Slabši časi za delnice NLB

 

Zdi se, da je letna dinamika bolj ali manj ustaljena. Prva polovica leta je pozitivna, saj vlagatelji portfelje polnijo z delnicami, ki poleti prinašajo lepe dividende. Obresti na bančne depozite so mizerne, kotirajoče družbe pa že nekaj let izplačujejo dividende, ki znašajo najmanj pet odstotkov na vloženi kapital, obe zavarovalnici okoli sedem odstotkov, največja banka pa je za lani izplačala celo več kot 12-odstotno bruto dividendo.

Ta seveda ni vzdržna, saj so apetiti po porabi odvečnega kapitala za druge namene očitno prevladali. Kot kaže, je NLB zelo blizu nakupu srbske Komercialne banke, ki bi najbrž za nekaj let osušil velikodušna dividendna izplačila. Na oster upor temu načrtu je uprava naletela pri svojih novih lastnikih, zlasti pri ameriških investicijskih skladih, ki so delnice kupili v prvi javni prodaji (IPO) pred letom dni in kasneje na Londonski borzi, kjer kotirajo potrdila o lastništvu delnic (GDR).

Tuji skladi močno nasprotujejo nakupu banke v Srbiji, za katero bi NLB utegnila plačati ne samo višjo relativno ceno glede na knjigovodsko vrednost, kot jo dosega delnica NLB, temveč tudi prevzemno ceno, ki se za nakup Komercialne banke pričakuje v Beogradu. V oči namreč bode podatek, da je srbska vlada od mednarodnih vlagateljev pred meseci odkupila slabih sedem odstotkov banke po ceni, ki presega knjigovodsko vrednost delnice za skoraj 15 odstotkov.

Bilo bi veliko presenečenje, če bi zdaj strateškemu partnerju srbska vlada svoj delež prodala pod to ceno in le v nekaj mesecih s tem poslov ustvarila izgubo za državni proračun. Če k temu dodamo, da delnica NLB na borzi stane le 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, je hitro jasno, kaj moti tuje investicijske sklade. To pa seveda še ni konec argumentov, ki so jih Američani natresli upravi NLB ob njihovem zadnjem obisku v New Yorku in drugje.

Če NLB res kupi srbsko banko, bo prva posledica, ki jo bodo občutili delničarji, precej nižja dividenda, kot so jo izplačali letos in z višino katere so tudi privabili kupce delnic v IPO. In to po vsej verjetnosti še vsaj nekaj dodatnih let. NLB ima namreč premalo kapitala, da bi lahko nakup financirala brez posega v dividendno politiko.

S tem bi uprava prekršila eno izmed temeljnih zavez, ki jih je dala mednarodnim vlagateljem, kupcem delnic pred manj kot letom dni. Posledice bi bile takojšnje, pojavilo bi se nezaupanje v delo uprave in nadzornega sveta, predvsem pa nižja dividendna donosnost, ki bi se razmeroma hitro prelila v močno znižanje cene delnic na Ljubljanski in Londonski borzi. Tudi možnost, da cena delnice pade pod tisto začetno iz prve javne prodaje, ni neznatna, še posebej ker druga polovica leta, kot smo omenili na začetku tega zapisa, vrednosti delnic na domačem kapitalskem trgu ni naklonjena.

 

Objavljeno v časniku Delo, 7. oktober 2019.

 

Kaj morate vedeti pri varčevanju v vzajemnih skladih?

 

V razvitem svetu so vzajemni skladi ena izmed najbolj uveljavljenih oblik varčevanja. Poleg tega, da so regulirani in nadzorovani, jih odlikujejo tudi enostavnost, likvidnost in donosnost. Velika prednost varčevanja v vzajemnih skladih je, da so dostopni tudi malim varčevalcem, ki lahko svoj denar razpršijo v široko paleto naložb. Zbrana sredstva vlagateljev oziroma varčevalcev pa upravljajo visoko usposobljeni strokovnjaki. Pri varčevanju oziroma vlaganju v vzajemne sklade gre za dober način varčevanja, o katerem pa moramo biti poučeni.

Število vlagateljev in premoženje v vzajemnih skladih tudi v Sloveniji narašča, vendar kljub temu številni vlagatelji še vedno ne vedo dovolj o svojih naložbah oziroma o primernosti naložb glede na varčevalne cilje. Zaradi pomanjkanja informacij, neustreznega finančnega znanja in nezadostnega razmisleka, vlagatelji pogosto sprejemajo napačne odločitve, kar pogosto pripelje do razočaranj. Zavedati se namreč moramo, da gre pri varčevanju v vzajemnih skladih za dolgoročno odločitev ter da lahko nepremišljen nakup, na primer preveč tveganih naložb, lahko prinese negativne finančne posledice.

Bolj in manj tvegane naložbe

Pri dolgoročnih ciljih lahko izbiramo tudi tvegane naložbe, medtem ko je pri kratkoročnih ciljih priporočljivo izbirati bolj varne naložbe.

Pri izbiri o načinu varčevanja na splošno velja, da so pri kratkoročnih ciljih bolj primerni in priporočljivi varni finančni produkti. Pri dolgoročnejših ciljih pa lahko vsaj del prihrankov investiramo tudi v bolj tvegane naložbe. Mlajši in tisti, ki imajo za varčevanje še dovolj dolgo časa, si praviloma lahko privoščijo več tveganja. Večja previdnost pa je priporočljiva za tiste vlagatelje, ki imajo za varčevanje manj časa, kot na primer nekaj let pred upokojitvijo.

Ker so vzajemni skladi namenjeni predvsem varčevanju za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, je zelo pomembno, da dobro premislimo o določanju same naložbe v vzajemne sklade.

Eden izmed ciljev, ki ga ima večina mladih, je gotovo varčevanje za pokojnino oziroma za varno starost. V primeru varčevanja za pokojnino se vsi zavedamo, da je ta cilj še kako pomemben, vendar velika večina še vedno skrbi za svojo starost namenja premalo pozornosti. Pogosti se nam zdi, da imamo še dovolj časa in da varčevanje morda še ni tako nujno.

Imejte dober pregled nad svojimi dohodki in odhodki oziroma stroški

Naložba v vzajemne sklade bi morala biti sestavni del košarice investicij vsakega posameznika. Res pa je, da se moramo varčevanja v vzajemne sklade lotiti načrtno in preudarno, ker se bomo na ta način izognili napačnim odločitvam, ki jih bomo kasneje obžalovali.

Preden se odločimo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Pomembno je, da si postavite tudi jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja. Tako boste lažje izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerimi boste lahko te cilje tudi dosegli. Poleg ciljev in dobe varčevanja imejte v mislih tudi tveganje, ki si ga lahko privoščite.

Vlagateljem, ki preveč tvegajo, se lahko hitro zgodi, da svojih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Po drugi strani pa vlagatelji, ki so bolj konservativni in tvegajo premalo, navadno ustvarijo nižjo donosnost privarčevanih sredstev, in lahko se jim zgodi, da čez nekaj let ugotovijo, da so privarčevali manj, kot bi lahko, če bi prevzeli naložbeno tveganje, ki je zanje povsem sprejemljivo.

Cilj je torej izbrati takšen podsklad ali kombinacijo podskladov, ki v največji meri ustreza finančnemu profilu vsakega posameznika. Na trgu je na voljo zelo veliko različnih vzajemnih skladov, tako da lahko vsak najde sebi primernega.

Vaša naložba naj bo geografsko in panožno čim bolj raznolika in ne ozirajte se le na ime sklada

Pri izbiri tipa sklada je dobro poskrbeti tudi za to, da je vaša naložba čim bolj raznolika – razpršena geografsko, panožno pa tudi globalno.

To je najbolj doseči z globalnimi delniškimi skladi, ki vlagajo po celem svetu. Pri izbiri se nikakor ne ozirajte samo na ime sklada, ampak se poglobite tudi na naložbeno strukturo, strategijo in uspešnost posameznega sklada. Pred izbiro posameznega podsklada preglejte tudi druge značilnosti podsklada, kot so višina stroškov in provizij, ki se zaračunavajo, dodatne koristi, ki jih nudijo, način upravljanja premoženja posameznega podsklada in drugo.

Kako so KD Skladi postali Generali Investments

Nova blagovna znamka naj bi ohranila dozdajšnje produkte, ki se bodo preimenovali v skladu z novim imenom in podobo. Hkrati jih bodo nadgradili z novostmi in praksami, podprtimi z mednarodnimi izkušnjami Skupine Generali. Zagotavljajo, da sprememba imena in podobe podjetja ne bo vplivala na vlagatelje in proces poslovanja. Marijo Pregelj smo uvodoma vprašali, kaj si obetajo od novega imena in »priponke« Generali. »Generali je potrditev. Obstoječemu znanju in izkušnjam ter inovativnemu duhu, ki se odražajo v odličnem upravljanju in finančnem svetovanju, dodajamo moč; to je zaledje znanja in izkušenj Skupine Generali,« odgovarja Pregljeva.

Družba Generali Investments je prisotna v 15-ih državah in globalno upravlja 488 milijard evrov sredstev. Pod imenom Generali Investments izvajajo številne aktivnosti upravljanja premoženja; od upravljanja naložb zavarovalnic, investicijskih skladov, zasebnega kapitala, nepremičnin kot tudi zelo nišnih naložbenih strategij pod okriljem osmih specializiranih investicijskih butikov.

Glede imena družbe nas je zanimalo še, zakaj se niso odločili za slovensko različico, na primer za Generali Naložbe. »Generali Investments je mednarodno uveljavljena znamka.

Poleg slovenskega, se prav tako spreminjata tudi imeni naših hčerinskih družb v Severni Makedoniji in na Hrvaškem. Drugačno ime kot Generali Investments bi pomenilo samo nepotrebno razdrobitev kapitala znamke, ki ga nosi to ime. Po drugi strani pa želimo našim vlagateljem že z imenom sporočiti, da smo del te velike globalne platforme.«

 

V financah je zaupanje temelj delovanja

Družba KD Skladi oziroma po novem Generali Investments je bila v Sloveniji pionir med družbami za upravljanje in s svojimi 25-imi leti poslovanja predstavlja pomemben del delovanja in razvoja slovenskega kapitalskega trga. Po besedah Pregljeve so vse tržne raziskave, opravljene v zadnjih petih letih, pokazale, da so bili KD Skladi, ki so hkrati upravljali prvi vzajemni sklad v Sloveniji, Galileo (zdaj Generali Galileo, op. p.), sinonim za vlaganje v sklade. Blagovna znamka KD je bila torej v slovenski javnosti zakoreninjena kot sopomenka za varčevanje v skladih. In preimenovati nekaj, kar je tako globoko zakoreninjeno v zavesti vlagateljev, finančne javnosti in javnosti nasploh, je po besedah Pregljeve svojevrsten izziv. »Zato smo temu že na začetku, v sami postavitvi komunikacijske strategije, namenili veliko truda. Pomembna sta tako sporočilo oziroma vsebina kot tudi, kako je ta vsebina posredovana. Zavedali smo se, da moramo biti jasni v komunikaciji, v vidnih pojavnostih pa zelo vizualno čisti in neposredni.«

Ob tem izpostavlja dejstvo, da je v financah zaupanje temelj delovanja. Upravljanje premoženja je kategorija znotraj financ, kjer so ljudje zelo občutljivi, zato temelji na zelo osebnem odnosu med stranko oziroma vlagateljem in finančnim svetovalcem. Zaupanje si je zelo težko pridobiti, enako težko ohraniti, zelo preprosto pa se ga izgubi. »Pri komunikaciji tako zelo pazimo, da smo 25-letni tradiciji, inovativnemu duhu in odličnemu upravljanju ter finančnemu svetovanju, ki je bil zapisan v DNK družbe KD Skladi, dodali moč globalne platforme Skupine Generali. Imamo pa seveda dva načina komuniciranja, ki se med seboj dopolnjujeta. Zelo smo se osredotočili na stranke, torej na vlagatelje, in jih nagovorili s tako imenovanim ena na ena pristopom. To pomeni osebno, preko pošte, telefona, sestanka ali butičnih dogodkov, ki jih organiziramo posebej zanje. Za vlagatelje izdajamo tudi informativno svetovalno revijo Optimum; tokratna enajsta številka je v celoti namenjena predstavitvi Skupine Generali in znotraj nje Generali Investments.« Splošno širšo javnost oziroma potencialne nove stranke nagovarjajo s celostno komunikacijsko akcijo nad črto (ATL), saj so poleg že omenjenega izziva (uveljavljene znamke KD, ki so jo preimenovali) imeli še enega, in sicer da slovenska javnost Generali pozna kot zavarovalno skupino. »Skupina Generali je v Sloveniji prisotna od leta 1997 in je v Sloveniji znana kot zavarovalniška dejavnost. KD Skladi so se preimenovali v Generali Investments, kar v percepciji ljudi na slovenskem trgu do zdaj ni bilo povezano z industrijo vzajemnih skladov in naložb.«

 

Veliko sprememb, ki niso vidne

Velik del prenove blagovne znamke je potekal »v hiši«. V sam projekt določitve strategije je bil po zagotovilih sogovornice zelo intenzivno vključen tudi predsednik uprave Luka Podlogar, pri oblikovanju strategije pa so sodelovali z zunanjim svetovalcem Zenelom Batageljem iz tržno raziskovalne hiše Valicon. Celotno prenovo pojavnosti so zaupali zunanjemu svetovalcu Robertu Ilovarju (pri kampanji ob rebrandingu oziroma oglaševanju sodelujejo s Pristopom), oblikovalcu in strokovnjaku za celostne podobe podjetij in blagovnih znamk, s katerim sodelujejo že več let in po besedah Pregljeve družbo in njeno dejavnost zelo dobro pozna. »V celoti je poskrbel za vidno pojavnost in opravil resnično izjemno delo, na kar smo zelo ponosni. Izhajati je bilo treba iz celostne pojavnosti Skupine Generali in jo prilagoditi dejavnosti upravljanja premoženja in lokalnemu trgu. Upravljanje premoženja je specifična finančna dejavnost, izpostavljena volatilnosti kapitalskih trgov in neposredno povezana s psihologijo vlagateljev. Temu mora biti prilagojena tudi tržna komunikacija, ki je v barvah, slikah, tipografiji in besedah vedno ‘finančno resna’,« pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da mora biti ne glede na navedeno tudi ta komunikacija na koncu sklenjena v celoto, ki je Generali Skupina.

 

Kljub prenovi osnovni marketinški pristopi ostajajo enaki

Za prenovo ni bilo veliko časa. Sama transakcija spremembe lastništva je bila zaključena sredi februarja 2019, v sedmih mesecih pa je bilo treba urediti vse vidne pojavnosti in tudi tiste navzven manj vidne. »To pomeni prenovo vseh zalednih transakcijskih sistemov, spletne strani, zunanjih in notranjih označb, obrazcev, pridobitev soglasje regulatorja (ATVP, op. p.) za spremembo pravil upravljanja, uskladitev sistemov in ureditev vseh komunikacijskih kanalov. A rebranding ni samo to; veliko je tudi notranje komunikacije, vpliva na kulturo družbe, vključitev v tako veliko skupino pa tudi na organizacijo dela. Veliko je notranjih sprememb, ki na navzven niso vidne.«

Temu primerno je bilo treba prilagoditi tudi marketinške aktivnosti. Dozdajšnji logotip, črno-oranžni kvadrat, je mesto odstopil podobi beneškega leva, ki je simbol Skupine Generali. »Temu smo prilagodili celotno marketinško komuniciranje, na drugi strani pa delujemo lokalno. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve, a ohranja lokalni pristop in bližino strankam.« Ob tem sogovornica poudarja, da osnovni marketinški pristopi ostajajo enaki, saj so skladni s strategijo Skupine Generali in tudi samo panogo, kjer celotno poslovanje temelji na zaupanju. »Oglašujemo tudi na televiziji, česar se do zdaj v naši družbi nismo posluževali. Sicer pa ostajamo pri ustaljenih komunikacijskih kanalih, ki niso odvisni od spremembe lastništva ali imena, ampak od stanja na trgu in potrošniških ter zaznavnih navad naše ciljne skupine.«

 

Avtor članka: Gašper Meden. Objavljeno v Marketing magazinu, oktober 2019.

 

Finančna varnost in stabilnost sta pomembni, da mirno spimo

 

Prepričanja, ko se osredotočate na opravičevanje, zakaj ne počnete nečesa, kar bi bilo dobro za vas, v tem primeru varčevanje, imenujem omejujoča prepričanja. Kot že samo ime pove, vas nekaj omejuje na vaši poti do uresničitve. Ljudje me pogosto vprašajo, kako začeti varčevati. Mnogi pred tem pojasnjujejo, da imajo nizke oz. skromne dohodke, drugi preprosto porabijo več kot si lahko privoščijo s svojo plačo ali pokojnino. Varčevanje je zagotovo stvar, v katero se splača vlagati na dolgi rok, saj pomembno vpliva na boljšo, lepšo in bolj varno prihodnost. Hkrati nam omogoča tudi neko zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje.

V tem trenutku ni pomembno, v kakšni situaciji se nahajate, kajti varčevati lahko začne prav vsak. Seveda, z omejitvijo. Če zaslužite povprečno slovensko plačo in razmišljate o “tistih milijonih”, boste seveda rekli, da “se ne da”. Prej ko začnemo varčevati, boljše je in več sredstev si lahko zagotovimo. Da bi začeli varčevati, potrebujemo le nekaj discipline, znanja, kam je najbolje vlagati svoj denar in majhne korake, usmerjene k vašemu cilju.

Naj naštejmo nekaj razlogov zakaj bi bilo dobro in odgovorno razmišljati o prihodnosti:

  • poskrbeti za pokojnino oziroma dodatno pokojnino – rento – država vse bolj prelaga to obveznost na posameznika,
  • zaščita pred izgubo službe, v primeru, da se nam kaj zgodi, da ne moremo več delati in opravljati dela, ki ustvarjajo prihodke,
  • zaščita družinskih članov – skrb zanje (šolanje otrok – tudi naše brezplačno šolstvo ni ravno poceni),
  • poskrbeti za lastno nepremičnino,
  • ohranjanje osnovnega standarda, stroški se zvišujejo … itn.

Finančna varnost in stabilnost sta še posebej pomembni, da mirno spimo. Z varčevanjem lahko prav tako brez nepotrebnih in visokih stroškov kredita uresničujemo svoje cilje. Seveda so sredstva, ki so na voljo za varčevanje, omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično.

Pomembno je, da varčevalni produkt, ki ga boste izbrali, ustreza vašim potrebam. Tako se lahko izognite položaju, ko na banki zaradi vezave ne bi mogli do potrebnega denarja in tudi, da bi prihranke oplemenitili z minimalnimi obrestmi. Na trgu obstaja vrsta različnih produktov, za lažje odločanje o njihovi primernosti za vaše cilje.

Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so vzajemni skladi na dolgi rok pameten izbor. Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonska reguliranost in preglednost poslovanja sklada pa omogoča, da takšna naložba velja za varno. Varčevanje v skladih ima tako kar nekaj prednosti pred neposrednim varčevanje v drugih produktih:

  • Visoka likvidnost sredstev – sredstva v skladih niso vezana, vlagatelji jih kadarkoli izplačajo na transakcijski račun.
  • Manjše tveganje za vlagatelja -sredstva sklada so razpršena v več različnih vrednostnih papirjih. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in znižuje tveganje celotne naložbe.• Nižji stroški – upravitelji skladov lahko premoženje vlagateljev razpršijo med večje število različnih vrednostnih papirjev z nižjimi stroški, kot to lahko stori večina vlagateljev.
  • Strokovno upravljanje.
  • Prihranek časa – Pri investiranju v sklade vlagatelji prihranijo čas, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost tako prepustijo družbi, ki upravlja sklad.
  • Visoka preglednost poslovanja – Vrednosti točk skladov so dnevno objavljene v tečajnici.
  • Preprostost varčevanja – Varčevanje v skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih razmeroma preprosto, saj vlagatelju ni treba storiti drugega, kot da izbere ustrezen sklad, izpolni, podpiše pristopno izjavo ter na račun sklada nakaže denarna sredstva.
  • Davčne ugodnosti – Ključna prednost vlaganja v sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada.
  • Dostopnost- Varčevanje v skladih je dostopno pravnim, fizičnim in mladoletnim osebam.

IPO največje naftne družbe na svetu najverjetneje prestavljen

 

»Privatizacija« nacionalnega naftnega podjetja naj bi predstavljala temelj strukturnih reform, s katerimi želi ta z nafto bogata bližnjevzhodna država zmanjšati ekonomsko odvisnost od proizvodnje in trgovine s surovo nafto. Razen z diverzifikacijo si tudi s prodajo deleža podjetja tujim vlagateljem prizadeva, da bi v večji meri pritegnila tuje vlagatelje na domači kapitalski trg in tako poleg ekonomije poskusila diverzificirati tudi kapitalski trg.

Po prvotnem načrtu naj bi v začetku novembra na savdski borzi vlagateljem v primarni izdaji vrednostnih papirjev ponudili 1 odstotek družbe, ki naj bi se v naslednjih korakih povečal na ciljnih 5 odstotkov družbe. Po oceni analitikov naj bi Savdska Arabija s prodajo 5 odstotkov Aramca iztržila 100 milijard dolarjev. Nedavni napad 25 brezpilotnih letal na proizvodne objekte Aramca naj bi povzročil polovičen izpad proizvodnje surove nafte, kar v grobem predstavlja 5 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.

Tako nenaden izpad tako velike količine je močno zamajal energetske trge, kar smo občutili tudi v lastnih žepih s podražitvijo naftnih derivatov. Čeprav si Savdska Arabija na vse kriplje prizadeva vzpostaviti normalno raven proizvodnje, večina strokovnjakov meni, da bodo za sanacijo potrebovali vsaj še mesec ali dva. Spomnimo se, da je pred nami vrhunec sezone hurikanov v Atlantiku, zaradi česar je lahko na udaru naftna industrija na južni obali ZDA in v vodah Mehiškega zaliva. Če bi zaradi vremenskih razmer izpadel še del proizvodnje na tem koncu sveta, bi lahko cena surove nafte hitro poletela v nebo.

Najboljši nasveti za varčevanje denarja

 

In prihraniti želeno vsoto denarja ni kot lahek sprehod po parku. Je korak za korakom skupaj z določeno mero odrekanja ali kot radi rečemo »zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«. Vendar pa ni potrebe, da se odrečemo prav vsemu, kar imamo radi, saj obstaja nekaj skrivnosti, kako varčevati, četudi se zdi, da pravzaprav nimate denarja, ki bi ga lahko dajali na stran. Te skrivnosti so znane že desetletja, in ste, za katero izmed njih že slišali – lahko celo za vse, vendar pa jim niste posvetili dovolj pozornosti. Morda je zdaj čas, da razmislite ali jih boste upoštevali ali ne.

Kako torej varčevati?

Ena stvar zagotovo drži, če boste sposobni varčevati tako, da boste zapravili manj, kot zaslužite in nekaj denarja namenili prihrankom ali za pokojnino, preden imate čas, da denar porabite, boste zagotovo prihranili in zgradili premoženje.

Začnite s tem, da bodo vaši mesečni stroški čim nižji, kolikor seveda so lahko in skušajte živeti kar se da varčno po svojih zmožnostih. Recimo da službena kosila zamenjate za kosila pripravljena doma, omejite večerna druženja v mestu, premišljeno sestavljate sezname za tedenske nakupe hrane, varčuje z energijo, spremljajte različne ponudnike storitev in izberite najugodnejšega ali celo prekličite nepotrebna članstva in naročnine. Zapravite torej manj, kot zaslužite in to je sveti gral osebnih financ. Če tega pravila ne morete upoštevati, potem ne boste privarčevali denarja. Privarčujemo namreč tako, da zapravimo manj, kot zaslužimo in temu se ne moremo izogniti.

Nato ustvarite svoj proračun. Zanimivo je, da beseda »budget« izhaja iz stare francoščine, in je pomenila usnjena torbica. Šele kasneje je beseda »budget« dobila vsebino – to je proračun, ki pomeni načrt beleženja dohodkov in izdatkov. Namen proračuna je, da veste, kam odteka vaš denar. Začnete lahko z grobim izračunom, koliko zapravite za hrano, gorivo, položnice, hišne pripomočke, zabavo, … Gre torej za to, da si ustvarite pravo sliko, na katerih področjih zapravljate svoj denar. Ko vam bo to uspelo, boste lahko začeli razmišljati o tem, kje postati bolj rezervirani in za kakšno vsoto. Ta denar lahko namenite za varčevanje.

Ne primerjajte se z drugimi, bodite »sam svoj mojster«

Morda ste že slišali rek, da vam »primerjava krade veselje« in v resnici vam jo res. Velikokrat se zgodi, da ljudje zapravljajo denar, ki ga nimajo, in zato najemajo nepotrebna posojila ali kredite za stvari, ki jih dejansko ne potrebujejo in vse z namenom, vse z namenom, da imajo nekaj, kar ima nekdo drug. Nikoli ne bi smeli čutiti potrebe po povečevanju nepotrebnih stroškov zgolj z namenom, da na koga napravite vtis. V nasprotnem primeru se boste znašli v spirali večanja proračuna na strani nepotrebnih izdatkov. Bodite zadovoljni s tem, kar imate, in pozabite, kaj si mislijo drugi.

Vedno bolj pomembno postaja tudi mesečno varčevanje za namen pokojnine. Boste rekli, zakaj? Razlog se skriva v prepričanju, da bo država poskrbela za pokojnine, kar pa se vse bolj kaže kot napačno ali iluzorno. In prav takšno napačno mišljenje je še vedno globoko zasidrano v ljudeh, ki verjamejo, da jim bo država dala dobre pokojnine. Kljub vsemu pa nikoli ni prepozno, le zavedati se moramo, da prej, kot začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi.

Varčevanje za pokojnino je dolgoročna oblika varčevanja oziroma »tek na dolge proge«. Zanj so zelo primerni varčevalni načrti vezani na vzajemne sklade. Gre za primerno razpršitev izbrane naložbe, kamor lahko vlagatelj mesečno ob pomoči trajnika redno vplačuje vsaj 30 evrov. Nikoli ni prepozno za varčevanje, tudi v vzajemnih skladih. Prav družbe za upravljanje ponujajo različne oblike varčevalnih paketov, ki pa morajo biti »krojeni« po vaših željah in potrebah. Torej ko se odločate za varčevanje v skladih na dolgi rok, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos – določite torej svoj odnos do tveganja. Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Tveganje naloženega denarja v vzajemne sklade se v primerjavi z bančnimi depoziti res poveča, vendar ima vlagatelj kljub temu vzvod za uravnavanje tega tveganja, in to na način dolgoročnega mesečnega varčevanja. Če si mali vlagatelj, lahko zmagaš samo s tem, da vlagaš postopno in dolgoročno. Tako se namreč vpliv volatilnosti oz. nihajnosti na varčevanje v veliki meri izniči.

Kljukica ECB. FED?

 

ECB je pretekli teden upravičila pričakovanja. Znižali so obrestno mero za 0,1 odstotne točke, na –0,5 odstotka, napovedali dodatne likvidnostne ukrepe in omilili trpljenje bank zaradi okolja negativnih obrestnih mer. Oči so ta teden uprte v FED. Pričakovanja o znižanju obrestne mere za 0,25 odstotne točke so vse močnejša. Pritisk ameriške politike na FED, da naj zniža tudi ameriške obrestne mere z nivoja 2 % na 0 %, je po zadnjih Trumpovih tvitih vse močnejši. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, ali bo padla še zadnja trdnjava in bodo praktično vse državne obveznice razvitih držav v negativnem območju?

Po napadu na savdski naftni kompleks minuli konec tedna se zdi znižanje FED praktično gotovo. Strah pred nadaljnjim upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti se je z napadom okrepil, saj višja cena nafte in energentov ne pomeni nič dobrega za ameriško in evropsko gospodarstvo. A enačenje današnjega položaja z naftnim šokom iz sedemdesetih let ni primerno. Naftna proizvodnja je danes bistveno bolj razpršena po svetu, načrpane zaloge precej večje in tudi odvisnost od nafte kot ključnega energenta precej manjša kot v sedemdesetih. A morebitni vojaški konflikt v Perzijskem zalivu bi zgodbo obrnil na glavo in predvsem Evropo gotovo potisnil v recesijo.

Zadnji razvoj dogodkov je prekinil zmagoviti niz na kapitalskih trgih, ki so bili septembra priča močnejši rotaciji iz varnih v bolj ciklične panoge. Po dolgem času smo lahko videli na primer avtomobiliste, ki so po donosu presegli delnice iz sektorja zdravstva ali osnovne potrošnje. Vlagatelji so namreč v pričakovanju ohlapne denarne politike in boljših gospodarskih razmer pričakovali, da se bodo ciklične panoge, ki so bile letos daleč najbolj na udaru, v takih razmerah obnesle bolje, kot so kazala vrednotenja v teh panogah. Razkorak v vrednotenjih med tako imenovanimi varnimi na eni in cikličnimi sektorji na drugi strani je letos konec poletja postal rekorden. Nikoli v zgodovini še nismo videli takega razkoraka. Ena od razlag, zakaj tak razkorak, gre tudi v smeri, da so na delniškem trgu novi udeleženci. V iskanju kakršne koli oblike donosa ti investitorji (glede na to, da praktično vse evropske obveznice prinašajo negativen donos) raje izberejo delnice varnejših panog in se izogibajo bolj nihajnih, čeprav so vrednotenja v nekaterih delih varnejših delniških naložb s tem postala nevzdržna. Rekorden razkorak in pričakovanja o boljšem poslovnem okolju so prinesli vsak kratkotrajen obrat. Najočitneje je to pri delnicah evropskih finančnih podjetij, kjer je ECB uvedla dvostopenjski sistem obrestovanja in s tem zmanjšala negativen vpliv obrestnih mer na poslovanje bank. Vlagatelji so posledično evropske finančne delnice nagradili s skoraj 12-odstotno rastjo v zadnjem mesecu.

A od tu dalje je pot bolj nejasna. Slabšanje gospodarskih kazalcev se nadaljuje, politike centralnih bank pa so bolj sproščene. Smer trga tako ostaja nejasna, saj imamo dve zelo močni sili, ki na trg delujeta vsaka v svojo smer. Na kratek rok dajem večjo težo dodatni likvidnosti oziroma centralnim bankam. Poplavi denarja bodo trgi na kratek rok verjetno sledili, tako da lahko pričakujemo rast trga, a ker se tveganja za nepričakovan in močan popravek povečujejo, je treba ohranjati previdnost. Uravnotežen portfelj je še vedno najboljši pristop k preudarnemu varčevanju in investiranju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 18. september 2019.

Odslej smo še močnejši

Kako bi predstavili Generali Investments, družbo za upravljanje premoženja in hčerinsko družbo Generalija?

Josef Beneš: Generali je ime, pod katerim družbe celovito poslujejo v Evropi ter z globalnim dosegom na trgih ZDA, Latinske Amerike in Azije. V regiji Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), v kateri je delovanje združeno pod krovno družbo Generali CEE Holding s sedežem v Pragi, je Generali prisoten na trgih 13 držav. Doslej je bil na tem geografskem področju z družbami Generali Investments na področju upravljanja premoženja dejaven v štirih državah, v vsaki z lokalnim središčem za upravljanje premoženja in ekipo strokovnjakov za naložbe.

Luka Podlogar: Res je, da je slovenska javnost doslej poznala Generali predvsem kot zavarovalnico z dobrimi produkti, mednarodno prisotnostjo in dolgo zgodovino ter navsezadnje s sedežem v Trstu. A Skupina Generali je zaradi svoje velikanske bilance hkrati tudi velik upravitelj premoženja. Pod znamko Generali Investments so številne aktivnosti upravljanja premoženja, od upravljanja naložb zavarovalnic, različnih vzajemnih skladov, do strategij zasebnega kapitala in vlaganja v nepremičnine, kot tudi zelo nišnih naložbenih strategij, ki se izvajajo znotraj posameznih investicijskih butikov. Če pogledamo posamezne naložbene razrede, Generali Investments pokriva večino: od klasičnih denarnih, obvezniških, mešanih in delniških strategij, do bolj nišnih strategij znotraj zasebnega kapitala (t. i. private equity), nepremičnin in infrastrukture, poleg tega pa tudi t. i. strategije hedge-fund. Preko svojih investicijskih butikov pokriva Generali Investments tudi bolj specializirane niše, kot je npr. investiranje v skladu z okoljskimi in družbenimi merili ter merili za korporacijsko upravljanje oziroma principi ESG (angl. environmental, social, governance).

 

Lahko za bralce povzamete ključne podatke o velikosti Generali Investments?

Josef Beneš: Skupno, globalno, ima Generali Investments v upravljanju 488 milijard evrov sredstev. V državah CEE imamo v upravljanju sredstva v višini 20 milijard evrov, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji. Finančni strokovnjaki z odličnim poznavanjem posebnosti posameznih trgov delujejo v centrih v Pragi, Varšavi, Budimpešti in odslej seveda tudi v Ljubljani. Skupaj govorimo samo v teh centrih o več kot 250 zaposlenih, med katerimi je več kot 40 vrhunskih upravljavcev portfeljev.

Luka Podlogar: Z nakupom družbe KD Skladi je Generali Investments znotraj regije Srednje in Vzhodne Evrope obstoječim štirim državam, Češki, Poljski, Slovaški in Madžarski, dodal tri nove, in sicer Slovenijo, Hrvaško in Severno Makedonijo. Obseg sredstev v upravljanju na primer v Sloveniji je v primerjavi z omenjenimi 488 milijardami globalno seveda majhen, a upoštevati moramo, da Slovenija ni velika država. Vendar pa je lokalna prisotnost za Generali Investments izjemnega pomena, saj želi biti družba blizu svojim strankam, torej vlagateljem.

 

S prevzemom KD Skladov Generali Investments nadaljuje več kot 25 let tradicije prve družbe za upravljanje v Sloveniji in ene vodilnih v regiji. Kje vidite glavne prednosti te zgodbe?

Josef Beneš: V naložbah so ključni zaupanje in izkušnje. To sta vrednoti, ki ju po finančnih raziskavah vlagatelji najbolj cenijo. Ni si ju lahko pridobiti, ni si ju mogoče izposoditi, težko ju je osvojiti. KD Skladi so si ju zgradili. Prav tako pa Generali Investments ne želi ponavljati napak, ki so jih delale nekatere ameriške institucije v regiji CEE v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so družbe za upravljanje ali banke poskušalepristopati na različne trge z enakimi, uniformnimi koraki. Varčevanje in naložbe v regiji CEE so se razvijali zelo različno – glede na stanje in izkušnje s finančnimi trgi, njihovo zgodovino, strukturo in lastništvo kapitalskih trgov … Velika prednost četrt stoletja delovanja KD Skladov je, da s to dediščino, torej s položajem in ugledom na trgu ter znanjem, ohranjamo lokalni pristop in bližino strankam.

Luka Podlogar: Pomembno je, da bo DNK KD Skladov ostal enak po prevzemu in spremembi imena. V našem poslu so najpomembnejši ljudje. Ekipa, ki že vrsto let uspešno upravlja naše sklade, ostaja enaka. Poleg tega pa KD Sklade in Generali Investments družijo enake vrednote: odličnost v upravljanju, dolgoročni pogled in zmagovalni, timski duh.

 

Gospod Beneš, kako bi ocenili trenutni položaj na slovenskem trgu? Pričakujete, da bomo Slovenci v prihodnje več vlagali v vzajemne sklade in podobne produkte v primerjavi z na primer bančnimi vlogami?

Josef Beneš: Slovenski trg moram tudi pohvaliti. Če pogledamo številke, se kaže, da se slovenski vlagatelji vedejo precej zrelo. Delež dinamičnih produktov vključno z delniškimi skladi je v primerjavi z na primer drugimi državami regije CEE višji. Slovenija in Češka sta v nasprotju z recimo Poljsko relativno majhni državi, a ne glede na to tudi dolgoročno pričakujemo rast naložb. Gospodarstvo je zdravo, plače in drugi prihodki bodo rasli. Prepričani smo, da se bo povpraševanje po upravljanju premoženja in naložbah v skladih še zelo povečevalo.

 

Gospod Podlogar, iz povedanega se kažejo pozitivni obeti in kaže se, da znamo Slovenci vse bolj prepoznati priložnosti za plemenitenje svojega denarja. Po drugi strani pa včasih še vedno dobimo občutek, da je marsikdo pri naložbah še zadržan. Zakaj?

Luka Podlogar: Slovenci imamo trenutno veliko premoženja na bančnih računih, kjer ne zaslužimo ničesar, in pa vezanega v nepremičnine. Do finančnih naložb smo še vedno malce preveč zadržani, za kar je razlog predvsem v relativno nizki stopnji finančne pismenosti. Tukaj smo žal na repu Evrope. A prepričan sem, da se bo finančna pismenost v prihodnjih letih povečala in da se bo vedno več Slovencev odločilo svoje prihranke investirati na kapitalske trge. Pri tem je seveda najučinkovitejši instrument investicijski sklad. V okviru Generali Investments bomo skrbeli, da bodo naši produkti vedno dobro upravljani in privlačni za naše vlagatelje z vidika naložbenih strategij, kot tudi konkurenčni z vidika celotnih stroškov upravljanja.

 

Katere prednosti bo delovanje pod novo, občutno večjo krovno družbo oziroma skupino prineslo individualnim in institucionalnim vlagateljem v Sloveniji? Kakšen vpliv imata lahko moč in velikost Generali Investments na trg in na naložbe vlagateljev?

Josef Beneš: Skupaj smo močnejši. S povezovanjem znanja štirih središč Generali Investments v regiji bomo lahko ponudili strankam in partnerjem najboljše finančne produkte in storitve. Imeli bomo še boljši vpogled na trgu, kar lahko prinese še boljše rezultate in obvladovanje tveganj. Naše prispevke in analitiko trgov CEE že zdaj cenijo tudi kolegi na zahodnih trgih, hkrati pa se nam odpira dostop do analiz ekip investicijskih analitikov celotne Skupine, vse od Pariza do Trsta.

Luka Podlogar: Močno finančno zaledje je nedvomno zelo pomembno. Poleg tega pa ne moremo dovolj poudariti izjemnega pomena znanja, ki se je v celotni Skupini Generali akumuliralo skozi njeni skoraj polni dve stoletji zgodovine. Poglejte, Generali Investments ima zaposlenih več kot 450 specialistov, ki danes upravljajo, kot smo že rekli, skupaj 488 milijard evrov v paleti različnih naložbenih razredov. Dostopa do tako velike ekipe s takim znanjem na področju upravljanja nima nihče od slovenskih upravljavcev premoženja.

 

Se bo nabor produktov in storitev, ki jih boste ponujali vlagateljem v Generali Investments, v primerjavi z obstoječim še širil? Kaj lahko pričakujejo?

Josef Beneš: Veliko bo sprememb, ki morda ne bodo vidne, a so zelo pomembne. Sem štejem nadgrajene storitve upravljanja naložb, na primer naložbe, ki ustrezajo strukturi obveznosti in modelom tveganj. Razvijali pa bomo tudi nove produkte pod streho naših družb v regiji in ponujali dodatne priložnosti za naložbe.

Luka Podlogar: Novosti vsekakor bodo. Veseli me, da bomo lahko v okviru Skupine Generali kmalu lansirali nov sklad, ki bo pokril potrebe slovenskih vlagateljev na področju, kjer je bilo do sedaj težko investirati. Delovanje z zaledjem velike slovenske združene zavarovalnice bo prineslo tudi novosti na področju zavarovanj z naložbenim tveganjem, kjer bomo v partnerstvu z Adriatic Slovenico in Zavarovalnico Generali ponudili kombinacijo najboljših produktov obeh zavarovalnic.

 

Kaj bi za konec sporočili obstoječim vlagateljem in vsem tistim potencialnim, ki se lahko odločijo za upravljanje svojih sredstev v Generali Investments?

Josef Beneš: V Srednji in Vzhodni Evropi gradimo novo, močno skupino za upravljanje premoženja in Slovenija je del tega razvoja, ki bo prinesel vlagateljem ponudbo produktov in storitev najvišje kakovosti. Zaupanje obstoječih strank želimo ohraniti z dobrimi rezultati, razširjeno ponudbo in močno lokalno prisotnostjo. Tako kot si želimo, da bi naši sedanji vlagatelji ostali aktiven del na naši nadaljnji poti, pa si bomo seveda prizadevali prepričati tudi nove. Tudi njim lahko ponudimo veliko prednosti pred konkurenco v Sloveniji in tudi na drugih trgih Srednje in Vzhodne Evrope. Vse stranke, stare in nove, bodo lahko izkoristile dolgoročne pozitivne učinke za plemenitenje svojega denarja.

Luka Podlogar: Jaz bom za konec še enkrat poudaril pomen sodelovanja, zaupanja in bližine. Posel smo ljudje. Ekipa, ki je skrbela za dobre rezultate upravljanja in dobro finančno svetovanje slovenskim vlagateljem, ostaja enaka. To pomeni, da se za naše stranke na kratek rok ne bo nič spremenilo in da ohranjajo vse obstoječe prednosti. Po drugi strani pa se bomo na dolgi rok trudili, da bomo še boljši in bomo vlagateljem ponujali inovativne, dobro upravljane produkte, podprte z znanjem, resursi in močjo, ki jo prinaša velika Skupina Generali.

 

Prelistajte Optimum.

Recesija in trgovinska vojna

 

Kaj nam to pove? Da obvezniški trg vidi nižjo rast v prihodnosti, mogoče celo recesijo. Prav pred vsako recesijo v zadnjih štiridesetih letih je namreč prišlo do inverzne krivulje med dveletno in desetletno obveznico. Podatki kažejo, da je do recesije po obratu prišlo najprej v sedmih mesecih, lahko pa je trajalo tudi dve ali tri leta. Tako recesija v ZDA letos zelo verjetno ni mogoča, se pa povečuje verjetnost, da do nje pride prihodnje leto. Vsi preostali makroekonomski podatki (zaposlenost, nepremičninski trg, podatki iz proizvodnje, inflacija itd.) za zdaj kažejo na zmerno rast. Ti dejavniki so zelo pomembni pri vplivu na delniške trge. Ko imamo take podatke kot sedaj, je možnost za padec za več kot deset odstotkov na letni ravni (ne znotraj leta) precej majhna. Verjetnost za to je le okoli štiriodstotna. V primeru slabše ekonomske slike pa se ta seveda poveča.

Ali bo do tega prišlo, je odvisno tudi od ameriškega predsednika Trumpa in njegove strategije glede Kitajske. Kot smo že pisali, na kratki rok ameriški kapital še vedno premika trge, kar se pozna na številkah, ki trenutno prihajajo iz Kitajske. Njihova valuta renminbi (juan) je proti dolarju dosegla najnižjo vrednost v zadnjih desetih letih, rast BDP pa je najnižja v zadnjih sedemindvajsetih letih. S tem sovpadajo tudi protesti v Hong Kongu. Zavedati pa se je treba, da Kitajska pri oblikovanju države in prihodnosti gleda precej dlje, kot je to zmožna Amerika. Tam obstaja notranja medijska vojna in pritiski z vseh strani na administracijo, ki so precej močnejši, kot so na Kitajskem. Zdi pa se, da je prihodnost Kitajske na malo daljši rok zelo optimistična. Nadaljuje se namreč transformacija ekonomije. V zadnjih petih letih so izgubili 14 milijonov delovnih mest v proizvodnji in število delovnih mest v storitvah povečali za 70 milijonov. Število ljudi v srednjem razredu je okoli 300 milijonov. Prognoze pa kažejo, da se bo število v naslednjih desetih letih podvojilo. Začenjali so razvijati tretje- in četrtorazredna mesta, kjer živi dodatnih 500 milijonov ljudi. Vsi ti bodo lahko z višjo kupno močjo prišli do boljših storitev in proizvodov iz tujine. Kitajska bo postala neto uvoznik. Na ta račun pa bo pridobil ves svet. Trgovinska vojna bo tako z razvojem Kitajske vedno manj pereča tema, saj se bodo neravnovesja začela urejati sama od sebe. Seveda bo do takrat preteklo še nekaj vode. Zdi pa se, da bodo tudi ZDA prisiljene v omejitev, saj bodo višje cene uvoznih artiklov negativno vplivale na ameriško ekonomijo. Tako bo zelo zanimivo spremljati, do kam lahko Trump pripelje trgovinsko vojno.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 11. september 2019.

Zakaj vztrajamo »v varnem« zavetju bank?

 

Seveda so mi vsi pomisleki popolnoma razumljivi, saj, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pri čemer je slovenskega človeka varčevati naučil Janez Evangelist Krek, ki je pripeljal hranilnice v naše kraje. A od njegove smrti leta 1917 je minilo več kot 100 let. V tem času pa smo doživeli številne spremembe. Od konca dveh svetovnih sistemov, menjave različnih političnih in denarnih sistemov ter tehnoloških sprememb. Bi bilo mogoče smiselno razmisliti in investirati nekaj svojega časa tudi v finančno opismenjevanje?

Težko mi je bilo namreč razumeti, da ob dveh velikih bančnih krizah, ki smo ju doživeli v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih, Slovenci še naprej slepo zaupajo samo bankam. Spomnimo, čeprav so slovenske banke potrebovale več kot 5000 milijonov evrov državne pomoči, da so preživele, smo Slovenci močno povečevali varčevanje v depozitih (v zadnjem desetletju z dobrih šest milijard evrov na skupaj dobrih 20 milijard konec meseca julija).

A kaj bi se zgodilo z svetniki, če bi zamrznil pekel? Bi bilo v svetu več greha? No, na srečo se s tem varčevalcem ni treba ukvarjati. V prenesenem pomenu pa se postavlja resno vprašanje, kaj storiti z vsemi temi nakopičenimi depoziti, ko bodo banke začele tudi za fizične osebe zaračunavati ležarine, kar z bolj sofisticirano besedo pomeni plačilo za parkiranje denarja pri banki.

V zadnjem času prejemam številna vprašanja, zakaj se bo to zgodilo. Dobra plat enačbe je, da nisem edini, saj je morala prihajajoča guvernerka Evropske centralne banke na zaslišanju v evropskem parlamentu kar nekaj časa nameniti tej tematiki. Slabša plat pa je, da je žal naša Evropa v širšem političnem, družbenem in gospodarskem stanju, ko brez cenenega denarja take blaginje ne bi mogla več ohranjati. Veriga višje dodane vrednosti se namreč seli v druge svetovne regije. Ob slabih demografskih kazalnikih pa se tudi »življenjska« celini zmanjšuje. Če pa v enačbo dodamo prihajajočo guvernerko, si lahko obetamo, da bodo negativne obrestne mere z nami še kar dolgo.

Morda se zdi moja premisa nekoliko radikalnejša, a pridobi težo že ob bežnem pogledu na zahtevane donosnosti državnih obveznic. Neverjetno je, da morajo investitorji plačevati Nemčiji za izdane obveznice katerihkoli ročnosti (za 30 let okoli 0,15 odstotka na leto). No, tudi Sloveniji ne gre veliko slabše. Trg za posest plačuje desetletne obveznice 0,18 odstotka na leto, kar je neprimerno manj, sploh če vemo, da je januarja, ob izdaji, Slovenija še plačeva dobrih 1,3 odstotka letno. Vladi se verjetno smeji, da bo ob izdajanju novega dolga še služila.

Za varčevalce pa je to veliko breme. Še posebno za tiste, ki so vajeni živeti samo od obresti. Je pa tudi priložnost za tiste, ki so pripravljeni na sto letni premik zavesti, da si pridobijo nova znanja, pokličejo finančne svetovalce in si oblikujejo svoje varčevanje, da lahko plemenitijo svoje premoženje tudi v »krasnem« novem svetu. Ker nismo več v Avstro-Ogrski.

 

Objavljeno v časniku Delo, 9. september 2019.