov poimenovali kar samouresničujoča se prerokba – deluje, dokler je med vlagatelji dovolj zaupanja v nadaljnjo rast kapitalskih trgov, ki neposredno vpliva na stanje njihovega premoženja.

Stanje vlaganja v Sloveniji se še vedno močno razlikuje od uveljavljenih praks v Združenih državah, saj smo z lansko izdajo ljudskih obveznic šele začeli finančno izobraževati prebivalstvo. To je vsekakor pomemben korak, saj spodbuja posameznike, da začnejo razmišljati o različnih naložbenih priložnostih. A kljub temu enkratni ukrepi sami po sebi ne bodo zadostovali, da bi dolgoročno preprečili nastajanje oziroma poglabljanje premoženjskih razlik. Za trajnejše rezultate potrebujemo premišljeno in uravnoteženo izpostavljenost tako domačemu kot tudi svetovnemu kapitalskemu trgu, pri čemer ostaja čas, ki ga vlagatelji preživijo na trgu, eden ključnih dejavnikov vsake uspešne naložbene strategije. Je torej ustanovitev nacionalnega premoženjskega sklada, po vzoru uspešnega norveškega modela, naslednji logični korak za Slovenijo pri spodbujanju finančne vključenosti in pravičnejši razporeditvi premoženja?