Aktualno
Investiranje ali varčevanje: kakšna je razlika?
Glavna razlika med varčevanjem denarja na bančnem računu in investiranjem prihrankov je v donosu in sprejemanju tveganj. Denar na varčevalnem računu je namreč vedno dosegljiv, vendar izgublja vrednost zaradi inflacije. Pri investiranju se vaši prihranki plemenitijo in tako še bolje poskrbijo za vašo prihodnost, so pa podvrženi določeni stopnji tveganja.
Kaj varčevanje in investiranje pomenita v praksi?
Besedi varčevanje in investiranje se pogosto uporabljata v enakem kontekstu in brez zavedanja, da gre v bistvu za dva različna pojma. Varčevanje je po definiciji odlaganje dela trenutnega dohodka na stran z namenom morebitne uporabe v prihodnosti. Do privarčevanega denarja lahko kadarkoli dostopamo, največkrat varčujemo v bančnih depozitih ali gotovini.
Povedano krajše:
Varčevanje pomeni, da se odpoveste določenemu znesku denarja in ga prihranite, namesto da ga zapravite. Tako ustvarjen kapital vam je ves čas na voljo. Takšno varčevanje predstavlja osnovo za investiranje denarja.
Investiranje pa pomeni zavestno nalaganje denarja z namenom, da se vam v prihodnosti vrednost premoženja poveča. Pri investiranju se naloženemu znesku odpoveste za daljše časovno obdobje, od vrste naložbe pa je odvisno, kako hitro boste v danem trenutku lahko dostopali do sredstev.
Varčevanje ≠ investiranje
VARČEVANJE
Kdaj je varčevanje na bančnem računu smiselno?
Denarja, ki ga ne potrebujemo za tekoče stroške, ni smiselno puščati na bančnem računu; bolje je, da ga hranimo ločeno, saj bo tako manjša verjetnost, da ga bomo zapravili. Višina denarne rezerve je odvisna od potreb in situacije vsakega posameznika, saj gre za rezervo, ki nam bo v danih okoliščinah omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov.
Varčevanje naj bo pred investiranjem. Denar, ki je namenjen za vašo finančno zaščito in kratkoročne finančne cilje, pa je treba varčevati v hitro dostopnih denarnih naložbah, kot so bančne vloge, kratkoročni depoziti in tudi skladi denarnega trga.
Zakaj varčevanje na bančnem računu ni vedno smiselno?
V času, ko so obrestne mere tako rekoč nične, ni smiselno varčevati previsokih zneskov na bančnem računu. Vaši prihranki se sicer počasi večajo, vendar so vedno enaki le vašemu vplačanemu znesku. Kljub vsem naporom in odrekanju pa z varčevanjem le na bančnem računu ne boste zlahka dosegli zastavljenega cilja. Pot do cilja bo s takšnim načinom veliko daljša kot, če bi izbrali alternativo varčevanju na banki. Za ustvarjanje bistveno višjih donosov oz. za plemenitenje svojega premoženja morate ubrati povsem drugo pot – denar je namreč treba pametno naložiti.
Je morda potem t. i. varčevanje v vzajemnih skladih dobra izbira?
Varčevanje v vzajemnih skladih ponuja odlično alternativo bančnemu varčevanju, s katero lahko boljše oplemenitite svoje prihranke. S takšno obliko naložbe (pri kateri gre v resnici za investiranje) boste udeleženi v svetovnem gospodarskem dogajanju in boste dolgoročno dosegali bistveno višje donose od varčevanja v depozitih, hkrati pa so vam sredstva na voljo, ko jih potrebujete.
Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za različne naložbene cilje: za boljšo pokojnino, za šolanje otrok, nakup avtomobila, nepremičnine ali pa le za uresničitev osebnih želja.
Več o takšni vrsti varčevanja najdete v nadaljevanju članka.
5 glavnih nasvetov pri varčevanju:
- Pomembno je, da varčevanje postane navada – ni ključno zgolj toliko, koliko varčujemo, temveč da to počnemo redno in sistematično.
- Pogosta napaka je, da varčujemo šele ob koncu meseca – učinkoviteje je, da znesek za varčevanje namenimo takoj ob prejemu prihodka.
- Najbolj uspešni boste pri tem, če boste svoje izdatke in prihranke načrtovali in redno beležili.
- Če je le mogoče, poskusite vsak mesec privarčevati vsaj nekaj. Ni samo pomembno, koliko varčujete, pomembna sta tudi vztrajnost in stalnost, saj lahko tudi z majhnimi koraki ustvarimo prihranke.
- Denar, ki ga ne potrebujemo za tekoče stroške, je smiselno hraniti ločeno od vsakodnevnih naložb, saj tako zmanjšamo verjetnost impulzivne porabe.
Varčevanje denarja je sicer super, prihranki nam omogočajo, da v slučaju izgube službe, okvare avtomobila ali zdravstvenih zapletov ohranimo nadzor nad svojim življenjem in mirnost. Prav tako nam razširijo možnosti pri pomembnih odločitvah – iskanje službe je veliko lažje s prihranki, ki omogočajo, da si vzamemo čas za odločitev. Tako nismo primorani sprejeti službe zgolj zato, ker bi nujno potrebovali denar za vsakodnevno življenje. A z varčevanjem vrednost privarčevanega denarja s časom kopni, in to precej hitreje, kot si verjetno predstavljate. Krivec za to je seveda inflacija.
INVESTIRANJE
Investiranje pomeni nakup naložb, kot so na primer delnice, vzajemni skladi, nepremičnine itd. z namenom povečanja vrednosti premoženja v prihodnosti.
Vlaganje oziroma investiranje denarja je proces uporabe denarja za nakup različnih naložb (delnic, obveznih, vzajemnih skladov), ki imajo verjetnost, da bodo sčasoma ustvarile večjo stopnjo donosa kot denar, kot ga privarčujemo na banki.
Investiranje je torej naslednji korak po varčevanju, ko imamo že ustvarjeno ustrezno denarno rezervo za nepredvidene dogodke.
Da bi vrednost svojih prihrankov ohranili oziroma celo povečali, denar investiramo in tako omogočimo, da denar dela v našo prid. Pogosto temu rečemo, da denar dela denar, ustvarimo si pasivni dohodek. To je dohodek, ki ga zaslužimo brez aktivnega dela in prihaja iz virov, ki niso naša služba. Takšen dohodek nam omogoči manjšo odvisnost od redne službe, omogoči nam več svobode pri zasledovanju svojih ciljev in na splošno olajša naše življenje.
POMEMBNO:
Investiranje ni hazardiranje – kratkoročno lovljenje hitrih dobičkov in »vročih zgodb« lahko vodi v velike izgube.
Uspešno investiranje temelji na premišljenih, dolgoročnih odločitvah in ne na čustvenih odzivih na kratkoročna nihanja na trgih.
Investiranje v vzajemnih skladih
Ena izmed bolj razširjenih in vlagateljem prijaznih oblik investiranja je investiranje v vzajemnih skladih. Naj na tem mestu izpostavimo, da se običajno v zvezi z različnimi cilji investiranja v skladih vzajemno uporablja fraza varčevanje v skladih (npr. varčevanje za pokojnino, varčevanje za otroke …). Namen poenotenja obeh pojmov je lažja razumljivost tudi za tiste posameznike, ki jim beseda investiranje ni tako blizu. A zavedati se je treba, da naložbe v skladih prinašajo določeno tveganje padca vrednosti, torej gre za investiranje in ne za varčevanje. Več o tveganjih, padcih vrednosti naložb in trendih na finančnih trgih si lahko preberete v prispevku Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov.
Za nekoga, ki želi del svojih razpoložljivih sredstev investirati v nakup vrednostnih papirjev, so torej dobra izbira vzajemni skladi. Gre za eno najbolj uveljavljenih oblik investiranja v razvitem svetu, poleg reguliranosti in nadzorovanosti jih odlikuje tudi enostavnost in likvidnost. Njihova velika prednost je v tem, da so dostopni tudi malim vlagateljem. V primerjavi z neposredno naložbo v delnice nam naložba v vzajemni sklad omogoča večjo razpršenost premoženja. Za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z investiranjem na kapitalske trge, je priporočljivo, da presežna sredstva v vzajemne sklada investirajo postopoma. S tem, ko se odločimo za redna mesečna vplačila v sklade, izkoristimo pozitivno stran nihanja na kapitalskih trgih, saj enote skladov kupujemo ne glede na to, ali tečaji rastejo ali padajo. Z rednimi mesečnimi vplačili pa tako pridobimo ugodno povprečno nakupno ceno, kar nam dolgoročno omogoča doseganje povprečnega donosa, ki ga prinaša kapitalski trg.
Če ste začetnik:
Priporočljivo je postopno investiranje z rednimi mesečnimi vplačili, saj tako izkoristite nihanja na trgih in dosežete ugodnejšo povprečno nakupno ceno.
Prijavite se na posvet z našim svetovalcem
Investiranje za pokojnino, otroke ali ohranitev vrednosti prihrankov
Možnost izbire različnih tipov skladov omogoča, da naložbeno strategijo prilagodite svojemu vlagateljskemu profilu. Vzajemni skladi so zato lahko primerna odločitev za vlagatelje z različnimi cilji, kot na primer:
- Varčevanje za pokojnino: v zgodnjih fazah varčevanja oziroma investiranja za pokojnino si mladi lahko privoščijo več tveganja, saj je njihov investicijski horizont (čas, ko si nameravamo izplačati investirana sredstva) še daleč v prihodnosti. Za vlagatelje, ki varčujejo za pokojnino, do katere jih čaka še denimo 30 let, je zato smiselno, da so v večji meri usmerjeni v delniške vzajemne sklade, pri katerih je sicer kratkoročno nihanje izrazitejše, a dolgoročni pričakovani donosi višji. Bolj kot se vlagatelj približuje upokojitveni starosti, bolj se povečuje utež defenzivnih skladov z manjšim nihanjem in nižjimi pričakovanimi donosi, torej skladov z večjim deležem obvezniških, stabilnejših naložb. Gibanje tovrstnih naložb je bolj predvidljivo, možnost večjega padca vrednosti premoženja ravno v času, ko nameravamo unovčiti naložbo, pa manjša.
- Varčevanje z namenom ohranjanja vrednosti prihrankov: za vlagatelje, katerih glavni cilj investiranja je ohranjanje vrednosti prihrankov oziroma zaščita pred inflacijo, so primerni predvsem defenzivni vzajemni skladi z nizkim tveganjem in stopnjami donosa. Sem štejemo sklade z večjim delom sredstev v obveznicah, sklade denarnega trga (alternativa bančnim depozitom), v manjši meri lahko tudi delniške sklade, ki se osredotočajo na naložbe v defenzivnih panogah, kot sta na primer zdravstvo in javne storitve.
- Varčevanje za otroke: starši in stari starši pogosto želijo svojim otrokom zagotoviti denar za šolanje ali pa lažji prehod v odraslo dobo. S periodičnim investiranjem od otrokovega rojstva do polnoletnosti lahko že na prvi pogled nizki zneski zrasejo v lepo vsoto. Izbor skladov je odvisen od časovnega okvira investiranja in tveganja, ki so ga starši oziroma stari starši pripravljeni sprejeti.
KAJ MORATE VEDETI:
- Eden ključnih dejavnikov uspešnega investiranja je čas – daljše kot je obdobje investiranja, večji je učinek obrestno-obrestnega računa, kjer se ne plemenitijo le vložki, temveč tudi že ustvarjeni donosi.
- Pomembna je tudi pravilna razporeditev sredstev med različne naložbe (delnice, obveznice, denar), saj struktura portfelja močno vpliva na uspešnost.
- Diverzifikacija oziroma razpršenost naložb zmanjšuje tveganje portfelja.
- Sistematično investiranje z vnaprej določenim načrtom pomaga preprečiti impulzivne odločitve.
Prijavite se na posvet z našim svetovalcem
Kdaj se odločiti za varčevanje in kdaj investiranje?
Odgovor na vprašanje je odvisen od tega, kdaj predvidevate, da boste potrebovali denar in koliko denarja že imate prihranjenega.
- Varčevanje je primerna odločitev, če trenutno še ne razpolagate s prihranki, ki bi vam v primeru izgube rednega prihodka pokrili nekaj mesecev življenjskih stroškov. Prav tako je varčevanje običajno bolj smiselno od investiranja, če boste privarčevani denar potrebovali v roku manj kot 5 let. V preostalih primerih predstavlja denar na bančnem računu oziroma v nogavici izgubljeno priložnost za donose, ki bi jih lahko iztržili z investiranjem.
- Investiranje denarja je en korak naprej od varčevanja in je primerno za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, kot so pokojnina, nakup nepremičnine, daljše potovanje, štipendija … Za dosego teh lahko izberemo bolj tvegane in po drugi strani tudi časovno gledano bolj donosne delniške naložbe.
- Najbolj očitna razlika med varčevanjem in investiranjem pa je tudi v stopnji tveganja, ki ga sprejmemo. Pri varčevanju je tveganje za izgubo realne vrednosti prihrankov tako rekoč nična, vendar varčevanje ne prinaša donosov oziroma so donosi zelo nizki (obresti na bančne depozite). Na drugi strani investiranje prinaša možnost zaslužka, torej donosa na investirane prihranke, a pri tem kot investitorji prevzamemo tudi določeno mero tveganja, da se bo vrednost prihrankov, ki jih investiramo, na neki točki znižala.
Investiranje je praviloma primernejše za dolgoročne cilje, medtem ko je varčevanje bolj smiselno za kratkoročne potrebe in zagotavljanje likvidnosti.
Ste izbrali investiranje? Začnite čim prej!
Da bo vaša pot do zastavljenega cilja čim krajša, je smiselno začeti čim prej. Daljše kot je obdobje, več časa imajo sredstva za rast, učinki obrestno-obrestnega računa pa so skozi daljše obdobje vse bolj vidni. In zakaj je tako? Ker se v celotnem obdobju ne plemenitijo le vaši vplačani zneski, temveč tudi vaši vsakoletni donosi, ki so iz leta v leto večji.
Čas in učinek obrestno obrestnega računa, sta močni orožji pri plemenitenju vašega premoženja. Brez tega ne boste dosegli veliko, razen če imate že na začetku na razpolago veliko kapitala. Z investiranjem začnite torej dovolj zgodaj in izberite sebi primerno naložbo. Nato le pustite času, da naredi svoje, in verjemite, da ni razloga, da bi šlo kaj narobe.
Upoštevajte 3 glavne nasvete:
- Investirajte in vlagajte vaša sredstva v preproste investicijske produkte ali v finančne instrumente, ki jih razumete. Ob tem ustvarite dovolj visoko razpršenost ali raznolikost svoje naložbe s pomočjo mešanice nizko stroškovnih vzajemnih skladov, indeksnih skladov, bančnih depozitov ter, če imate znanje, tudi nekaj izbranih delniških naložb, kupljenih na borzi. Naš nasvet sicer je, da se prvotno raje držite investiranja v vzajemne sklade, še posebej če niste borzni poznavalec, saj se lahko kaj hitro opečete. Prav tako vam vzajemni skladi omogočajo investiranje v širok izbor delnic in obveznic ob eni sami transakciji. Visoka diverzifikacija ali razpršenost vam prinaša manjše tveganje, zato lahko vzajemne sklade opredelimo kot varnejšo naložbo v primerjavi z investiranjem neposredno na borzi. Prav tako je tudi stroškovno manj obremenjena.
- Najpomembnejši dejavnik, kako biti uspešen investitor, ni v sami izbiri delnic, obveznic ali vzajemnih skladov. Uspešno investiranja je predvsem in najbolj odvisno od pravilne strukturne izbire naložb. To pomeni, da imate v vašem portfelju vključene pravilne deleže delnic, obveznic in denarja. In da izberete in sprejmete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega vlaganja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vplačil skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko ognete čustveno nabitim odločitvam in tudi nepravilnim odločitvam prodaje naložbe.
- Preden se lotimo investiranja, je pomembno, da se seznanimo, za kakšno vrsto naložbe se odločamo. Razmisliti je treba tudi o tem, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma kakšna nihanja na trgih so za nas sprejemljiva. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev so na kratek rok lahko zelo velika in tega se moramo zavedati že na samem začetku investiranja. Izbrati moramo torej naložbe, ki čim bolj ustrezajo našemu profilu ali tipu vlagatelja.
Kakšna je razlika med investitorjem in varčevalcem?
Investitor je nekdo, ki uporablja svoj denar za nakup določene stvari kot naložbo, ki mu ponuja možnost za dobičkonosne donose z obrestmi ali donosi, kot dodatni prihodek ali kot povečevanje svoje vrednosti. Varčevalec pa je nekdo, ki si skozi izbrano obdobje svoj privarčevani denar mesečno hrani v poljubnih finančnih produktih – lahko je to zgolj varčevanje na banki, ki na žalost v zadnjem obdobju ne dosega želenega rezultata, saj so obrestne mere za denarne vloge v bankah blizu ničli. Tako je lahko primerna alternativa redno mesečno vplačevanje v vzajemne sklade, kjer se vsak privarčevani znesek primerno dolgoročno oplemeniti.
Pogosta vprašanja
Kakšna je glavna razlika med varčevanjem in investiranjem?
Varčevanje je praviloma namenjeno kratkoročnim ciljem, ustvarjanju finančne rezerve in ohranjanju hitro dostopnih sredstev. Pri investiranju pa sredstva vlagamo z namenom njihovega dolgoročnega plemenitenja, pri čemer sprejmemo tudi določeno stopnjo tveganja in nihanja vrednosti naložbe. Varčevanje in investiranje se zato ne izključujeta, ampak se lahko dopolnjujeta glede na vaše finančne cilje, časovni horizont in potrebe.
Kdaj je bolje varčevati in kdaj investirati?
Varčevanje je smiselno predvsem za finančno rezervo, nepredvidene izdatke in cilje, za katere boste denar potrebovali v bližnji prihodnosti. Investiranje je primernejše za dolgoročne cilje, pri katerih sredstev ne boste potrebovali več let in ste pripravljeni sprejeti določena nihanja njihove vrednosti. Pogosto je zato smiselna kombinacija obojega: del sredstev ostane hitro dostopen, del pa namenimo dolgoročnemu plemenitenju.
Koliko denarja je priporočljivo privarčevati pred začetkom investiranja?
Pred začetkom investiranja je smiselno ustvariti finančno rezervo, s katero lahko pokrijete nepredvidene stroške, ne da bi morali zaradi njih prodajati svoje naložbe. Kolikšna naj bo ta rezerva, je odvisno od vaših prihodkov, mesečnih stroškov, življenjske situacije in drugih obveznosti. Ko imate ustrezno rezervo vzpostavljeno, lahko del presežnih sredstev glede na svoje cilje in odnos do tveganja namenite investiranju.
Ali lahko hkrati varčujem in investiram?
Da. Varčevanje in investiranje se med seboj ne izključujeta, ampak imata različni vlogi pri upravljanju osebnih financ. Z varčevanjem lahko ustvarjate finančno rezervo in sredstva za kratkoročne cilje, medtem ko je investiranje namenjeno predvsem dolgoročnemu plemenitenju sredstev. Razmerje med obema je odvisno od vaših finančnih ciljev, časovnega obdobja, v katerem boste denar potrebovali, ter pripravljenosti sprejemati tveganje.
Kako začeti investirati?
Pred začetkom investiranja je smiselno najprej določiti svoj finančni cilj in časovno obdobje, v katerem ga želite doseči. Razmislite tudi, koliko denarja lahko namenjate investiranju in kakšno stopnjo nihanja oziroma tveganja ste pripravljeni sprejeti. Na podlagi tega lahko izberete ustrezno naložbo oziroma sklad. Pomembno je predvsem, da razumete, kam vlagate, in da izbrana naložba ustreza vašim ciljem.
