Pravila uspešnega vlaganja denarja

 

Investiranje je pogosto eden izmed ključnih korakov na posameznikovi poti k finančni neodvisnosti  in stabilnosti. Po drugi strani pa je tudi področje, ki se ga veliko ljudi boji, ali pa se vanj podaja brez ustreznega znanja in izkušenj. Pomisleki, ki so največkrat plod lastnih slabih izkušenj iz preteklosti in negativnih pričevanj drugih, so zato upravičeni. Brez ustrezne strategije in poznavanja nepisanih pravil vlaganja denarja se lahko kaj hitro opečemo in namesto oplemeniti, svoje prihranke izgubimo. 

To pa še zdaleč ne pomeni, da je investiranje primerno zgolj za strokovnjake in izkušene mačke. S sledenjem in upoštevanjem ključnih pravil uspešnega vlaganja denarja lahko tudi začetniki izrabijo priložnosti, ki jih ponuja svet naložb in unovčijo rast vrednosti delnic, obveznic, nepremičnin in ostalih naložbenih razredov.

Bistvena načela uspešnega investiranja denarja smo pri družbi za upravljanje  Generali Investments združili v šest zlatih pravil investiranja, ki jih boste spoznali v nadaljevanju prispevka. Čeprav je za kapitalske trge značilno nepredvidljivo in burno dogajanje, so temeljna načela uspešnega investiranja v delnice in ostale vrednostne papirje večna. 

Šest zlatih pravil vlaganja denarja

 

1.PRAVILO: Investirajte načrtno in po meri

Prvo pravilo ni slučajno postavljeno pred vsemi ostalimi. Še preden se lotimo investiranja v delnice, sklade ali kateri drugi naložbeni razred, moramo jasno zastaviti svoje cilje oziroma namen investiranja. V tem koraku si določimo tudi, koliko smo pripravljeni nameniti vlaganju denarja in koliko časa imamo na voljo do obdobja, ko si bomo začeli naložbo izplačevati. Zelo pomembno pri tem je, da smo v svojih pričakovanjih realni.

 

2.PRAVILO: Izberite primeren način investiranja 

Drugo pravilo ločuje med dvema možnostma pristopa k vlaganju denarja:

– investiranje z enkratnimi zneski, pri katerem v različnih obdobjih vlagamo različno visoke zneske

– mesečno investiranje po metodi povprečnih stroškov, se zlasti pri manj izkušenih vlagateljih običajno izkaže kot najbolj uspešen pristop. Bistvo metode povprečnih stroškov je, da določen znesek investiramo v rednih intervalih (npr. 100 EUR vsakega petnajstega v mesecu), ne glede na ceno naložbe. S tem omilimo vpliv nihanja tržnih vrednosti in onemogočimo, da bi na naše odločitve vplivala čustva.

 

3.PRAVILO: opredelite svoj tip vlagatelja

Glede na stopnjo tveganja, ki smo ga pripravljeni sprejeti, časovni horizont, življenjski slog in druge karakteristike ločimo med petimi različnimi tipi vlagateljev, od zelo previdnega do zelo dinamičnega vlagatelja. 

Kakšen tip vlagatelja ste?

 

4.PRAVILO: svoj denar zaupajte najboljšim

Izbira pravega strokovnega partnerja, ki nam bo pomagal pri odločitvah o tem, kam vložiti denar in kako upravljati z naložbami, lahko nadomesti pomanjkanje strokovnega znanja na področju finančnih trgov. Pri izbiri moramo upoštevati zgodovino delovanja, velikost oziroma količino sredstev v upravljanju, profesionalnost in uspešnost upravljavcev in svetovalcev, stroške v primerjavi z konkurenco.

Spoznajte svetovalce Generali Investments

 

5.PRAVILO: razpršite svoje naložbe

Po tem, ko opredelimo svoje finančne cilje in vlagateljski profil, skladno z ugotovitvami ustrezno razpršimo svoj portfelj naložb. To pomeni, da svoj denar razporedimo med različne naložbe oziroma različne sklade. Temu v financah pravimo, da jajca razporedimo v različne košare, torej zmanjšamo skupno tveganje našega portfelja.

 

6.PRAVILO: spremljajte svoje naložbe

Ker se razmere na trgih spreminjajo, moramo svoje naložbe redno (priporočamo vsaj enkrat letno) pregledovati in po potrebi v skladu s svojo strategijo prilagoditi aktualnim tržnim razmeram. 

 

6 pravil vlaganja denarja na enem mestu

 

Z brezplačno strokovno pomočjo do zmagovalnega portfelja naložb
Vsak posameznik ima svoje cilje, ki jih želi doseči z vlaganjem denarja. Nekaterim je cilj hiter zaslužek, drugim dolgoročna rast vrednosti sredstev, tretji pa se želijo osredotočiti predvsem na zavarovanje vrednosti premoženja. Vsak cilj zahteva svojo strategijo, zato je pomembno, da se posameznik posveti svojim željam in sposobnostim ter skladno s tem oblikuje svojo strategijo.

Šest osnovnih pravil vlaganja denarja nam lahko služi kot izhodišče in vodnik, ki velja za vse vlagatelje, vseeno pa je zelo pomembno, da vsak posameznik naložbene odločitve prilagodi svojem finančnem položaju, željam in ostalim karakteristikam. 

Svetovalka vlagatelju razlaga pravila investiranja v delnice

Da bi lahko bili uspešni vlagatelji je pomembno tudi razumevanje finančnih trgov. Poznavanje finančnih instrumentov ter spremljanje tržnih gibanj, sta pomembna elementa za sprejemanje pravih odločitev. Ključno pri tem je zavedati se svojega znanja in omejitev. Zato so nam lahko v veliko pomoč finančni svetovalci, ki vlagatelje z nasveti vodijo skozi celoten proces investiranja v sklade in sprejemanja naložbenih odločitev. Bralci tega prispevka se lahko brezplačno posvetujete s strokovnjaki iz področja plemenitenja prihrankov v investicijskih skladih, podprtimi z aktualnimi in kakovostnimi informacijami o dogajanju na kapitalskih trgih. 

Prijava na posvet

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Tehnološke delnice so zopet predrage

Dogajanje na borzah pretekli teden je bilo umirjeno, v duhu velikonočnih praznikov, ki so skrajšali trgovalne dneve na večini velikih svetovnih trgov. Globalni trgi so zaključili teden nekoliko nižje, predvsem na račun ameriških tehnoloških delnic. Vse več velikih globalnih investicijskih bank ocenjuje, da so tehnološke delnice zopet drage oziroma predrage za položaj v katerem se trenutno nahaja svetovna ekonomija. Porajajoče se nasprotovanje vseobsežni umetni inteligenci oziroma ChatGPT-ju tehnološkim podjetjem trenutno ne koristi. ChatGPT so zaradi zlorabe osebnih podatkov prepovedali v Italiji, podobno pa razmišljajo še v nekaterih drugih državah, medtem ko Kitajska sporoča, da bodo podrobno varnostno pregledali vse AI ponudnike. Tehnološke delnice so tako prejšnji teden izgubile skoraj 1,7 %, medtem ko so se ostale panoge držale precej bolje. Še naprej so okrevale tudi finančne oziroma predvsem bančne delnice, saj se vsaj vzdušje kratkoročno izboljšuje. Glavna bančna skrb ostajajo posojila za poslovne nepremičnine, ki pri ameriških velikih bankah predstavljajo »le« 6,5 % vseh posojil, pri malih regionalnih bankah pa skoraj 30 %. Posojil za poslovne nepremičnine v ZDA je za 3.000 milijard, več kot 50 % jih bo potrebno refinancirati v naslednjih 24 mesecih, obrestna mera pa bo višja za 350 do 450 točk, če FED ne bo bistveno spremenil denarne politike do konca leta. Če k temu dodamo še več kot 620 milijard nerealiziranih izgub na obveznicah, podatek je iz 31. 12. 2022, potem je jasno, da je položaj predvsem ameriških manjših, regionalnih, bank zelo šibek in da se težave lahko zelo hitro vrnejo. Prihajajoči rezultati prvega četrtletja 2023 bodo zelo zanimivi in informativni. Inflacijski pritiski in pričakovanja se še naprej umirjajo, a scenarij, kjer FED ne bo več dvigoval obrestne mere, se trenutno ne zdi realen. A višja bo obrestna mera, hitreje in močneje se lahko pokažejo prej opisane težave. In FED bo takrat prisiljen močno hitro znižati obrestno mero. Vlagatelji posledično donose na državnih obveznicah potiskajo še nižje. Ameriška 10-letna menica se trenutno giblje pri 3,5 %, podobna nemška obveznica pa pri 2,25 %.

Rast evropskih delniških trgov
Položaj v Evropi je vseeno nekoliko drugačen kot v ZDA. Napoved zelo šibke gospodarske rasti se v luči dogodkov zadnjega leta trenutno zdi optimistična in vlagatelji to nagrajujejo z rastjo delniških trgov. Evropske delnice so tako tudi pretekli teden nekaj pridobile. Inflacija ostaja visoka. V Veliki Britaniji imajo že drugi mesec zapored dvomestno inflacijo, ki realnemu upadanju plač in kupni moči že kaže negativne posledice v nekaterih segmentih gospodarstva. Podatki iz marčevskih transakcij na plačilnih karticah kažejo upad potrošnje luksuznih izdelkov ter tudi omejitev potrošnje v gostilnah in barih. Diskrecijska potrošnja bo v obdobju visoke inflacije nadpovprečno prizadeta, saj rast plač po preteklih izkušnjah ne dosega rasti cen.
Warren Buffet je povečal delež japonskih delnic v svojem portfeljuKot zanimivost velja omeniti še Warren Buffeta, legendarnega vlagatelja, ki se ta teden mudi na Japonskem. Po zelo dolgem času je povečal delež japonskih delnic v svojem portfelju in s tem nakazal, da se povečuje privlačnost le-teh. A ker je ob v svojem pristopu k investiranju zelo selektiven, ob tem ne smemo posplošiti, da se japonski trg prebuja iz dolgoletne hibernacije in da so njegove težave odpravljene. Smer in ton daje še naprej BOJ, japonska centralna banka, ki trmasto vztraja pri politiki ničelnih obrestnih mer ter kontroli krivulje japonskih obveznic, kar tudi nov guverner BOJ očitno še nekaj časa ne bo spreminjal. 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja, a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanja v bančnem sektorju, so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah nekoliko previdnejši kot v preteklih tednih. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Finančna neodvisnost ni le mit

 

Veriga, ki se spremeni v leteče ptiče

 

Ali tudi vi neprestano razmišljate, kako razpolagati z denarjem, da boste lahko poravnali vse račune, izpolnili življenjske potrebe in morda pri tem konec meseca prihranili nekaj denarja? Zagotovo vam takšno razmišljanje predstavlja vir stresa in tesnobe. To negativno vpliva na vaš občutek nadzora nad življenjem, samozavest in počutje nasploh. Večnim finančnim izzivom, kot je varčevanje za nakup nepremičnine ali avtomobila, varčevanje za otroke in varčevanje za mirno starost oziroma predčasno upokojitev, se pridružuje še inflacija, ki najeda vrednost vašega denarja.

Zdaj pa si predstavljajte življenje, v katerem si lahko brez odrekanja privoščite vikend izlete po evropskih prestolnicah, zimska potovanja v tropske kraje, raziskovanje novih kultur, ogled najljubših koncertov in športnih dogodkov. Ali pa vam je bližje uživanje v svojih jeklenih konjičkih in kvalitetno preživet čas z družino? Vse to brez, da bi bili odvisni od prihodkov, ki jih prejmete iz naslova vaše službe omogoča stanje, ki ga je leta 1992 Joe Dominguez v eni izmed najbolj vplivnih knjig na področju osebnih financ, »Tvoj denar ali tvoje življenje« opisal z izrazom finančna neodvisnost

Različni tipi pasivnega prihodka

Čeprav zelo specifična in odvisna od potreb ter življenjskega stila, je finančna neodvisnost najpomembnejši mejnik, ki ga lahko kot posameznik dosežemo na področju osebnih financ. Prinaša namreč svobodo pri odločanju o tem, kako bomo porabili svoj čas in s čim se bomo ukvarjali poklicno ter v prostem času. Največkrat je ključno pri doseganju finančne neodvisnosti vzpostaviti vir pasivnega prihodka, ki nam bo sam po sebi v zagotavljal kritje življenjskih stroškov. V sodobnem svetu digitalna tehnologija ponuja veliko različnih možnosti pasivnega prihodka prek trženja vsebin na družbenih omrežjih, pisanja e-knjig, blogov, prodaje spletnih tečajev itd., a trg na tem področju je že zelo zasičen, konkurenca huda, zato trud in vložen denar pogosto ostaneta nepoplačana. 

Statistika je bolj naklonjena tistim, ki vir pasivnega prihodka iščejo prek investicij v naložbe kot so nepremičnine, plemenite kovine, delnice, obveznice in vzajemni skladi. Čeprav se v svetu iskanja instantnih rešitev in hitrega zaslužka nekaterim tovrstne naložbe zdijo dolgočasne, izpolnitev cilja pa (pre)daleč, se potrpežljivost in upoštevanje pravil investiranja na dolgi rok izplačajo. K temu veliko pripomore tudi matematika oziroma obrestno obrestni račun, ki poskrbi, da se z leti donosi hitro povečujejo, finančna neodvisnost pa postaja vse bolj realen cilj. 

Kaj nam omogoča pasiven prihodek, ki pokriva naš življenjski stil? 

Služenje denarja medtem, ko spimo, potujemo ali preživljamo čas z družino je najbolj pogosta asociacija, ki jo dobimo, ko nam algoritmi na spletu ponujajo video na temo pasivnih prihodkov. Kakšne pa so konkretne spremembe v življenju, ki nam omogočajo, da dosežemo najpomembnejši cilj na področju osebnih financ?

Moški, ki leži na plaži in prejema pasiven dohodek

  • Ohranjanje želenega življenjskega standarda po upokojitvi: povprečna pokojnina v Sloveniji je zgolj malenkost višja od polovice povprečne neto plače, kar pomeni, da skoraj 50 % upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga revščine. Zaradi staranja prebivalstva so napovedi za prihodnost še slabše, brez prihrankov ali vira pasivnega prihodka bo za večino izmed nas nemogoče obdržati svoj življenjski slog po upokojitvi.
  • Prilagoditev poklicnega življenja: ko dosežemo finančno neodvisnost, naša kariera oziroma zaposlitev postane svobodna izbira. Lotimo se lahko službe, ki nas zanima in osrečuje, čeprav je ta plačana slabše od obstoječe. Morda pa se preizkusimo v podjetniških vodah in iz svojih konjičkov zaženemo posel. Če nas bolj kot narava dela moti pomanjkanje prostega časa, lahko iz polnega delovnika preidemo na skrajšan, ali pa se celo predčasno upokojimo.
  • Možnost zagotavljanja finančne podpore bližnjim: ko si redne stroške odplačevanja kredita, položnic, najemnine, hrane in oblačil lahko pokrijemo s svojim pasivnim dohodkom oziroma naložbami, si lahko postavimo nove prioritete – na primer finančna prihodnost otrok. Šolanje v tujini, selitev na svoje in preživljanje mlade družine so za današnje generacije velik finančni zalogaj, največ lahko za pomoč pri vstopu v odraslo dobo naredimo, če z varčevanjem za otroka začnemo čim prej v njegovem otroštvu in izkoristimo moč obrestno obrestnega računa.
  • Človekoljubje in dobrodelnost: marsikdo se po izpolnitvi finančne neodvisnosti odloči, da bo del svojega denarja vračal skupnosti – podpiranje humanitarnih organizacij, finančna pomoč ljudem v stiski, sofinanciranje izgradnje šol, otroških igrišč in podpiranje športnih klubov so le nekateri izmed načinov, s katerimi lahko po tem, ko postanemo finančno neodvisni, poskrbimo še za višje dobro. 

Do finančne neodvisnosti prek vzajemnih skladov

Pri dolgoročnem investiranju je pomembno, da se izogibamo izrazito tveganim investicijam, ki na podlagi kratkega preteklega obdobja obljubljajo privlačne donose, a hkrati skrivajo tudi pasti, na katerih se neizkušeni vlagatelji radi opečejo in izgubijo investiran denar. Na drugi strani so tradicionalne naložbe, kot so delnice in obveznice, že dolgo časa priljubljene med vlagatelji, ker ob pravilnem pristopu na dolgi rok ponujajo zanesljiv in stabilen donos.

Eden izmed najbolj priljubljenih načinov, kako izkoristiti donose delnic in obveznic, je investiranje v vzajemne sklade. Vzajemni skladi so naložbe, ki združujejo sredstva več vlagateljev in jih investirajo v različne vrednostne papirje. Če vas zanima več o tem, kako delujejo vzajemni skladi in kako sestaviti svoj portfelj naložb v sklade, se lahko obrnete na finančne svetovalce, ki vam bodo pomagali opredeliti svoj vlagateljski profil. Glede na vaš vlagateljski profil bo nato svetovalec lahko priporočil optimalno kombinacijo naložb, ki bo ustrezala vašim ciljem. 

Prijava na posvet

Tipi vlagatelja 

Obstaja več različnih načinov za določitev tipa vlagatelja pri investiranju v vzajemne sklade. Najpomembnejši dejavniki so naložbeni cilji, starost, obstoječe finančno stanje in stopnja tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti, a v osnovi vse delitve izhajajo iz treh temeljnih tipov:

1.Umirjeni – krajša predvidena doba držanja naložbe (do 5 let), nizka toleranca do tveganja, nizka pričakovana donosnost portfelja naložb

2.Uravnoteženi – predvidena doba varčevanja cca. od 5 do 10 let, zmerna toleranca do tveganja, srednja pričakovana donosnost portfelja naložb

3.Dinamičen – daljša predvidena doba varčevanja (običajno nad 10 let), višja toleranca do tveganja (to pomeni, da vrednost naložbe skozi čas lahko niha bolj kot pri uravnoteženem ali umerjenem vlagatelju), višja pričakovana donosnost portfelja naložb

Kakšen tip vlagatelja ste?

 

Ko gre za cilje, kot je varčevanje za otroke, predčasna upokojitev in finančna neodvisnost, govorimo o dinamičnem tipu portfelja oziroma vlagatelja, zato si bomo zdaj pogledali, kaj lahko od naložbe v dinamičen portfelj s pričakovano donosnostjo med 5 % in 8 %  vlagatelji pričakujemo v treh različnih scenarijih – varčevanje za osamosvojitev otroka, varčevanje za dodatno pokojnino ter nazadnje varčevanje s ciljem finančne neodvisnosti. Številke bomo nato primerjali z donosi, ki jih lahko dobimo v depozitu, po povprečnih obrestnih merah, ki jih banke trenutno ponujajo za dolgoročno vezavo, ter v nogavici. 

 

SCENARIJ 1:
Varčevanje za osamosvojitev otroka ob predpostavki, da bomo vsak mesec od njegovega rojstva privarčevali 50 evrov, naložbo oziroma denar pa unovčili, ko bo dopolnil 25 let:

Primer varčevanja za otroke

Če za otroka torej vsaki mesec od njegovega rojstva do dopolnjenega petindvajsetega leta v nogavico ali hranilnik damo 50 evrov, ga bo ob dopolnjenem petindvajsetem letu čakalo 15 tisoč evrov. Če bi se ta denar obrestoval na banki, bi se po 15 letih vsota povečala za dobrih 924 evrov. Ob predpostavki 6,5 % donosa dinamičnega portfelja v vzajemnih skladih, pa bi se znesek več kot podvojil in znašal dobrih 37 tisoč evrov, ki bi denimo otroku že lepo olajšali nakup prve nepremičnine. 

 

SCENARIJ 2:
Varčevanje za pokojnino ob predpostavki, da bomo od svojega petindvajsetega leta do dopolnjenega šestdesetega leta vsak mesec privarčevali oziroma investirali po 100 evrov:

Primer varčevanja za pokojnino

Učinek obrestno obrestnega računa se z leti držanja naložbe hitro stopnjuje, zato bodo rezultati pri investiranju za pokojnino za marsikoga presenetljivi. Pri tem je zelo pomembno, da začnemo dovolj zgodaj – v 35 letih od začetka investiranja v skladih pri petindvajsetih do dopolnjenega šestdesetega leta se znesek ob danih predpostavkah zviša na skoraj 160 tisoč evrov. Kar je dovolj, da bi si pri svoji redni pokojnini še naslednjih 25 let vsak mesec izplačali dodatnih 533 evrov rente iz računa naložb v sklade. Na drugi strani bi mesečna renta iz denarja v depozitu oziroma nogavice znašala 153 oziroma 140 evrov. 

 

SCENARIJ 3:
Varčevanje s ciljem finančne neodvisnosti: ko govorimo o finančni neodvisnosti, bomo zgolj z zneski iz prvotnih dveh scenarijev cilj težko dosegli. A številke, ki jih moramo mesečno odtrgati od plače pri 6,5 % donosu, za marsikaterega Slovenca še zdaleč niso nepredstavljivo visoke. Spodnji graf prikazuje vsote, ki jih lahko dosežemo v 30 letih, če vsak mesec na stran damo 400 evrov. 

Primer varčevanja za finančno neodvisnost

V 30 letih torej s 400 evrov mesečnega vložka v vzajemne sklade s 6,5 % donosa vsota narase za dobrih 442 tisoč evrov, kar je dovolj, da si naslednjih 30 let izplačujete rento v višini 1228 evrov mesečno. Seveda je treba upoštevati, da bo čez 30 let zelo verjetno vrednost 1228 evrov zaradi inflacije nižja. Vseeno pa izračun dokazuje, da je že z zneski, ki niso utopični, mogoče doseči finančno neodvisnost, ki tudi za povprečnega Slovenca ob pravilnem pristopu ni zgolj mit. Izdelajte svoj vlagateljski profil in ugotovite, kakšen tip vlagatelja ste. 

Znesek, potreben za dosego ciljev na področju osebnih financ, se pri vsakem posamezniku močno razlikuje. Prav tako se v odvisnosti od dejavnikov, ki smo jih obravnavali v prispevku, razlikuje vsota, potrebna za dosego finančne neodvisnosti, zato se lahko tudi pri postavljanju ciljev posvetujete s finančnimi svetovalci

 

Pogosta vprašanja

Kaj je finančna neodvisnost?
Finančna neodvisnost pomeni, da imamo dovolj prihrankov, naložb in drugih virov dohodka, da lahko preživimo brez dela ali z minimalnim delom ter še vedno ohranjamo svoj trenutni življenjski standard.

Kdaj začeti investirati za predčasno upokojitev?
Nikoli ni prezgodaj, da začnete varčevati za upokojitev. Idealno je, če začnemo varčevati takoj, ko začnemo zaslužiti prvi denar, saj imamo tako več let, da izkoristimo učinek obrestnega obrestovanja in pozitivne dolgoročne trende naložb.

Kaj je pasiven prihodek?
Pasivni prihodek je dohodek, ki ga prejmemo iz naložb, nepremičnin, intelektualne lastnine ali drugih virov, ki nam prinašajo denar brez neposredne udeležbe ali aktivnega dela. To pomeni, da nam ni treba neposredno zamenjati svojega časa, znanja in dela, kot pri prihodku, ki ga dobimo v službi.

Denarna sredstva na računu vašega podjetja: 3 svari, ki jih morate vedeti – tudi o zakladnih menicah

 

 

Denarnih sredstev na bančnih računih podjetij v Sloveniji je vse več in dosegajo že 8 milijard evrov.

Je tudi vaše podjetje med njimi?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o 3 stvareh, ki so pomembne za ohranjanje vrednosti denarnih sredstev.

Kaj moram vedeti o obrestnih merah

V varčevanju smo Slovenci zelo dobri, ravno tako smo delavni in na bančnem računu – tudi podjetij – zbiramo velike količine denarnih sredstev.  Od tu naprej pa delamo pogosto napako.

Pri upravljanju likvidnih sredstev še vedno vse počnemo tako kot so to počeli  naši starši in stari starši, torej »po starem«, ko je bila edina možnost imeti denarna sredstva v sefu, ali na bančnem računu.

In to kljub temu, da lahko v medijih vsak dan preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave za podjetja se gibljejo od 0,01 do 1,6 odstotka. To pomeni: če vežemo sto tisoč evrov za eno leto, dobimo čez eno leto od 10 evrov do 1.600 evrov obresti, čeprav do denarja po vezavi leto dni ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot so stroški računa, in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo.

Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite v tem članku.

Kaj je inflacija?

Inflacija je pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se znižuje vrednost denarja. Z drugimi besedami, za evro danes lahko kupimo manj, kot smo kupili pred letom dni. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. Temu rečemo, da je realna vrednost nižja. Vsak dan del vrednosti denarja na računu realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije.

V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je sto tisoč evrov, ki smo jih lani marca položili v sef podjetja, ali pustili na bančnem računu, danes realno vrednih 91.500 evrov. Razlika v vrednosti 8.500 evrov je dejansko izpuhtela.

Vsekakor si vsako podjetje želi ohranjati realno vrednost svojih sredstev. To pa lahko naredi tudi brez da bi izgubilo likvidnost.

Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo enako likvidne alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v nadaljevanju prispevka.

Alternative bančnim depozitom: denarni vzajemni skladi

V zadnjih 30 letih se je tudi slovenski kapitalski trg razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najbolj pogostih alternativ bančnim depozitom glede tveganja se v zadnjem času omenjajo državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so po tveganju primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo.

Kaj morate vedeti o tej naložbeni možnosti?

  1. Donosi v tem trenutku presegajo obresti bančne vezave

Medtem ko se obresti pri 12-mesečni bančni vezavi še vedno merijo v desetinkah odstotka, znašajo donosi državnih menic zadnje avkcije 2,8 odstotka pri trimesečnih, tri odstotke pri šestmesečnih in 3,25 odstotka pri enoletnih menicah.

  1. Državne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne

Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi …), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, kar prinaša stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o tako imenovani likvidnostni premiji. Zakladne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne. Z nakupom zakladne menice se prihranki vlagatelja vežejo za tri, šest ali 12 mesecev. Se pa z njimi trguje, a je za to treba plačati provizijo. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje.

  1. Za nakup je treba odpreti račun pri primarnem vpisniku zakladnih menic

Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja o izvedbi transakcije prek borznega posrednika, po končanju transakcije pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta.

 

Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarjaRekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” v katerem vam je Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja naj upravitelj desetletja, odgovoril na vprašanja o instrumentih denarnega trga kot alternativi bančnim depozitom.

 

Obstajajo enostavne rešitve, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira prek denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlagajo v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti). Tako podjetje investira v več  instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva pa so brez vezave.

Denarni sklad »Generali MM« upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).

 

Oglejte si posnetek webinarja “Rekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” ali se oglasite pri nas na brezplačnem finančnem posvetu, kjer vam bomo odgovorili na podrobna vprašanja:

  • Kaj je denarni sklad,
  • Kako je reguliran,
  • Kakšne so prednosti vlaganja v Generali MM za podjetja.

 

 

 

Kako je lahko volatilnost delniškega trga vaša priložnost

 

 

Kaj povzroča volatilnost cen delnic?

  1. Politični in gospodarski dejavniki

Vlade imajo pomembno vlogo pri regulaciji panog in lahko vplivajo na gospodarstvo, ko sprejemajo odločitve o trgovinskih sporazumih, zakonodaji in politiki. Gospodarski podatki prav tako igrajo vlogo, saj ko gre gospodarstvu dobro, se vlagatelji običajno odzovejo pozitivno.

  1. Obrestne mere

Dogajanje v centralni banki neposredno vpliva na tečaje delnic. Centralne banke določajo obrestne mere in jih redno spreminjajo, da stabilizirajo gospodarstvo. Višja obrestna mera bo seveda pomenila, da bodo morala podjetja plačati več za posojila, posledično pa bodo imela manjše dobičke, kar bo znižalo cene delnic. Nasprotno, pa nižje obrestne mere pomenijo, da si lahko podjetja izposodijo denar pri bankah za veliko nižje stroške, s čimer prihranijo svoj denar in ustvarijo večji dobiček. V tem primeru bo cena delnice rasla.

  1. Aktualni dogodki, ki vplivajo na delniški trg

Na borzo vplivajo tudi novice in drugi aktualni dogodki. Dogodki, ki vplivajo na borzo, vključujejo vse politične nemire, državljanske vojne, epidemije, teroristične napade in podobno. Zaradi vseh teh dogodkov bodo tečaji delnic padli oz. vplivali na volatilnost trga.

Volatilnost lahko pomeni priložnost

Volatilnost ni vedno slaba, saj včasih zagotovi vstopne točke, ki jih lahko vlagatelji izkoristijo. Volatilnost trgov navzdol ponuja vlagateljem, ki verjamejo, da bodo trgi dolgoročno dobro delovali, možnost nakupa dodatnih delnic podjetij, ki so jim všeč, vendar po nižjih cenah. Pomembno je tudi gledati na dolgi rok, saj so dolgoročni vlagatelji manj zaskrbljeni zaradi volatilnosti, kajti na dolgi rok se volatilnost izniči. Poleg tega pa je treba imeti portfelj vedno primerno razpršen in primeren našemu nagnjenju k tveganju, ročnosti varčevanja in ostalim željam.

Mesečno varčevanje

Ena boljših strategij za vlaganje v vzajemne sklade je periodično (mesečno) varčevanje, saj s tem zmanjšate tveganje in volatilnost. Gre za učinek povprečne cene. To pomeni, da vlagatelj, ki vsak mesec nakaže enak znesek v izbrani sklad, bo včasih dobil več, včasih manj enot. Dolgoročno bo pa lahko ustvaril boljši donos, kot če skuša uloviti najugodnejši trenutek za vplačilo.

Ni nenavadno, da vas skrbijo obdobja ko je na trgu prisotna volatilnost. Toda spomnite se, da so spremembe cen vrednostnih papirjev običajen pojav na kapitalskih trgih.

 

 

Kaj je ESG, kaj so ESG dejavniki?

 

Svet nujno potrebuje zeleni prehod. Svojo vlogo morajo odigrati vsi deležniki: država, podjetja v realnem sektorju, finančne inštitucije, posamezniki kot potrošniki in kot mali vlagatelji. Vlagatelji bodo pomemben korak na poti v trajnostno prihodnost naredili s preusmeritvijo kapitalskih tokov oziroma investicij v razvoj trajnostnih projektov. Tudi skladi, ki upoštevajo ESG dejavnike, malim vlagateljem nudijo možnost sodelovanja pri ustvarjanju bolj zelene in človeku prijazne prihodnosti.

 

Drevo, ki raste iz kupa zemlje

Kaj pomeni ESG?


O tem, kaj je ESG investiranje in kaj je trajnostno investiranje smo razpravljali na webinarju: Na poti v trajnostno prihodnost. Kaj je ESG. Vabljeni k ogledu krajšega odlomka webinarja.

 

 

Kratica ESG se v poslovnem in investicijskem svetu vse bolj uporablja. Je angleška kratica, ki  pomeni E – Environmental prevedeno okoljske, S – Social prevedeno družbene in G – Governance prevedeno upravljavske dejavnike oziroma vidike trajnostnosti. Vsi ti trije dejavniki so pomembni v trajnostnem razvoju. 

Upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov pri poslovanju podjetij postaja pomemben dejavnik presoje ustreznosti poslovanja podjetij na sploh in tudi, ali je podjetje kot tako primerna naložba.

Z upoštevanjem ESG dejavnikov vlagatelji dobijo celovit vpogled v to, kako proučevano podjetje služi vsem svojim deležnikom – zaposlenim, strankam, skupnosti, okolju/planetu in delničarjem. 

Z drugimi besedami, ESG pomeni:

E – Kako podjetje ravna z okoljem,

S – Kako podjetje ravna z ljudmi,

G – Kako je podjetje vodeno.

 

Kaj pa vsak izmed treh ESG dejavnikov oziroma vidikov obravnava v praksi?

Listje v roki

 

Okoljski vidik (environmental): se ukvarja s celovito presojo vplivov podjetja na okolje. To lahko med drugim vključuje ogljični odtis podjetja, uporabo strupenih kemikalij v proizvodnih procesih, okoljski vpliv dobaviteljev, odpornost na podnebna tveganja, ravnanje z vodnimi viri, odpadki itd. 

Več oseb v suknjičih

 

Družbeni vidik (social): nanaša se na širši vpliv podjetja na družbeno okolje, tako znotraj organizacije, kot širše. Preučuje lahko, kako se podjetje zavzema za širše družbeno dobro, ravnanje z zaposlenimi, rasno, kulturno in spolno raznolikost znotraj organizacije, dostop do komunikacijskih poti, spodbujanje izobraževanja, zagotavljanje zdravstvenega in socialnega varstva zaposlenih itd.

Ikona banke

 

Upravljavski vidik (governance): zadeva vprašanja, kako uprava in vodstvo spodbujata pozitivne spremembe. Vključuje dejavnike, kot je plačni razpon znotraj podjetja, skladnost z zakoni, davčna odgovornost, raznolikost in neodvisnost vodstva, odnosi med vodstvom in delničarji, strankami, mediji ter ostalimi deležniki.


Presoja skladnosti z ESG standardi na poti v trajnostno prihodnost

 

Okoljski, družbeni in upravljavski standardi (ESG dejavniki) so tesno povezani s konceptom odgovornega investiranja (ang. Responsible investing). To je vse bolj uveljavljen pristop, pri katerem cilj vlaganja ni zgolj maksimiranje dobičkov, ampak tudi pozitiven vpliv na družbo in okolje. 

Vse do konca prejšnjega stoletja je prevladovalo prepričanje, da so iz strogo finančnega vidika stroški etično odgovornega poslovanja podjetij večji od koristi, posledično naj bi bili dobički in donosnost naložb, ki pri svojem poslovanju upoštevajo trajnostna načela nižja. Na prehodu v enaindvajseto stoletje pa vse več raziskav kaže, da temu ni tako in da vlagatelji, ki pri svojih naložbenih odločitvah upoštevajo ESG dejavnike, niso prikrajšani za donose.

Upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih standardov torej ne poslabša rezultatov podjetij. Še več, podatki kažejo, da so investicijski skladi, ki pri naložbenih odločitvah upoštevajo  dejavnike trajnostnosti, odpornejši med obdobji povečane negotovosti in nihajnosti na trgih (Mornigstar Manager Research, 2023). Pričakuje se, da bodo podjetja, ki so zavezana trajnostnemu razvoju in bodo upoštevala ESG dejavnike, imela na dolgi rok nižjo stopnjo trajnostnega tveganja, višjo stopnjo ugleda, lažji in cenejši dostop do virov financiranja in dobrega kadra. Vse to pa na dolgi rok vodi do uspešnosti poslovanja, ki se izraža tudi v vrednosti za delničarje. 

 ESG standardi torej pomagajo pri presoji o tem, kako posamezno podjetje upravlja s tveganji in priložnostmi, povezanimi z različnimi vidiki trajnostnosti. 

Celovita ocena skladnosti določene naložbe z ESG standardi je kompleksen in dolgotrajen proces, ki se izvede v okviru  procesa sprejemanja naložbenih odločitev. 

Sam postopek ESG integracije v naložbeno strategijo za Generali Krovni sklad je podrobneje predstavljen v dokumentu ESG integracije in opisuje izključevanje naložb, ki ne izpolnjujejo izhodiščnih kriterijev glede trajnostnosti  in delujejo v nasprotju z ESG vrednotami.; 

Podrobno Družba Generali Investments razkriva na spletni strani v dokumentu – Seznam izključenih izdajateljev

ter vključitev naložb za katere menimo da pozitivno prispevajo k trajnostni prihodnosti, kljub temu da delujejo v „ne-tako-zelo-trajnostnih“ dejavnostih, imajo pa kredibilne strategije energetskega prehoda in rezultat implementacije.

Ni vsaka ESG naložba trajnostna naložba  

 

ESG skladi so torej v investicijskem svetu vedno bolj uveljavljen naložbeni produkt. Med seboj se delijo glede na stopnjo integracije načel ESG v naložbene odločitve.  Zaradi pozitivnega vpliva na ugled in poslovanje so nekatere organizacije začele nepravilno uporabljati pojem trajnostna naložba. Obstaja več kategorij ESG produktov /skladov in ni vsak ESG sklad tudi trajnostna naložba.

 

Različne kategorije ESG produktov

 

Klasifikacija ESG skladov oziroma finančnih produktov  natančno določa EU zakonodaja( tako imenovana  uredba s kratico SFDR*:

  • Najbolj zeleni finančni produkti ali skladi (uvrščajo se v 9.člen SFDR):

To so skladi, ki investirajo zgolj v trajnostne naložbe, se uvrščajo med finančne produkte 9. člena Uredbe SFDR, pogoji za uvrstitev v 9. člen so zato najstrožji, dosegajo jih podjetja, ki neposredno prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Evropska taksonomija zelo natančno opredeljuje, kaj je trajnostna naložba. To je naložba katere cilj je trajnosnostni in mora izpolnjevati 3 pogoje in sicer:  

  1. Ne škoduje preostalim okoljskim ciljem.
  2. Znatno prispeva k enemu izmed okoljskih ciljev:
    – Blažitev podnebnih sprememb
    – Prilagajanje podnebnim spremembam
    – Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov
    – Prehod na krožno gospodarstvo
    – Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja
    – Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov
  3. Upošteva minimalne standarde korporativnega upravljanja:
    1. Smernice  Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD za mednarodna podjetja
    2. Globalni dogovor ZN
  • Svetlo zeleni finančni produkti po 8.člen SFDR 

Skladi, ki spodbujajo ESG značilnosti oziroma finančne tokove usmerjajo tja, kjer so izdajatelji aktivni na nivoju trajnostnega razvoja ter spodbujajo okoljske in družbene aktivnosti, pri tem pa ne investirajo zgolj v trajnostne naložbe, spadajo med finančne produkte 8. člena SFDR. Takim skladom pravimo svetlo zeleni, saj lahko vsebujejo tudi naložbe, ki niso strogo trajnostne. Med produkte 8. člena SFDR se uvršča tudi 11 od 15  podskladov Generali Krovnega sklada družbe za upravljanje Generali Investments

  • 6. člen SFDR

Pod 6. člen SFDR spadajo skladi oziroma finančni produkti, ki niso ne temno ne svetlo zeleni in samo obvladujejo tveganja glede trajnostnosti, a nimajo trajnostnih naložb in ne spodbujajo okoljskih, družbenih ali upravljavskih aktivnosti. 

Praksam, s katerimi podjetje da vtis, da je bolj trajnostno naravnano, kot dejansko je, pravimo zeleno zavajanje oziroma greenwashing.

Poenostavljeno vse zgoraj navedeno lahko prikažemo v spodnji razpredelnici.

Prispevajte svoj delež k boljši prihodnosti in investirajte po načelih ESG 

 

Vedno več empiričnih raziskav potrjuje, da z upoštevanjem ESG dejavnikov vlagatelji ne žrtvujejo donosnosti. 

Če vas skrbijo klimatske spremembe (E), podpirate izenačitev plačila za ženske, odpravo modernega suženjstva in odpravo prisilnega dela otrok (S) in če ste proti korupciji in podkupovanju (G) potem je za vas primerno tudi ESG investiranje.

Rešitev za male vlagatelje ponujajo ESG investicijski skladi, kjer postopek presoje opravijo profesionalni upravitelji premoženja.

Več o tem, kaj so ESG skladi na webinarju: Na poti v trajnostno prihodnost. Kaj je ESG?

Ogled webinarja

Iz zemlje vzklije drevo

Skupna vrednost sredstev pod upravljanjem investicijskih skladov, ki so označeni kot skladni z ESG standardi je leta 2022 na globalni ravni znašala 38 bilijonov evrov (38 tisoč milijard). Za primerjavo, to je približno 612 krat toliko, kot je znašal letni BDP Slovenije.

V pomoč pri soustvarjanju trajnostno naravnane in človeku bolj prijazne prihodnosti prek trajnostnega investiranja so vam na voljo tudi finančni svetovalci, ki bodo odgovorili na vaša vprašanja vezana na ESG investiranje ter vam svetovali pri sestavi svojega trajnostno usmerjenega portfelja. 

Rešitev za male vlagatelje ponujajo ESG investicijski skladi, kjer postopek presoje opravijo profesionalni upravitelji premoženja.

 

Prijava na posvet

     

Z upoštevanjem ESG dejavnikov pri svojih tako potrošniških kot investicijskih odločitvah  prispevamo k boljšemu jutri in omejimo tveganja povezana z neetičnimi poslovnimi praksami podjetij v katera investiramo. 

 

*Uredba SFDR (Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki določa pravila o preglednosti vključevanja tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov v postopke pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih ter pravila o zagotovaljanju informacij o trajnostnih vplivih finančnih produktov).

 

 

Kako v času inflacije zaščitimo svoje prihranke?

 

 

Kaj je inflacija?

Inflacija pomeni splošno naraščajočo raven cen blaga in storitev. Sčasoma denar izgubi vrednost – pride do razvrednotenja denarja in padca kupne moči. Tako lahko kupite vse manj za isto vsoto denarja. Stopnja inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Oblikuje se nakupovalni voziček z različnimi izdelki in storitvami, kot so živila, oblačila ali stroški elektrike in najema. Sprememba cene v primerjavi s prejšnjim letom ali mesecem pa se imenuje inflacija.

Kaj je pripomore k nastanku inflacije?

Vzrokov je več, vendar sta pri trenutni inflaciji odločilna dva dejavnika, pomanjkanje ponudbe in povečano povpraševanje. Povečanje povpraševanja po redkih dobrinah ali surovinah povzroči pritisk na cene. Energetska kriza in globalna ozka grla pri dobavi zmanjšujejo dobavo pomembnih surovin, kot sta na primer nafta ali žito. Hkrati se cena dvigne, ker je po tem blagu še posebej veliko povpraševanje. Splošna raven cen se tako zvišuje.

Kako inflacija zmanjšuje vašo kupno moč?

Naraščanje ravni cen ima posledice tako za posameznike kot za podjetja. Oboji manj vlagajo oziroma zmanjšujejo lastne izdatke – razlog za to je padec kupne moči.
Recimo, da imate bankovec za 100 evrov in z njim lahko kupite živila v vrednosti 100 evrov. Pri 10-odstotni inflaciji ima po enem letu kupna moč istega 100-evrskega bankovca le še približno 90 evrov – kar pomeni, da ne morete kupiti enake količine istih živil kot pred enim letom, temveč manj. Posledično to pomeni, da ko je inflacija visoka, vaši prihranki izgubijo vrednost.

Gibanje cen v Evropi

Stopnja inflacije v območju evra je oktobra 2022 znašala 10,6 odstotka. Leto poprej pa 3,4 odstotka. Podražili so se zlasti energenti, in sicer za skoraj 40 odstotkov ter predvsem hrana, ki se je podražila za skoraj 12 odstotkov. Gibanje cen še posebej zanima Evropsko centralno banko (ECB), katere najpomembnejša naloga je zagotavljanje monetarne stabilnosti – stabilne cene in nizka inflacija v območju evra. V najboljšem primeru bi morala biti inflacija srednjeročno dvoodstotna. ECB ima za dosego tega cilja različna orodja, tudi politiko obrestnih mer. Osnovna obrestna mera omogoča ECB nadzor denarne ponudbe v Evropi, dvig osnovne obrestne mere pa lahko uporabi za znižanje inflacije.

Tako se lahko zaščitite pred inflacijo

Ukrepi ECB so pomemben korak pri zniževanju trenutne inflacije. Vedno pa morate pričakovati določeno stopnjo inflacije, ki bo sčasoma razvrednotila vaš denar. Tudi stalna dvoodstotna inflacija vpliva na vašo prihodnjo kupno moč.

Zato imam za vas nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zaščititi pred inflacijo:

1. Če je le mogoče, začnite voditi knjigo svojih gospodinjskih mesečnih izdatkov in poskušajte zmanjšati potrošnjo izdelkov, katerih cena je najbolj narasla oziroma jih zamenjajte za cenejše izdelke.

2. Ne puščajte svojih prihrankov na računu. Čez čas bo inflacija odžirala vaš denar in s tem vašo prihodnjo kupno moč. Tudi če so obrestne mere za račune čez noč ali vezane depozite že zvišali, so te krepko pod inflacijo. Prihrankov torej ne spravljajte na tekoči račun, temveč jih razumno naložite.

3. Vlagajte dolgoročno. Če svoj denar vložite v visoko donosne naložbe, lahko dolgoročno preprečite inflacijo. Namesto da ga pustite na svojem tekočem računu, ga lahko vložite na primer v delniške ali obvezniške sklade in pustite, da vaš denar dolgoročno dela za vas.

 

In še za konec naš namig: če svoje prihranke začnete vlagati dovolj zgodaj, boste imeli dolgoročno korist od učinka obrestno obrestnega računa in boste imeli v prihodnosti še več svojih prihrankov. To lahko naredite tudi z majhnimi zneski. Če ne veste, katera naložba vam najbolj ustreza, vam bo z veseljem pomagal kateri izmed naših finančnih svetovalcev. Ne glede na to, ali ste bolj pripravljeni tvegati ali raje igrate na varno – za vsako vrsto varčevanja se najde primerna oblika naložbe.

 

 

 

Odporno svetovno gospodarstvo

 

Glavni vzrok za krepitev optimizma je seveda poceni plin. Oziroma povedano pravilneje, plin je precej cenejši od pričakovanj. Deloma nam gre na roke milejša zima ter tudi ugodni pogoji predvsem za vetrne elektrarne, a tudi poraba energije, vsaj v Evropi se je krepko znižala in s tem potrebujemo manj uvoženih energentov. Cene plina so v Evropi krepko pod nivoji iz začetka 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Cene ostajajo sicer višje od povprečja zadnjih 10 let, a če so trenutne cene za dobavo v prihodnjem mesecu nekaj pod 60, v prihodnjem letu pa nekaj nad 60 eur za megavatno uro, oboje pa je bilo jeseni 2022 blizu 300 evrov/MWH, potem vemo kakšno olajšanje to prinese. Ali bo tako stanje trajalo ali ne, je precej odvisno od nepredvidljivega vremena ter dobav iz politično nestabilnih držav, tako da velja vsaj del dobave zakupiti, a vse skupaj kaže, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Evropa ni zmrznila in propadla. Nasprotno, ekonomsko aktivno je presenetljivo odporna in industrijski indeksi so se iz območja krčenja zopet premaknili v cono rasti. To sicer ne pomeni, da recesije v Evropi ne bo, a po vsej verjetnosti bo zelo plitka in kratkotrajna. Daleč od črnih scenarijev izpred pol leta. Podobno je tudi v ZDA, tudi tam so cene plina v zadnjih 2 mesecih strmoglavile za 70 % in se celo spustile pod 10-letno povprečje. Gospodarstva torej delujejo dalje in tudi cene energentov so bistveno manjša ovira kot se je predstavljalo jeseni 2022. Borze so se kot že omenjeno na to odzvale pozitivno in to je eden glavnih razlogov in virov optimizma v začetku 2023.

Podobno kot gospodarski podatki se tudi sezona objav rezultatov poslovanja za zadnje četrtletje lani ter napovedi za 2023, ki jih ameriška in evropska podjetja objavljajo te dni, zdijo relativno optimistična. Rasti sicer skoraj ni, a vlagatelji so se precej bolj bali velikega krčenja poslovanja in dobičkov. Ker se zadnji držijo celo bolje od poslovanja in marže ostajajo na visokih nivojih, so nekatere delnice povrnile del velikih izgub iz 2022. Tukaj govorimo predvsem o tehnoloških delnicah, ki so zopet v ospredju in zastavonoša rasti. Slabše gre na drugi strani panogam energije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin. Te defenzivne panoge so v obdobju rasti izgubile svojo defenzivno naravnano privlačnost, obenem pa so tudi nekoliko razočarale vlagatelje s slabšimi rezultati in predvsem napovedmi. V celotni zgodbi ostaja najbolj nepredvidljiv faktor Kitajska, ki je z nenadno odpravo covidnih omejitev konec lanskega leta povsem spremenila pričakovanja in iz zaviralke svetovne gospodarske rasti postala motor vsaj za nekatere dele ekonomije, kot so npr. avtomobili ali luksuzni izdelki, ki pa so pomemben izvozni artikel predvsem Evrope. Tudi kitajski turisti, ki so bili pred korono pomemben vir zaslužka evropskih turističnih destinacij, naj bi se pospešeno vračali in s tem dodatno oživili evropsko gospodarsko aktivnost. Vse to bo verjetno počasneje zaviralo inflacijo, kot bi jo globlja kriza in tako verjetno na inflacijo gledajo tudi FED in ECB. Obe napovedujeta dodatne dvige obrestnih mer, a vseeno tudi inflacija vsaj začasno kaže znake umirjanja. Seveda trgi ne morejo celotno leto nadaljevati s takim tempom rasti, saj se vlagatelji vse bolj sprašujejo, ali ni torta pojedena preden je bila sploh do konca spečena. Vse skupaj je bolj opomnik ali opozorilo, da je potrebno imeti razpršen investicijski ali varčevalni portfelj in da je prepričanost, da je možen le en scenarij lahko zelo neprijetna za posameznikove finance. V luči tega velja tudi še enkrat razmisliti, ali Slovenci res potrebujemo vseh teh 26 milijard prihrankov v bančnih vlogah, ali pa bi lahko manjši del namenili tudi bolj donosnim (in s tem bolj tveganim) delniškim in obvezniškim naložbam. Saj četudi se bo inflacija še naprej umirjala, depozitni donosi še nekaj časa ne bodo pokrili inflacije.

 

 

Je recesija razlog za strah ali edinstvena priložnost?

Kaj je recesija?

Začaran krog dejavnikov, ki povzročijo recesijo.

Zlovešča beseda, ki se na vsakih nekaj let pojavi od nikoder in začne zasedati naslovnice. Simbolizira prihod težjih časov: rast brezposelnosti, padec vrednosti premoženja, stečaji podjetij in na splošno nižji standard življenja. Vse to so dejansko simptomi, ki spremljajo recesijo, a ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav opredeljuje recesijo in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da govorimo o prihodu recesije? 

Recesija predstavlja znaten in trajen upad gospodarske aktivnosti. Uradnega pravila, ki bi določalo, kdaj točno se pojavi ni, a kot splošno merilo velja, da recesija nastopi po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti bruto domačega proizvoda. Z drugimi besedami, država oziroma gospodarstvo se v recesiji znajde, če skupna vrednost vsega, kar se v tem gospodarstvu ustvari (merjeno z BDP-jem) pade vsaj dve tromesečji zapored. Sočasno naj bi bili izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji, predvsem porast stopnje brezposelnosti, negativen vpliv na širše gospodarstvo (in ne zgolj posamezne sektorje), padec industrijske proizvodnje in zmanjšanje potrošnje prebivalstva. 

Pretekla obdobja recesije se med seboj razlikujejo tako po razsežnosti, kot po razlogih za nastanek. Vseeno pa med njimi lahko povlečemo precej vzporednic, so namreč sestavni del gospodarskih ciklov oziroma človeškega razvoja na sploh in kot take povsem običajen pojav. Več o dinamiki gospodarskih ciklov si preberite v prispevku Finanče krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov

Vzroki za nastanek recesije

Posamezno recesijo običajno zaznamuje nek dejavnik, ki sproži domino efekt negativnih dogodkov v ekonomiji in s tem povzroči, da se gospodarska rast prevesi v krčenje. Sprožilci nekaterih izmed preteklih recesij so bili skok cen nafte, pok nepremičninskega balončka in pandemija. Vsak od teh dogodkov je na svoj način povzročil padec povpraševanja oziroma zmanjšanje količine izdelkov in storitev, ki smo jih potrošniki v določenem obdobju pripravljeni ali sposobni kupiti. 

Tako se domine začnejo rušiti – podjetja poslujejo slabše, zato zmanjšajo investicije in proizvodnjo ter začnejo odpuščati delavce. Negativen sentiment se prenese tudi na tiste, ki v krizi niso direktno prizadeti, saj zaradi splošne negotovosti postanejo previdnejši in tako zmanjšajo svojo potrošnjo. Vse skupaj še stopnjuje recesijo. Ko je recesija zelo globoka, torej takrat, ko gospodarska aktivnost upade zelo izrazito in takšno stanje traja dlje časa, govorimo o depresiji. 

Kako se recesija zaključi

Mnenja o tem, kako se spopasti z recesijo in čimprej obuditi rast, so si med posameznimi ekonomskimi mislimi različna. Nekateri zagovarjajo tezo, da se gospodarstvo v krizi samo od sebe prilagodi, vzpostavi se novo ravnovesje med povpraševanjem, ponudbo ter cenami, recesija s časom sama od sebe izzveni. Tej teoriji ekonomisti pravijo nevidna roka trga. 

Drugi in v moderni dobi veliko bolj uveljavljen pristop k spopadanju z ekonomskimi krizami je vzpodbujanje gospodarstva z različnimi ukrepi centralnih bank (monetarna politika) in vlad (fiskalna politika). Centralne banke z znižanjem obrestnih mer in povečanjem količine denarja v obtoku znižajo ceno denarja, torej je kreditiranje za potrošnike in podjetja cenejše, kar vzpodbudi potrošnjo in investicije. Podoben učinek skušajo doseči tudi vlade prek fiskalne politike, med tipične fiskalne ukrepe za blaženje krize spada nižanje davkov ter povečanje potrošnje države v obliki subvencij in investicij v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo itd.

Ukrepi centralnih bank in vlad za zajezitev recesije.

Ne glede na politike centralnih bank in vlad so krize sestavni del gospodarskega razvoja. Pristojne institucije lahko s svojimi ukrepi zgolj poskusijo ublažiti nihanja in skrajšati trajanje recesije. 

Vpliv recesije na naš vsakdan

Vpliv recesije na naša življenja je običajno zelo tipičen, ne glede na razlog za njen nastanek. Ker se brezposelnost poveča, marsikdo ostane brez službe, podjetnikom se zmanjša promet, nekatera podjetja so prisiljena v stečaj. Tudi tistim, ki službo ali posel ohranijo, se pogosto zniža realna vrednost plače. Kdor je med srečneži, ki jih recesija ne udari po žepu prek nižjih rednih prihodkov, se še precej težje izogne padcu vrednosti premoženja, saj tržne cene nepremičnin, vrednostnih papirjev in večine ostalih naložb med recesijo padejo. 

Vse našteto pri marsikomu povzroči težave s poplačilom kreditov, lizingov in rednih življenjskih stroškov. Da bi se takim scenarijem izognili, je ključno, da se na recesijo pripravimo preden ta nastopi. Kako? Tako, da ustrezno skrbimo za svoje osebne finance: 

  • Na bančnem računu ohranimo ustrezno vsoto denarja za primer nepredvidenih dogodkov, kolikšna naj bi bila ta vsota, lahko izveste v prispevku Kako začeti investirati?
  • Načrtujemo in obvladujemo svoje prihodke in odhodke
  • Ne živimo preko svojih zmožnosti
  • Del svojega dohodka namenimo investiranju

Svetla plat negativnih ekonomskih preobratov je dejstvo, da se po vsaki kontrakciji gospodarstvo prej ali slej vrne v svoj dolgoročni trend rasti. Več o gospodarskih gibanjih in trendih si preberite tukaj. Če se držite zgoraj naštetih priporočil, vam lahko naslednja recesija v Sloveniji ponudi tudi marsikatero priložnost – zaradi padca tržnih cen je obdobje gospodarske krize pravi čas za večje nakupe, ki jih lahko opravimo po nižji ceni. Recesija je lahko tudi odličen trenutek za podjetnike oziroma tiste, ki razmišljajo o vstopu na podjetniško pot, saj je takrat konkurenca na trgu manjša.

Investiranje v času recesije 

 

Puščica nakazuje upad vrednosti naložb.

Če ste na finančnih trgih že aktivni, je pomembno, da še v času gospodarske rasti svoj naložbeni portfelj oblikujete tako, da bo odporen na težje čase. Ključna pri tem je razpršitev med različnimi vrstami naložb oziroma naložbenimi razredi. V obdobjih negotovosti se običajno najboljše obnesejo naložbe v defenzivne panoge, ki niso občutljive na gospodarska gibanja. Sem štejemo podjetja iz panoge zdravstva (farmacevtska in biotehnološka podjetja), telekomunikacij, komunalnih storitev in nujne potrošnje (prehranska in tekstilna industrije). Za razliko od obdobji gospodarske rasti, se boljše od delnic obnesejo obveznice. 

Ključno je, da ob velikih borznih nihanjih naložbenih odločitev ne sprejemamo pod vtisom strahu ali pohlepa ter, da vztrajamo pri svojem naložbenem načrtu. O tem, kako sestaviti svoj portfelj pred recesijo se lahko posvetujete s finančnimi svetovalci. 

Prijava na posvet

Podobno kot cene nepremičnin, energentov in nekaterih drugih dobrin, se med recesijo znižajo tudi cene finančnih naložb, zato je to najboljši čas za vstop na trge. Vsakemu gospodarskemu padcu sledi okrevanje in z njim nagrada za tiste, ki so v recesijo vstopili pripravljeni in jo znali obrniti v svoj prid. Za še več informacij o priložnostih, ki jih v času inflacije in preteče recesije ponujajo kapitalski trgi, si poglejte v zadnjem webinarju.

Začnite investirati

Generali Prvi izbor in Generali Vitalnost z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

»Negotovo« je beseda, ki najbolje označuje leto 2022. Vojna na pragu Evropske unije, inflacija v višini, ki spominja na 80 leta preteklega stoletja, vzpon diktatur in najhitrejši dvig obrestnih mer v ZDA v zgodovini so teme, ki so krojile dogajanje na kapitalskih trgih v lanskem letu. Pričakovano gospodarsko okrevanje po koncu pandemije je bilo zaradi krčenja zaupanja potrošnikov in vlagateljev nižje od pričakovanja. Svetovni kapitalski trgi so bili v letu 2022 v znamenju centralnih bank, ki so po skoraj desetletju spremenile politiko in močno podražile ceno denarja. To je prineslo močno volatilnost na delniške in obvezniške trge. Slednji so doživeli največji padec v zadnjih 50 letih.

Kljub veliki negotovosti smo v družbi Generali Investments leto zaključili z rezultati, ki izkazujejo ohranjanje strokovnosti in odličnosti aktivnega upravljanja premoženja naših vlagateljev, saj je donosnost 12 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada v obdobju od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2022 presegla donosnost primerjalnega indeksa.

Navedeno potrjuje tudi mednarodna Morningstar ocena.

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2022 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.