[FINANČNI WEBINAR]

Od obrestnih mer do umetne inteligence: vroče zgodbe finančnih trgov?

Prijavite se na WEBINAR

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Španija je po podaljšku, razveljavljenih golih in nešteto strelih na gol z minimalnim rezultatom 1:0 osvojila svetovno prvenstvo. Med samo tekmo in po znanih rezultatih je bilo prisotne tudi kar nekaj vroče krvi. Podobno razpoloženje je zaznamovalo tudi finančne trge v preteklem tednu. Teden je deloval mirno, nato pa so ga zaznamovali hitri preobrati – od geopolitičnih napetosti do presenečenj v tehnološkem in bančnem sektorju. Kdor je pričakoval umirjen poletni teden, se je zmotil.

Bližnji vzhod znova v središču pozornosti: ožina Hormuz pod pritiskom

Najpomembnejši dogodek tedna se je odvijal daleč od borznih parketov, a je nanje vplival neposredno. Napetosti med ZDA in Iranom so se znova zaostrile, iransko vojaško-varnostne sile pa so nadaljevale z omejitvami ladijskega prometa v Hormuški ožini, skozi katero poteka velik del svetovnega izvoza nafte. Več tankerjev je poročalo o izklopljenih transponderjih in poskusih izogibanja nadzoru, en tanker pa naj bi po poročanju pristojnih celo zagorel v bližini omanske obale. Promet skozi ožino se je zato močno upočasnil, ladjarji pa preučujejo alternativne, a dražje in daljše poti.

Posledica je bila hiter in izrazit skok cene nafte. Brent je v enem samem tednu pridobil približno 2,5 odstotka in se povzpel na najvišjo raven v več kot mesecu dni, v območje okoli 90 dolarjev za sod. Za vlagatelje to ni le geopolitična zgodba, temveč tudi makroekonomska – višje cene energije neposredno vplivajo na inflacijska pričakovanja in s tem na politiko centralnih bank. Po tednih, ko se je zdelo, da inflacijski pritiski popuščajo, tveganje ponovne poglobitve energetske draginje spet sili trge v preračunavanje verjetnosti nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Umetna inteligenca: evforija naleti na hladen tuš

Teden je ponovno pokazal, kako občutljiv ostaja trg na novice s področja umetne inteligence. Pozornost vlagateljev je pritegnila predstavitev novega kitajskega jezikovnega modela, ki naj bi po nekaterih ocenah dosegal primerljivo zmogljivost z vodilnimi ameriškimi rešitvami. To je sprožilo razpravo o tem, kako dolgo bodo največja ameriška tehnološka podjetja lahko ohranjala svojo izrazito konkurenčno prednost. Delnice nekaterih proizvajalcev polprevodnikov so se na novice odzvale z občutnim padcem, saj so vlagatelji začeli na novo ocenjevati pričakovanja glede prihodnje rasti sektorja. Dogajanje je še enkrat pokazalo, da so vrednotenja podjetij, ki veljajo za glavne zmagovalce razvoja umetne inteligence, zelo občutljiva na informacije o morebitni krepitvi konkurence. Za dolgoročne vlagatelje to ostaja opomnik, da je tudi v hitro rastočih panogah smiselno ohranjati ustrezno razpršenost portfelja.

SpaceX: ohlajanje po rekordni prvi ponudbi delnic

Delnica družbe, ki je poleti izvedla največjo prvo javno ponudbo delnic v zgodovini, se je po začetnem navdušenju vlagateljev občutno ohladila. K padcu je prispevala tudi prekinjena preizkusna misija rakete Starship zaradi tehničnih težav, še pomembnejši dejavnik pa je mnenje nekaterih analitikov, da je izjemno visoko vrednotenje podjetja mogoče težko upravičiti z dejanskimi poslovnimi rezultati.

Dogajanje pri SpaceXu je dober opomnik, da so podjetja z zelo visokimi pričakovanji pogosto tudi najbolj občutljiva na razočaranja. Čeprav večina analitikov ostaja optimistična glede dolgoročnega potenciala družbe, kratkoročna nihanja kažejo, da lahko že posamezen negativen dogodek sproži izrazite popravke tečaja. Tudi najbolj privlačne naložbene zgodbe zato niso izjema od temeljnega pravila trgov – višja pričakovanja običajno pomenijo tudi večjo nihajnost.

Sezona objav poslovnih rezultatov: zaenkrat dobra slika

Sezona poročanja o poslovanju ameriških družb se nadaljuje in doslej ponuja spodbudno sliko – velika večina podjetij, ki so že objavila rezultate, je presegla pričakovanja analitikov. Med izstopajočimi zgodbami tedna velja izpostaviti izjemno dobre rezultate vodilnih ameriških bančnih velikanov, med drugim JP Morgan in Bank of America, katerih vodstvo je razmere v sektorju opisalo kot izjemno zdrave, hkrati pa opozorilo na tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi in vztrajno inflacijo. Na drugi strani so nižje cene nafte in oslabljeno potovalno povpraševanje pod pritisk postavile posamezne evropske letalske prevoznike, ki so zabeležili občuten upad dobička.

V prihajajočem tednu bodo vlagatelji pozorno spremljali rezultate več tehnoloških velikanov, kar bo dodatno preizkusilo, ali lahko podjetja upravičijo visoka vrednotenja kljub naraščajoči konkurenci na področju umetne inteligence.

Ljubljanska borza: rekordi pri Krki in visok interes vlagateljev

Tudi na domačem trgu je bilo dogajanje pestro. Osrednja pozornost je bila usmerjena na delnico Krke, ki je pred bližajočim se izplačilom letošnje dividende znova dosegala rekordne vrednosti in se gibala okoli 270 evrov. Podrobnejši vpogled v delniško knjigo razkriva zanimivo sliko slovenskega delniškega lastništva: časnik Finance je namreč objavil, da je ima Krka več kot 300 fizičnih oseb, katerih naložba v delnice Krke presega milijon evrov. Skupna vrednost njihovih deležev znaša skoraj 600 milijonov evrov oziroma nekaj več kot odstotek tržne kapitalizacije družbe.

Ti podatki kažejo, da se je okoli Krke skozi desetletja oblikoval širši krog domačih dolgoročnih vlagateljev. Uspeh teh vlagateljev ni posledica enkratnega srečnega naključja, temveč večletnega potrpežljivega lastništva podjetja, ki je ob rasti vrednosti delnice svojim delničarjem redno izplačevalo tudi dividende. Krka tako ostaja eden najbolj prepoznavnih primerov, kako lahko dolgoročno vlaganje v kakovostno podjetje ustvari pomembno osebno premoženje tudi na razmeroma majhnem slovenskem kapitalskem trgu.

NLB in boj za Addiko: prevzemna bitka se zaostruje

Na domačem in regionalnem prizorišču je v ospredju ostajala prevzemna bitka za avstrijsko Addiko banko. NLB je v preteklem tednu znižala prag, potreben za uspešnost prevzemne ponudbe, s prvotno predvidenih 75 na 50 odstotkov delnic banke, hkrati pa je ponudbo tudi podaljšala. Poteza kaže na odločenost največje slovenske bančne skupine, da regionalno širitev izpelje kljub morebitnemu odporu dela delničarjev in konkurenčnim interesom.

Za vlagatelje je izid prevzema pomemben pokazatelj, kako daleč so pripravljene iti srednjeevropske bančne skupine v konsolidaciji regionalnega trga, ki ostaja razdrobljen in manj razvit, kot finančni trgi na zahodu.

Sklep

Nogometna prvenstva si najbolj zapomnimo po finalu, vendar zmagovalca ne odloči ena sama tekma, temveč celotna pot do nje. Tudi na finančnih trgih posamezen razgiban teden redko določi dolgoročni uspeh vlagatelja. Ta je veliko pogosteje rezultat potrpežljivosti, discipline in sposobnosti, da tudi v obdobjih povečane negotovosti ostane zvest svoji naložbeni strategiji. Naslovnice se hitro spreminjajo, kakovostna strategija pa svojo vrednost praviloma pokaže šele skozi čas.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Dogajanje na kapitalskih trgih je bilo v preteklem tednu znova pod vplivom zaostritve konflikta med ZDA in Iranom. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sporočil, da je začasni dogovor z Iranom končan, potem ko sta si državi znova izmenjali napade. Cene nafte so po objavi poskočile za približno 5 %. Cena nafte Brent je konec tedna zaključila pri približno 76 dolarjih za sod, nafta WTI pa pri 71,41 dolarja.

Razmere v Hormuški ožini ostajajo napete in nepredvidljive. Iran je ob koncu tedna ponovno razglasil zaprtje ožine, medtem ko ameriško Centralno poveljstvo (CENTCOM) trdi, da ožina ostaja odprta in da komercialni pomorski promet poteka relativno normalno.

Višje cene nafte povečujejo tveganje za krepitev inflacijskih pritiskov. Ob rasti cen energentov so se zvišale tudi donosnosti ameriških državnih obveznic, hkrati pa so se zmanjšala pričakovanja glede skorajšnjega znižanja ključnih obrestnih mer ameriške centralne banke.

Ameriški trgi: višje donosnosti in previdnejši ton Feda

Ameriška centralna banka je objavila zapisnik junijskega zasedanja, na katerem je ohranila ciljno obrestno mero v razponu med 3,50 % in 3,75 %. Povzetek sestanka je pokazal povečano zaskrbljenost dela članov odbora glede carin, motenj v dobavnih verigah in vztrajnih inflacijskih pritiskov, predvsem zaradi višjih cen energije in močnega investicijskega cikla, povezanega z umetno inteligenco. Nekateri člani so ocenili tudi, da bi bilo ob nadaljnji povišani inflaciji lahko potrebno dodatno zaostrovanje denarne politike.

Ob kombinaciji višjih cen nafte in nekoliko bolj restriktivnega tona centralne banke se je zvišala donosnost ameriških obveznic. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je povečala s približno 4,49 % na 4,56 %. V tem tednu se začenja tudi sezona objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje, ki bo pomemben dejavnik nadaljnjega gibanja ameriških delniških trgov.

Ameriške delnice: tehnološki sektor ostaja gonilo rasti

Kljub novim geopolitičnim napetostim sta indeksa S&P 500 in Nasdaq pretekli teden sklenila z rastjo, medtem ko je Dow Jones zabeležil manjši padec. Rast so podpirale predvsem tehnološke, polprevodniške in z umetno inteligenco povezane delnice, kar je bolj koristilo indeksoma Nasdaq in S&P 500, medtem ko je Dow Jones nekoliko zaostal.

K pozitivnemu razpoloženju vlagateljev sta prispevala podaljšanje sodelovanja med Applom in Broadcomom do leta 2031, ki predvideva proizvodnjo več kot 15 milijard čipov, ter uspešen borzni debi južnokorejskega proizvajalca pomnilniških čipov SK Hynix na borzi Nasdaq, ki je zbral dodatnih 26,5 milijarde dolarjev kapitala.

Evropa: prekinitev pozitivnega niza

Evropski trgi so po štirih zaporednih tednih rasti teden sklenili v rdečem. Indeks STOXX 600 je izgubil 1,8 %, nemški DAX pa približno 2,8 %. K padcu so prispevali ponovna zaostritev napetosti med ZDA in Iranom, rast cen nafte in s tem povezane inflacijske skrbi ter znižanje vrednosti evropskih tehnoloških delnic, predvsem v polprevodniškem sektorju.

IMF je znižal napovedi gospodarske rasti evroobmočja za letošnje leto z 1,1 % na 0,9 %, predvsem zaradi višjih cen energije in nizkega zaupanja potrošnikov. Kratkoročna inflacijska pričakovanja ostajajo nad dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke, medtem ko so dolgoročna pričakovanja še vedno zasidrana blizu 2 %.

Japonska: višje donosnosti in močan delniški trg

Izraziti premiki so bili prisotni tudi na Japonskem, kjer je donosnost desetletne državne obveznice v četrtek dosegla 2,90 %, kar je največ po letu 1996. Japonske obveznice so se v petek nekoliko stabilizirale, potem ko je finančna ministrica spodbudila povečanje naložb državnih pokojninskih skladov v domača sredstva, kar bi lahko okrepilo povpraševanje po japonskih obveznicah.

Na drugi strani japonski delniški trg letos deluje odlično, saj sta šibek jen in rast tehnoloških delnic spodbudila zanimanje tako domačih kot tujih vlagateljev.

Zlato: pritisk višjih donosnosti

Zlato je kljub negotovosti izgubilo približno 1,7 % in teden končalo okoli 4.103 dolarjev za unčo. Na ceno so pritiskale višje donosnosti državnih obveznic in okrepljena pričakovanja glede morebitnega zvišanja obrestnih mer, kar zmanjšuje privlačnost zlata kot naložbe.

Nadaljnje gibanje bo odvisno predvsem od razvoja geopolitičnih razmer, gibanja realnih obrestnih mer in ameriškega dolarja.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Nova verzija mobilne aplikacije je na voljo

Med pomembnejšimi novostmi je možnost e-poslovanja za pooblaščence in zakonite zastopnike, ki lahko zdaj v aplikaciji oddajo zahteve za prenos tudi v imenu vlagateljev, za katere imajo urejena ustrezna pooblastila.

Nova verzija med drugim prinaša tudi novo funkcionalnost skrij/razkrij vrednost, ki omogoča več zasebnosti pri prikazu podatkov. Posodobljen je tudi pregled prejetih in oddanih dokumentov ter prikaz stanja pri produktu Moj izbor. Poenostavili smo tudi nekatere korake v postopkih in izboljšali preglednost aplikacije.

Za najboljšo uporabniško izkušnjo priporočamo, da aplikacijo posodobite na najnovejšo različico.

Kako posodobite aplikacijo?
Aplikacijo posodobite v trgovini App Store ali Google Play. V trgovini poiščite aplikacijo Generali Investments Slovenija in izberite možnost Posodobi. Če imate v telefonu vključene samodejne posodobitve aplikacij, se bo nova verzija morda namestila samodejno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden je na finančnih trgih zaznamovalo postopno umirjanje geopolitičnih napetosti na energetskih trgih ter slabši podatki iz ameriškega trga dela, kar je ponovno spodbudilo razpravo o nadaljnjih potezah ameriške centralne banke. Zaradi ameriškega praznika ob dnevu neodvisnosti je bil teden v ZDA krajši: borzi v New Yorku sta bili v petek, 3. julija, zaprti, kar je dodatno znižalo likvidnost ob koncu tedna.

Nafta: umirjanje tveganj, a ne popolna normalizacija

Razmere v Hormuški ožini se postopoma izboljšujejo, kar je zmanjšalo geopolitično premijo v cenah nafte. Tako so se cene gibale v razmerah stabilnosti iz predhodnega tedna, saj je cena nafte Brent konec tedna zaključila trgovanje pri 72 dolarjev za sod, nafta WTI pa okoli 69 dolarjev. Dodatni pritisk na cene je ustvarila odločitev OPEC+, ki avgusta planira ponovno zmerno povečanje proizvodnje.

Kljub nižjim cenam nafte tveganja deloma ostajajo. Promet skozi Hormuško ožino se izboljšuje, vendar ostaja pod predkriznimi ravnmi, zavarovalni stroški in varnostna tveganja pa ostajajo pomemben dejavnik za ladjarje. Posledično za vlagatelje to pomeni, da nižje cene energije kratkoročno blažijo inflacijska pričakovanja, vendar pa energetski trg še vedno ostaja občutljiv na nadaljnje politične in logistične motnje.

Ameriški trg dela spreminja pričakovanja glede Fed

Najpomembnejši makroekonomski podatek tedna je bilo poročilo o zaposlenosti v ZDA. Ameriško gospodarstvo je junija ustvarilo 57.000 novih delovnih mest, manj od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa se je po drugi strani znižala na 4,2 %. Podrobnejši pogled je bil manj spodbuden, saj se je stopnja participacije znižala na 61,5 %, kar pomeni, da nižja brezposelnost ne odraža nujno močnejšega trga dela. Slabši podatki s trga dela so zmanjšali pričakovanja trgov, da bo Fed v prihodnjih mesecih ponovno zaostril denarno politiko.

Ameriške delnice: rast indeksov, a več vprašanj pri UI

Ameriški delniški trgi so teden končali pozitivno, vendar z opazno razliko med sektorji. Širši trg je imel podporo v nižjih donosnostih obveznic in umirjanju cen energije, medtem ko so bile tehnološke delnice, zlasti segment umetne inteligence, pod večjim pritiskom.

Vlagatelji postajajo vedno bolj selektivni. Zgodba umetne inteligence ostaja dolgoročno pomembna, vendar trg vse bolj preverja, ali se visoke kapitalske naložbe v podatkovne centre, čipe in računalniške zmogljivosti dovolj hitro pretvarjajo v dobičkonosnost. Novice o morebitnem 5-odstotnem deležu ameriške vlade v OpenAI (Chat GPT) in razprave o presežnih računalniških zmogljivostih dodatno kažejo, da UI prehaja iz faze navdušenja v fazo bolj natančnega preverjanja poslovnih modelov.

Evropa: rekordne ravni in rotacija v ciklične panoge

Evropski trgi so imeli močan teden. Evropski indeks Stoxx 600 je dosegel novo rekordno raven po tedenski pridobitvi 2,6 %. Na drugi strani je bil pravo presenečenje nemški indeks DAX, ki je bil med vodilnimi trgi s 4,6 % tedensko rastjo. Rast so podpirale nižje energetske cene, nekoliko ugodnejša pričakovanja glede ameriške denarne politike, napovedano trošenje nemške vlade in rotacija v bolj ciklične panoge, kot so industrija, finance, obramba in infrastrukturno usmerjena podjetja.

Zlato in dolar: nižje obrestne napovedi vračajo podporo

Zlato se je po več tednih šibkosti okrepilo in teden končalo okoli 4.160 dolarjev za unčo. K rasti so prispevali šibkejši ameriški makro podatki, padec donosnosti obveznic in nekoliko šibkejši dolar. Gibanje zlata potrjuje, da ostaja občutljivo na pričakovanja glede realnih obrestnih mer in na stopnjo zaupanja v gospodarsko rast.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Volatilnost oziroma nihajnost iz vidika vlagatelja

 

 

Kaj pomeni volatilnost

Volatilnost ni enako kot tveganje, zato bi s tem namenom želela pojasniti predvsem pojem volatilnost oziroma nihajnost, ki nastane zaradi nestanovitnosti na delniških trgih, in je verjetno eden najbolj napačno razumljenih konceptov pri vlaganju oziroma varčevanju tudi v vzajemnih skladih. 

Volatilnost je največkrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje in negotovost. Vendar je lahko tudi dobra. Pa poglejmo, zakaj. 

Če delnico ali delniški sklad kupimo na določenem dnu in prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo. Realno se v današnjem času s služenjem denarja na račun volatilnosti ukvarjajo predvsem dnevni trgovci (angl. daytraders), ne pa vlagatelji na daljši časovni rok. Vendar pa jo lahko tudi povprečni vlagatelji izkoristijo za dosego prihodnjega nadpovprečnega donosa. 

Nestanovitnost oziroma volatilnost ali nihajnost je torej statistična mera za verjetnost, da cena (npr. delnice ali točke sklada) v kratkem času močno zaniha na način, da zraste ali pade. Izražena je z varianco oz. standardnim odklonom. Če cena ostane razmeroma stabilna, ima delnica ali delniški sklad majhno volatilnost. 

Zelo poenostavljeno povedano: 

Volatilnost je hitrost spreminjanja cene določenega vrednostnega papirja (delnice ali delniškega sklada). 

 

Če je cena delnice ali delniškega sklada dalj časa stabilna, je volatilnost nizka, in če se cena hitro spreminja, je volatilnost visoka. 

Volatilnost je relevantna na kratek rok

Pomembno je poznati dejstvo, da je volatilnost ali nihajnost bolj relevantna na kratek kot dolg rok. In prav zato se vedno poudarja, da je varčevanje v vzajemnih skladih tek na dolge proge. Posledično je primerno zavedanje, da višja volatilnost sama po sebi ni problematična, saj večje spremembe cen omogočijo hitrejšo rast, hkrati pa je treba upoštevati, da lahko pride tudi do večjih krajših izgub, na katere pa se vlagatelji čustveno odzovejo in zaradi katerih delajo velikokrat največje varčevalne napake. 

Res je, da ljudje bolečino, ki nastane zaradi določene krajše izgube pri naložbi, občutijo bolj kot pa veselje ob doseganju lepega dobička, zato bi želela pojasniti to, kar borzni posredniki in veliki investitorji že vedo, ne vedo pa v večini povprečni vlagatelji: nestanovitnost trga dejansko ponuja številne možnosti za zaslužek za potrpežljivega vlagatelja.

Vlaganje je samo po sebi tveganje 

Toda tveganje deluje obojestransko. Vsaka odločitev za vstop na delniški trg, ali kot nakup delnice ali kot nakup točk delniškega sklada, nosi s seboj tveganje tako za neuspeh kot tudi za uspeh. Brez volatilnosti ali nihajnosti pa bi bili ob obe možnosti. 

 

Najbolj pomembno je spoznanje, da lahko vlagatelji pri visoki volatilnosti vsak večji padec izkoristijo za vstop na delniški trg – kot nakup delnice ali delniškega sklada ali dodaten nakup obstoječih naložb. 

Ob tem pa je seveda največja umetnost vsakega vlagatelja prepoznati pravi trenutek, ki je najbolj primeren za nakup, saj visoka volatilnost mnogokrat pri večini vlagateljev sproži ravno obratno, torej čredni nagon (več o njem v nadaljevanju) po čim hitrejšem umiku iz naložbe. S tem pride do zamujene priložnosti zaslužka, ko iz padca naložbe nastane odboj. 

  • Zato je zelo pomembno, da vlagatelj sledi svojim naložbenim ciljem, ki si jih je zadal ob nakupu svoje naložbe, in pri svoji naložbi ne podleže morebitnim korekcijam delniških trgov. 

Niste prepričani glede svojih naložbenih ciljev? Morda vam jih lahko pomaga opredeliti finančni svetovalec. 

 

NAROČITE SE NA POSVET

Se znate upreti črednemu nagonu? 

Lažje reči kot narediti: če se lahko uprete splošnemu razpoloženju vlagateljev namesto da slepo sledite čredi, bodite bolj svobodomiselni pri svojih naložbenih odločitvah. To ne pomeni, da se čreda vedno zmoti, toda slepo sledenje, ne da bi imeli svoje dobre razloge za nakup ali prodajo, je nesmiselno. Če ste dovolj disciplinirani, da ne dovolite, da bi evforija ali neupravičen pesimizem zameglil vašo presojo, vam bo to v korist. 

Edini način, da vas ne zanese, je, da pri vlaganju razumete, zakaj, kaj in kdaj. Zakaj oziroma za kakšen namen vlagate. Kaj je produkt, v katerega vlagate, v skladu z vašim ciljem in nagnjenostjo k tveganju? Kdaj boste sredstva potrebovali?
 

Priporočljivo je tudi, da se posvetujete s svojim finančnim svetovalcem, saj vam lahko pomaga in vas vodi skozi volatilna obdobja delniškega trga. Pomaga vam ostati osredotočen na dolgoročne cilje in zmanjšati stres ob nihanjih na trgih. 

 

POSVET S FINANČNIM SVETOVALCEM

Diverzifikacija portfelja

Ustrezna razpršenost vašega portfelja z vrsto sredstev je osnovno načelo dolgoročnega vlaganja. Če se okolje spremeni, bo prepozno, da bi ga začeli spreminjati, zato ga vnaprej ustrezno razpršite.
Vzajemni skladi so najlažji način za doseganje diverzifikacije in razporeditve sredstev brez poglobljenega poznavanja posamičnih naložb. Z vlaganjem v vzajemne sklade, ki vlagajo v različne vrste naložb, kot so delnice, obveznice, denar, lahko porazdelite svoja tveganja. 

Diverzifikacija predstavlja enega od ključnih temeljev vlaganja – preberite, kateri so ostali ključni temelji vlaganja v vzajemne sklade. 

 

Ob povečani volatilnosti ohranite mirno kri 

Volatilnost ne pokaže smeri gibanja nekega finančnega instrumenta, recimo delnice ali delniškega sklada, pove pa, da je verjetnost večja, da bo instrument s povečano volatilnostjo izgubil ali pridobil na vrednosti hitreje kot instrument z manjšo volatilnostjo. V povprečju vsako leto pride do padca borznih indeksov. Padec je večinoma do 5 odstotkov, včasih pa celo do 10 odstotkov ali več. Če indeks pade za 10 odstotkov, temu pravimo korekcija trga in velikokrat se zgodi, da bolj kot cena pada, bolj vlagatelji zmanjšujejo svojo pozicijo v tej naložbi, kar pa je prej napaka kot nagrada. 

 

Zavedati se moramo, da se trgi gibljejo ciklično in v določenem razponu. V daljših obdobjih nihanja med 10 in 20 odstotki navzdol in tudi več desetodstotni premiki navzgor predstavljajo normalno delovanje delniških trgov. Ob povečani volatilnosti ali nihajnosti se torej ne odločamo za panično prodajo izbrane naložbe, ampak skušamo ohraniti čim bolj mirno kri ter se prej odločimo, da takšno naložbo dodatno povečamo. 

 

Kakšne so osebnostne lastnosti najboljših vlagateljev 

Najboljši vlagatelji niti ne slavijo niti ne sočustvujejo preveč ali predolgo. Namesto tega razumejo, da je volatilnost cena, ki jo plačujejo za dolgoročno večjo donosnost delniških naložb v primerjavi z denarjem. Če imate takšen dolgoročni pogled v mislih med vlaganjem in volatilnost sprejmete kot pričakovano in normalno, lahko začnete iskati načine, kako jo izkoristiti. 

Kot pravi Warren Buffet: »Bodite pogumni, ko so vsi drugi prestrašeni«. Če trdno stojite za svojimi naložbami in cilji, vam padci dajo priložnost, da zgrabite ugodno ponudbo, zato se ne prestrašite – raje kupujte. 

 

Pogosta vprašanja o volatilnosti

Kaj pomeni volatilnost?
Volatilnost pomeni nihanje cen finančnih instrumentov, kot so delnice ali vzajemni skladi. Višja volatilnost pomeni večja in hitrejša nihanja, medtem ko nižja volatilnost pomeni bolj stabilno gibanje cen. 

 

Ali je volatilnost enako tveganje?
Ne, volatilnost ni enako tveganje. Volatilnost meri nihanje cen, tveganje pa predstavlja verjetnost, da ne bomo dosegli pričakovanega donosa. Čeprav sta pojma povezana, nista enaka. 

 

Kako volatilnost vpliva na vlagatelje?
Volatilnost lahko vpliva na čustvene odločitve vlagateljev, saj večja nihanja pogosto povzročijo strah ali negotovost. Dolgoročno pa volatilnost predstavlja normalen del trgov in lahko ponuja tudi priložnosti za nakup po nižjih cenah. 

 

Ali je volatilnost slaba za dolgoročne naložbe?
Ne nujno. Čeprav volatilnost pomeni kratkoročna nihanja, dolgoročni vlagatelji pogosto gledajo širšo sliko, kjer trgi kljub vmesnim padcem dolgoročno rastejo. 

 

Kako se lahko vlagatelj zaščiti pred vplivom volatilnosti?
Eden ključnih načinov je diverzifikacija portfelja ter dolgoročen pristop k vlaganju. Pomembno je tudi, da vlagatelj sledi svojim ciljem in se izogiba impulzivnim odločitvam. 

 

Izvrševanje vplačil in izplačil v času velikonočnih praznikov

Evropski plačilni sistem TARGET na veliki petek, 3. aprila 2026, in na velikonočni ponedeljek, 6. aprila 2026, ne bo deloval. Posledično banke in hranilnice v evroobmočju v tem času ne bodo izvajale medbančnih plačil. Tudi domači plačilni sistemi, ki so vezani na poravnavo v sistemu TARGET ne bodo delovali.

To pomeni, da:

  • v tem obdobju medbančna plačila ne bodo izvršena,
  • vplačila v podsklade in izplačila vlagateljem lahko prispejo z zamikom,
  • plačilni promet bo ponovno potekal nemoteno v torek, 7. aprila 2026.

 

Zaradi navedenega lahko pride do zamika pri:

  • vplačilih v podsklade, saj ta v tem času ne bodo prispela do nas in bodo obdelana šele prvi naslednji delovni dan, v torek, 7. aprila;
  • izplačilih sredstev vlagateljem, saj zaradi omejitev v plačilnem prometu nakazila v tem času ne bodo izvršena in bodo izvedena šele prvi naslednji delovni dan, v torek, 7. aprila.

 

Prosimo vas, da to upoštevate pri načrtovanju svojih finančnih aktivnosti.

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Generali Investments Slovenija

Slovenci imamo 40 milijard prihrankov, a z vlaganjem še vedno odlašamo

 

Sogovorniki so izpostavili, da je v Sloveniji še vedno močno prisotna kultura varčevanja na bančnih računih, medtem ko je vlaganje pogosto povezano z nezaupanjem, strahom pred izgubami in občutkom, da za vlaganje potrebujemo veliko začetnega kapitala. V razpravi, ki jo je moderiral Jure Ugovšek, finančni novinar pri časniku Finance, so sodelovali Aljoša Valentinčič, strokovnjak za računovodstvo, finance in nevroekonomijo ter profesor na Ekonomski fakulteti, Dan Podjed, antropolog in profesor na Filozofski fakulteti, Matej Tadej Jerman, vodja finančnih poti v družbi Generali Investments, in Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja v Modri zavarovalnici. Strinjali so se, da sta finančno izobraževanje in boljše razumevanje dolgoročnega vlaganja ključna za spremembo odnosa do vlaganja.

 

 

V zadnjih desetih letih je bila namreč zabeležena 31,7-odstotna skupna inflacija, obrestne mere na bančne depozite so se gibale med 0 in 2,51 odstotka, pri čemer je povprečna obrestna mera za enoletni depozit znašala 0,89 odstotka. Na drugi strani pa je donos najbolj razpršenega globalnega indeksa z vključeno dividendo v tem času dosegel povprečno 10,86 odstotka letno. Kaj to pomeni v praksi? Če je nekdo konec leta 2015 v gotovini ali na bančnem računu hranil 10.000 evrov, ima danes sicer še vedno 10.000 evrov, vendar je zaradi inflacije njihova realna vrednost padla na približno 7.593 evrov. Če bi isti znesek takrat vložil v globalni delniški indeks, bi imel danes približno 21.281 evrov. Prav takšni primeri jasno pokažejo razliko med varčevanjem in investiranjem.

Po raziskavi družbe Generali Investments je glavni razlog, da ljudje ne vlagajo, prav strah pred izgubo, ki ga navaja 48 odstotkov vprašanih. 38 odstotkov jih meni, da nimajo dovolj denarja za investiranje, 14 odstotkov pa kot razlog navaja pomanjkanje znanja o finančnih trgih. Tudi sogovorniki na dogodku Ekonomske fakultete so poudarili, da prav ti dejavniki pomembno oblikujejo odnos Slovencev do vlaganja in pogosto vodijo v odlašanje z vstopom na kapitalske trge.

Kot je poudaril Jerman, ima denar svojo funkcijo predvsem takrat, ko kroži v gospodarstvu. »Investiranje pomeni, da prihranke nekam plasiraš. Za to lahko zadošča že 1 evro. Današnji finančni produkti vsakemu posamezniku omogočajo prilagojeno investiranje v iste trge pod istimi pogoji. Velja pravilo zrno na zrno, nekje je treba začeti in prej kot začnemo z investiranjem, bolje je.« je poudaril Jerman.

Antropolog Podjed pa je izpostavil tudi družbeni vidik potrošnje: »Pogosto vlagamo v razkošje, ki se vidi, medtem ko o dolgoročnih finančnih odločitvah razmišljamo bistveno manj. Malo bi morali prečistiti v glavi in se znebiti materialnih bremen, kot je na primer avto,« je poudaril, opozoril pa je tudi na dolgoročno razmišljanje pri investiranju. »Že od majhnega rad vlagam, med drugim sem imel naložbe tudi v vzajemnih skladih in delnicah. Lani novembra, ko se je začelo govoriti, da bo balonček počil, sem se prestrašil in marsikaj prodal, za kar mi je bilo pozneje žal.«

Na vprašanje publike, kam vlagati, je Cencelj odgovoril: »Če si mlad, je najbolje začeti z vlaganjem v globalne razpršene sklade, če ostane še nekaj denarja pa tudi v posamezne delnice, zlato in ostale naložbene razrede. Hkrati pa ne gre pozabiti tudi na pokojninsko varčevanje.« Z njim se je strinjal tudi Jerman, ki priporoča široko razpršen portfelj. »Na kapitalskih trgih so nihanja vedno prisotna in so normalen pojav, ki lahko vlagateljem na dolgi rok prinesejo višje donose. Ob tem velja osnovno pravilo investiranja – večja kot je potencialna donosnost, večje je tveganje.«

Razprava je naslovila tudi vprašanje finančne pismenosti in razumevanja dolgoročnega vlaganja. Po mnenju sodelujočih kratkoročna nihanja na trgih pogosto odvračajo posameznike od vlaganja, čeprav zgodovina kapitalskih trgov kaže, da lahko razpršeno in dolgoročno vlaganje pomembno prispeva k rasti premoženja. Po besedah Valentinčiča ljudje s finančnimi odločitvami pogosto odlašamo, ker jih dojemamo kot neprijetne in zapletene. »Informacij o vlaganju je na voljo ogromno, če pa nismo dovolj samozavestni za naložbe, je dobro, da vprašamo za nasvet. Če gremo prvič v fitnes, najamemo trenerja, da se ne bi polomili. Podobno bi moralo veljati pri finančnih odločitvah. Strokovnjak sicer lahko nekaj stane, a na koncu smo še vedno na boljšem, kot če puščamo denar na bančnih računih, kjer zaradi vpliva inflacije izgublja vrednost,« je svetoval Valentinčič.

Sogovorniki so se strinjali, da se odnos do vlaganja v Sloveniji sicer postopoma spreminja, vendar ostaja še veliko prostora za izboljšanje finančne pismenosti in razumevanja kapitalskih trgov. Prav več znanja in dostopa do informacij lahko posameznikom pomaga, da začnejo svoje prihranke upravljati bolj dolgoročno in premišljeno.

 

 

 

Generali Slovenija: nova naložbena priložnost in v marcu BREZ VSTOPNIH STROŠKOV*

To je idealen trenutek, da spoznate našo najnovejšo naložbeno rešitev ali nadgradite obstoječe naložbe po še ugodnejših pogojih.

Znotraj Generali Krovnega sklada vam je zdaj na voljo že 16 podskladov – ponudbo smo razširili prav z novim podskladom Generali Slovenija, ki vlagateljem omogoča neposredno izpostavljenost slovenskemu kapitalskemu trgu.

Slovenski kapitalski trg ponuja privlačne priložnosti za dolgoročne vlagatelje.

Odlikujejo ga podjetja z jasno in zanesljivo dividendno politiko ter ugodnimi vrednotenji, saj so slovenske delnice pogosto cenejše od primerljivih evropskih. To ustvarja dodatni potencial za rast. Hkrati gre za podjetja, ki so v evropskem prostoru manjša, a zato bolj prilagodljiva – sposobna hitrega odziva na dinamične poslovne razmere in vse bolj spremenljivo geopolitično okolje. Generali Slovenija združuje najboljše iz domačega okolja: stabilna podjetja, privlačne dividendne donose in visoko stopnjo transparentnosti. Vse to je vključeno v strokovno upravljan in prilagodljiv podsklad. Izkoristite potencial enega bolj stabilnih kapitalskih okolij ter priložnost za rast, ki jo omogoča slovensko gospodarstvo.

Investirajte zdaj, v mesecu marcu brez vstopnih stroškov*

Od 27. 2. 2026 do 30. 3. 2026 lahko vlagate v vse podsklade Generali Krovnega sklada brez vstopnih stroškov*.
Izkoristite priložnost za vstop v novi podsklad Generali Slovenija ali v kateri koli drug podsklad Generali Krovnega sklada.

Za dodatna pojasnila in pomoč so vam na voljo naši finančni svetovalci na brezplačnem finančnem posvetu. 

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 * Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Globalni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d.d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse podatke, njihova enkratna vplačila  pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 27. 2. 2026 po 0:01 uri pa do 30. 3. 2026 do vključno 0:01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za tista vplačila v varčevalne načrte Moj izbor in varčevalne pakete ter prenose sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, pri katerih bi se sicer zaračunali vstopni stroški. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Programa prednosti ZAME oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

Poslovne nepremičnine kot strateška naložba prihodnjih let

 

V času, ko se globalni finančni trgi hitro spreminjajo, vlagatelji posvečajo pozornost naložbam v realna sredstva. Med temi imajo nepremičnine poseben položaj – zaradi stabilnih najemnih tokov, nizke korelacije s kapitalskimi trgi in odpornosti na inflacijo predstavljajo pomemben del portfeljev številnih profesionalnih investitorjev. V zadnjih letih se kot posebej zanimiv del evropskega trga izpostavlja Jugovzhodna regija, predvsem Slovenija in Hrvaška, kjer se poslovne nepremičnine nahajajo v fazi rasti in strukturnega razvoja.

 

 

V tem kontekstu se vse več pozornosti namenja alternativnim nepremičninskim skladom, ki vlagateljem omogočajo dostop do večjih in razpršenih investicijskih projektov, brez zahtevnosti neposrednega lastništva.

Kaj sploh so alternativni nepremičninski skladi?

Alternativni investicijski skladi so posebna oblika kolektivnega investiranja, namenjena predvsem profesionalnim strankam in institucionalnim vlagateljem. Za razliko od klasičnih vzajemnih skladov, ki večinoma vlagajo v likvidne vrednostne papirje, imajo alternativni skladi večjo svobodo pri izbiri naložb – med najpogostejšimi so nepremičnine, infrastruktura in zasebni kapital. V EU jih ureja regulativa AIFMD, ki zagotavlja nadzor in standarde upravljanja, obenem pa upravljavcem omogoča oblikovanje strategij, prilagojenih specifičnim segmentom trga.

Nepremičninski alternativni skladi sredstva vlagateljev združijo in jih investirajo neposredno v fizične nepremičnine – denimo poslovne stavbe, logistične centre ali hotele. Takšen pristop zagotavlja profesionalno upravljanje, prinaša razpršenost tveganj, omogoča dostop do institucionalnih nepremičnin, ki so posameznikom sicer nedosegljive, ter vlagatelja razbremeni operativnega upravljanja. Vse z naložbenim ciljem doseganja dohodkov iz najemnin in kapitalske rasti nepremičnin  v portfelju sklada.

Nepremičnine, primerne za investicije, lahko razdelimo v več glavnih kategorij:

  • Poslovne nepremičnine, za katere je značilno, da ustvarjajo stabilne najemne tokove in so pogosto prva izbira institucionalnih vlagateljev (to so pisarniški prostori, trgovski lokali, nakupovalni centri, hoteli in drugi komercialni objekti).
  • Stanovanjske nepremičnine, ki so primerne za dolgoročno oddajanje ali rast vrednosti. V osnovi so stabilnejše in manj volatilne, a z nižjimi donosnostmi kot poslovne.
  • Industrijske in logistične nepremičnine, med katere sodijo skladišča, distribucijski centri in proizvodni objekti. Gre za segment, ki močno raste zaradi e‑trgovine. Ponuja višje najemne donosnosti.
  • Specializirane nepremičnine: zdravstveni objekti, podatkovni centri, domovi za starejše). Zahtevajo specializirano upravljanje in prinašajo nižje, a izjemno stabilne tokove.

Profesionalno upravljanje portfelja poslovnih nepremičnin vlagateljem omogoča, da se izognejo kompleksnosti neposrednega lastništva, saj strokovnjaki skrbijo za izbor, oddajanje in optimizacijo posameznih naložb. Razpršenost po sektorjih in državah zmanjšuje tveganje, saj portfelj vključuje različne vrste nepremičnin ter geografsko porazdeljene projekte v Sloveniji in na Hrvaškem. Vlagateljem je tako omogočen dostop do velikih institucionalnih nepremičninskih projektov, ki bi bili posameznim investitorjem zaradi visokih vstopnih zneskov in zahtevnosti upravljanja sicer nedosegljivi. Ključni element celotnega koncepta so stabilni najemni tokovi, ki predstavljajo temelj nepremičninskih donosov in hkrati vlagateljem prinašajo predvidljiv ter dolgoročno vzdržen vir prihodkov.

Zakaj nepremičnine sodijo v dolgoročno investicijsko strategijo?

Nepremičnine so pomemben sestavni del portfeljev velikih institucionalnih vlagateljev. Razlogi so jasni:

  • Diverzifikacija: Nizka korelacija z delnicami in obveznicami zmanjša volatilnost celotnega vlagateljevega portfelja.
  • Inflacijska zaščita: Najemnine so pogosto indeksirane, tržne vrednosti pa v inflacijskih obdobjih praviloma rastejo.
  • Stabilni denarni tokovi: Kakovostne nepremičnine z dolgoročnimi najemniki zagotavljajo predvidljive in redne prihodke.
  • Potencial rasti vrednosti: Gospodarska rast in razvoj urbanih središč spremlja dolgoročno zviševanje tržnih vrednosti.

Zaradi teh lastnosti je 5 % – 15 % portfeljev številnih globalnih investicijskih institucij namenjeno nepremičninam.

Generali Adriatic Value Fund II s ciljnima trgoma Slovenije in Hrvaške

Trg institucionalnih naložb v nepremičnine se v Sloveniji šele razvija. Novost so nepremičninski skladi, kot je Generali Adriatic Value Fund II, ter projekti, ki sledijo tujim praksam, vendar obsežnejšega institucionalnega kapitala na tem področju še ni. Posamezniki nepremičnine še vedno večinoma dojemajo kot neposredno naložbo, primerno za vlagatelje z večjim kapitalom in željo po nadzoru, medtem ko nepremičninski skladi ponujajo bolj razpršene, profesionalno upravljane in dostopnejše oblike vlaganja. Z nadaljnjim razvojem trga in večjim zanimanjem vlagateljev lahko pričakujemo, da bo ta segment v prihodnjih letih vse bolj dopolnjeval tradicionalno vlaganje v fizične nepremičnine.

Alternativni nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund II, ki je osredotočen na poslovne nepremičnine v Sloveniji in na Hrvaškem, tako predstavlja premišljeno možnost za profesionalne vlagatelje, ki iščejo dolgoročna, stabilna in strokovno upravljana realna sredstva. Podprt je s strukturo trga, rastnimi trendi in makroekonomskimi gibanji, ki regiji dajejo pomemben investicijski potencial. V regiji Slovenije in Hrvaške se vse bolj kaže strukturno pomanjkanje kakovostnih poslovnih prostorov, kar močno vpliva na dinamiko najemnin. V Ljubljani je prostih le okoli tri odstotke pisarniških površin, medtem ko se Zagreb sooča s podobnim primanjkljajem sodobnih poslovnih objektov, kar ustvarja dodatni pritisk na rast najemnih cen. Obenem obe državi uživata podporo stabilnega makroekonomskega okolja in članstva v Evropski uniji, ki krepi zaupanje investitorjev ter spodbuja gospodarsko rast. Posebno pomemben dejavnik je vstop Hrvaške v evroobmočje, ki je odpravil valutno tveganje in dodatno povečal zanimanje tako domačih kot tujih vlagateljev. Na celoten nepremičninski trg vplivata tudi razcvet logističnega in digitalnega sektorja: Luka Koper, hrvaški prometni koridorji in nenehna rast e‑trgovine spodbujajo razvoj novih logističnih kapacitet in modernizacijo distribucijskih sistemov v celotni regiji. V tem okolju so najemne donosnosti v Ljubljani in Zagrebu izrazito nadpovprečne in velika konkurenčna prednost v primerjavi z zahodnoevropskimi prestolnicami, kjer se povprečni najemni donosi občutno nižji.

Nepremičnine – sestavni del portfelja

Gibanje vrednosti poslovnih nepremičnin v zadnjem desetletju potrjuje, da so profesionalno upravljani portfelji izjemno pomembni v kompleksnem in dinamičnem tržnem okolju, kjer se razmere hitro spreminjajo. Razpršenost lokacij, najemnikov in vrst nepremičnin zmanjšuje tveganje ter omogoča, da negativna gibanja pri posameznih naložbah pretehtajo stabilni prihodki drugih segmentov. Poleg tega alternativni nepremičninski skladi vlagateljem omogočajo dostop do velikih institucionalnih projektov, ki jih posameznik običajno ne more doseči samostojno, hkrati pa prinašajo inflacijsko zaščito in stabilne najemne prihodke, ki tvorijo jedro njihove dolgoročne donosnosti. V primerjavi z drugimi naložbenimi razredi dosegajo konkurenčne donose glede na tveganje in makroekonomske razmere, pri čemer so podprti z realnimi sredstvi, ki dokazano uspešno dopolnjujejo tradicionalne portfelje in prispevajo k večji stabilnosti celotne naložbene strategije.

Nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund II je specialni investicijski sklad, reguliran po slovenski zakonodaji, ki sam po sebi ni pravna oseba. Cilj sklada je doseganje stabilnih dohodkov in dolgoročne kapitalske rasti z naložbami v poslovne nepremičnine. Njegova naložbena strategija temelji na prepoznavanju in izbiri nepremičnin z ustrezno notranjo vrednostjo, potencialom rasti ter zanesljivimi, ponavljajočimi se prihodki iz najemnin. Sklad tako sledi pristopu, ki združuje strokovno upravljanje, razpršeno izpostavljenost ter premišljeno gradnjo portfelja v eni najperspektivnejših nepremičninskih regij.

Dogovorite se za sestanek

Če vas zanima več o delovanju Generali Adriatic Value Fund II ali razmišljate o vključitvi poslovnih nepremičnin v svojo naložbeno strategijo, vas vabimo, da nas pokličete na 01 58 26 770 ali nam pišite na e-mail naslov goran.djuratovic@generali-investments.si. Z veseljem vam predstavimo podrobnosti sklada, pristop upravljanja in vse ključne informacije, ki jih potrebujete za informirano odločitev.

 

 

 

 

 

 

 

 

Družba Generali Investments, ki je bila ustanovljena leta 1994, je prva družba za upravljanje v Sloveniji z vsemi licencami za upravljanje premoženja (UCITS, MiFID in AIFMD), ki je upravljala tudi prvi nepremičninski alternativni sklad v Sloveniji in v novembru 2025 uspešno izvedla njegovo likvidacijo kot prvo zaprtje tovrstnega sklada v Sloveniji. Od leta 2019 je članica Skupine Generali. Družbi Generali Investments in Generali Real Estate CEE edinstveno povezujeta poznavanje lokalnega trga in vpoglede v regionalni okvir, pri čemer se opirata na globalno znanje in vrhunske specialiste – s tem pa prinašata izjemen pristop k upravljanju nepremičninskih naložb institucionalnih vlagateljev.

 

 

Nepremičninski skladi: sodoben način vlaganja v nepremičnine brez neposrednega lastništva

V času pretresov na gospodarskih in finančnih trgih se vlagatelji vse pogosteje odločajo za usmerjanje svojih naložb v stabilnejše oblike, med katere sodijo tudi naložbene nepremičnine. Zaradi stabilnih najemnih tokov, nizke korelacije s kapitalskimi trgi in odpornosti na inflacijo predstavljajo pomemben del portfeljev številnih profesionalnih investitorjev. Ker nepremičnine zahtevajo veliko kapitala in aktivno upravljanje, se kot alternativa neposrednemu lastništvu ponuja investiranje v nepremičninske sklade, ki predstavljajo obliko alternativnega investiranja.

Nepremičnine kot naložbeni razred

Nepremičnine kot naložbeni razred zasedajo pomembno mesto v portfeljih številnih institucionalnih vlagateljev (pokojninski skladi, zavarovalnice) in vedno pogosteje tudi zasebnih investitorjev. Ključni razlogi za vključitev nepremičnin v strategijo so:

Diverzifikacija portfelja:
Nepremičnine prinašajo element razpršitve, saj imajo njihovi donosi relativno nizko korelacijo z delniškimi trgi in nekaterimi drugimi naložbami. Z dodajanjem nepremičnin lahko vlagatelj doseže bolj razpršen in s tem stabilnejši portfelj. Empirično se je pokazalo, da kombinacija klasičnih naložb (delnice, obveznice) in alternativnih (kot so nepremičnine) zniža skupno volatilnost portfelja in ublaži vpliv nihanj na posameznem trgu. V času, ko vrednost delnic lahko močno niha, nepremičnine navadno ohranjajo bolj enakomeren vrednostni trend, saj temeljijo na realnih sredstvih in dolgoročnih pogodbah. Primer: med letoma 2000 in 2020 so globalni nepremičninski indeksi imeli bistveno manjša letna odstopanja kot delniški indeksi, kar priča o zaščitnem učinku razpršitve (točne številke so odvisne od regije in obdobja, a trend razpršitve ostaja).

Zaščita pred inflacijo:
Naložbe v nepremičnine pogosto veljajo za dobro zaščito pred inflacijo. Razlog je v tem, da v inflacijskem okolju običajno rastejo najemnine in vrednost nepremičnin, kar pomeni, da realna vrednost naložbe ostaja ohranjena ali se celo poveča. Če cene življenjskih stroškov rastejo, lahko lastniki nepremičnin postopno povišujejo najemnine, še posebej pri komercialnih najemih, kjer so v pogodbah vgrajene indeksacije najemnin glede na inflacijo. Tako nepremičnina, podobno kot zlato, ohranja kupno moč premoženja skozi čas. V zgodovini so številna obdobja visoke inflacije (npr. v 70. letih prejšnjega stoletja ter v zadnjem času v letih 2021–2022) pokazala, da so realne vrednosti nepremičnin porasle, medtem ko so nominalne obrestne mere naraščale – nepremičnine torej delujejo kot realni (fizični) aktiv, ki varuje premoženje pred razvrednotenjem denarja.

Stabilni denarni tokovi (najemnine):
Oddajanje nepremičnin v najem ustvarja reden pasivni dohodek. Pri primerno izbranih nepremičninah in lokacijah lahko najemnine pokrivajo stroške vzdrževanja, davke in hkrati ustvarjajo donose. Povprečni letni bruto donos od oddajanja nepremičnin se globalno giblje okoli 3–5 % letno, v nekaterih regijah tudi višje. Seveda je neto donos nekoliko nižji (upoštevajoč stroške vzdrževanja, zavarovanja in davke); globalno neto najemniški donosi pri stanovanjih denimo dosegajo približno 3–4 % letno, pri poslovnih nepremičninah pa so lahko višji. Za vlagatelja to pomeni reden priliv denarja (kvartalno ali mesečno plačilo najemnine), ki ima podobno vlogo kot obresti pri obveznicah ali dividende pri delnicah. Stabilnost najemnin je zlasti visoka pri dolgoročnih najemnih pogodbah z bonitetno dobrimi najemniki, kar je značilno za poslovne nepremičnine, kjer se pogodbe sklepajo za 5, 10 ali več let. Tudi v času gospodarskih nihanj najemniki običajno ostanejo vezani na pogodbe, kar zagotavlja kontinuiran tok prihodkov.

Potencial za rast vrednosti (kapitalski dobiček):
Poleg najemnin lahko investitorji v nepremičnine profitirajo tudi od povišanja tržne vrednosti nepremičnine skozi čas. Vrednost se lahko poveča zaradi razvoja lokacije, gospodarske rasti, izboljšav na nepremičnini ali zmanjšanja obrestnih mer, kar poveča povpraševanje in s tem cene nepremičnin. Dolgoročni trendi kažejo, da nepremičnine v gospodarsko razvitih območjih povečujejo vrednost nekoliko nad stopnjo inflacije, čeprav so ciklična nihanja prisotna. To daje možnost kapitalskega dobička ob prodaji. Na primer, če je sklad kupil poslovno stavbo v Ljubljani pred desetimi leti, je njena vrednost do danes verjetno znatno porasla, s čimer bi investitor poleg najemnin ustvaril še kapitalski donos.

Nizka korelacija z drugimi naložbami:
Vlaganje v nepremičnine predstavlja način doseganja alternativnega donosa, ki ni neposredno vezan na borzne trende. Zgodovinsko gledano cene nepremičnin niso tesno povezane z indeksi delnic ali obveznic. Nepremičninski trg ima svoje cikle, ki se ne ujemajo vedno s cikli finančnih trgov. To pomeni, da lahko nepremičnine ob določenih krizah (npr. ob tehnološkem poku balona leta 2001) obdržijo vrednost ali celo rastejo, medtem ko delnice padajo, in obratno (v finančni krizi leta 2008 so nepremičnine padale, medtem ko so nekatere obveznice rasle). Ta neodvisnost gibanja je dragocena pri sestavljanju portfelja, saj zmanjšuje celotno tveganje – negativni dogodki ene vrste naložbe manj vplivajo na celoten portfelj, če so nepremičnine vključene kot ločen steber.

Sklepno, vključitev nepremičnin v strategijo vlaganja prinaša boljšo uravnoteženost med tveganjem in donosom. Profesionalni investitorji (npr. pokojninski skladi) zato običajno alocirajo določen odstotek, denimo 5–15 %, svojega portfelja v nepremičnine. Alternativni skladi omogočajo tudi manjšim vlagateljem, da dosežejo to razpršitev in izkoristijo zgoraj omenjene prednosti, kar bomo videli v zaključku.

Nepremičninski skladi kot oblika alternativnih skladov

Opredelitev:
Alternativni skladi so posebna oblika investicijskih skladov, ki zbirajo sredstva vlagateljev z namenom skupnega investiranja, vendar se pomembno razlikujejo od klasičnih vzajemnih skladov. Praviloma vanje vlagajo predvsem institucionalni in premožnejši, dobro poučeni vlagatelji, saj so naložbe bolj zahtevne in manj likvidne. Alternativni skladi so v EU regulirani v okviru AIFMD (Direktive o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov), kar zagotavlja določene nadzorne standarde, hkrati pa tem skladom omogoča širšo svobodo pri naložbenih strategijah.

Ključne značilnosti:
Za razliko od javno dostopnih vzajemnih skladov, ki večinoma investirajo v likvidne vrednostne papirje, imajo alternativni skladi več svobode glede vrste naložb (npr. zasebni kapital, nepremičnine, infrastruktura). To pomeni potencial za višje donose, vendar ob večjem tveganju in pogosto daljši naložbeni dobi. Pomembna razlika je tudi likvidnost – vlagatelji v vzajemne sklade lahko praviloma kadarkoli izstopijo, medtem ko pri alternativnih skladih pogosto velja zaprtost za določeno obdobje (npr. nekaj let). Zato alternativni skladi niso primerni za vsakega vlagatelja, temveč predvsem za tiste, ki razumejo kompleksnost trgov in so pripravljeni sprejeti nižjo likvidnost v zameno za višji potencialni donos.

Alternativni nepremičninski sklad:
Eden izmed pogostih tipov alternativnih skladov so nepremičninski skladi, ki zbrana sredstva vlagajo neposredno v nepremičnine (namesto v delnice ali obveznice). Ti skladi omogočajo skupinsko investiranje v fizične nepremičnine, kot so poslovne stavbe ali stanovanjski portfelji, kar vlagateljem prinaša izpostavljenost nepremičninskemu trgu brez potrebe po neposrednem individualnem nakupu nepremičnine. Namesto da bi posameznik neposredno kupil stanovanje, poslovni prostor ali drugo nepremičnino, lahko prek nepremičninskega sklada vlaga v širši portfelj nepremičninskih naložb.

Primer v praksi je sklad Generali Adriatic Value Fund II, ki je alternativni sklad z naložbami v poslovne nepremičnine v regiji. Tak sklad profesionalno upravlja portfelj nepremičnin za račun vlagateljev in ponuja prednosti, kot so strokovno upravljanje, razpršenost naložb in dostop do večjih nepremičninskih projektov, kot bodo podrobneje obravnavane v zaključku. Ti skladi običajno vlagajo v komercialne objekte, stanovanjske komplekse, hotele ali druge oblike nepremičninskih sredstev, s ciljem ustvarjanja donosa iz oddajanja nepremičnin v najem ali iz rasti njihove vrednosti.

Kot del alternativnih skladov se nepremičninski skladi uvrščajo med naložbene priložnosti, ki se razlikujejo od tradicionalnih oblik investiranja, kot so delnice in obveznice. Zaradi svoje posebne strukture in narave sredstev predstavljajo zanimivo izbiro za diverzifikacijo portfelja, še posebej v obdobjih, ko so klasični finančni trgi bolj volatilni.

Načini vlaganja v nepremičnine

Vlaganje v nepremičnine je mogoče na več načinov. Ena možnost je neposreden nakup in upravljanje nepremičnine, druga pa je vlaganje v nepremičninske sklade, ki vsebujejo več poslovnih objektov in tako skrbijo za večjo razpršitev portfelja.

Primerjava vlaganja v nepremičninske sklade in neposrednega vlaganja v nepremičnine, prikazana z grafom rasti in simboli denarja ter hiše.

Nakup in upravljanje investicijske nepremičnine

Najpogostejši način investiranja v nepremičnine je nakup in neposredno upravljanje, kar pa zahteva precejšen začetni kapital, še posebej pri poslovnih nepremičninah, katerih vrednost pogosto presega več milijonov evrov. Investicija v stanovanjske objekte je v tem primeru lahko cenovno ugodnejša, vendar so tudi pričakovani donosi skromnejši. Tako se večji vlagatelji prednostno odločajo za nakup poslovnih stavb, pri čemer se večkrat soočajo tudi z dodatnimi stroški obnove prostorov ali sprotnimi popravili zaradi starosti objekta.

Pri neposrednih naložbah v nepremičnine pa ne gre zanemariti davčnega vidika. Pogosto se vlagatelji začnejo ukvarjati z davčnimi obveznostmi šele, ko je treba oddati prvo napoved ali obračunati davek od dobička. Pri izračunu pričakovane donosnosti ob upravljanju nepremičnine je poleg stroškov vzdrževanja in amortizacije nujno upoštevati tudi davke – na dohodek, dobiček, nepremičnine, premoženje ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Poleg tega se pri poslovnih nepremičninah pojavljajo še druge davčne in računovodske posebnosti – od evidentiranja amortizacije, obravnave investicijskih olajšav do vprašanj glede DDV in oddajanja v najem. Zato je premišljeno načrtovanje in sodelovanje z davčnimi strokovnjaki pri tovrstnih naložbah več kot priporočljivo.

Nepremičninski skladi kot alternativa neposrednemu nakupu nepremičnine

Nepremičninski skladi vlagateljem – zlasti institucionalnim – omogočajo dostop do večjega števila nepremičninskih projektov in s tem tudi širšo diverzifikacijo portfelja.

Tudi vlagatelji z manjšim vložkom lahko prek teh skladov sodelujejo pri donosih iz nepremičnin, do katerih sicer zaradi visoke cene ali omejene ponudbe ne bi imeli dostopa. Poleg tega upravljanje nepremičnin prevzame profesionalni upravljavec, kar je pomembno, saj nepremičnine zahtevajo precejšnje vzdrževanje in pozornost – pravijo, da so skoraj kot »živo bitje«. Zato je ključnega pomena, da je upravitelj izkušen in zaupanja vreden.

Klasifikacija nepremičnin v investicijski dejavnosti

Nepremičnine, ki pridejo v poštev za investicije, lahko razdelimo na več podskupin glede na njihovo namembnost. Vsaka vrsta nepremičnin ima svoje značilnosti, profil tveganja in donosa ter vlogo v portfelju investitorja:

Poslovne nepremičnine:
Sem uvrščamo pisarniške prostore, trgovske lokale, nakupovalna središča ter hotelske in turistične objekte. Gre za nepremičnine, ki generirajo dohodek iz poslovne rabe (npr. najemnine od podjetij ali trgovcev). Poslovne nepremičnine se pogosto delijo na pisarne, trgovske (retail) površine ter posebne komercialne segmente, kot so hoteli in mešani kompleksi. To so primarne tarče institucionalnih investitorjev, saj lahko ponujajo stabilne denarne tokove iz najemnin in potencialno rast vrednosti v skladu z gospodarsko rastjo in povpraševanjem podjetij.

Stanovanjske nepremičnine:
Sem spadajo stanovanja in stanovanjske hiše, bodisi posamezne enote ali celotni večstanovanjski objekti. Donosi pri stanovanjskih naložbah izhajajo iz najemnin najemnikov ali rasti vrednosti stanovanj. Stanovanjski segment je pogosto bolj razpršen, saj veliko manjših investitorjev vlaga v posamezna stanovanja za oddajanje. Za institucionalne vlagatelje so zanimivi večji najemniški stanovanjski portfelji ali razvoj stanovanj (npr. najemniški skladi). Stanovanjske nepremičnine imajo ponavadi nekoliko nižje najemne donosnosti, a stabilno povpraševanje in so manj volatilne v času krize v primerjavi s poslovnimi.

Industrijske in logistične nepremičnine:
To so proizvodne hale, skladišča, distribucijski centri in druge logistične kapacitete. V zadnjih letih so logistične nepremičnine izredno v porastu zaradi rasti e-trgovine in potrebe po sodobnih distribucijskih centrih. Te nepremičnine se oddajajo logističnim podjetjem, proizvajalcem ali trgovcem na debelo. Donosnost je pogosto nekoliko višja kot pri pisarnah, ker je tveganje (npr. specifična namembnost, odvisnost od enega najemnika) višje. Logistični sektor velja za industrial & logistics (I&L) segment, ki je postal eden najpomembnejših razredov nepremičnin globalno.

Ostale specializirane nepremičnine:
Sem bi lahko šteli zdravstvene nepremičnine (bolnišnice, domove za ostarele), študentske domove, samopostrežna skladišča (self-storage), zemljišča in infrastrukturne nepremičnine (npr. podatkovne centre). Te so pogosto obravnavane kot alternativni nepremičninski sektorji in zahtevajo specializirano znanje. Institucionalni vlagatelji vanje vstopajo predvsem prek specializiranih skladov. Kot primer – namenska nepremičnina je lahko podatkovno središče, ki ima dolgoročne najeme s strani tehnoloških podjetij, ali pa dom za ostarele, kjer donosnost izhaja iz dolgoročnih upravljavskih pogodb. Takšne naložbe imajo lahko višje donosnosti, vendar tudi več regulativnih in operativnih tveganj.

Investiranje v nepremičniski sklad v družbi Generali Investments

Generali Investments kot najstarejša družba za upravljanje v Sloveniji je leta 2018 na trg ponudila prvi nepremičninski sklad v Sloveniji, Generali Adriatic Value Fund, leta 2025 pa že drugi, Generali Adriatic Value Fund II.

 

VEČ O SKLADU GENERALI ADRIATIC VALUE FUND II

 

Za razliko od razmer v zahodni Evropi in ZDA, kjer so poslovne nepremičnine v zadnjih letih doživele precejšen padec vrednosti zaradi inflacije in višjih obrestnih mer, so naložbe sklada pri nas ostale stabilne in so dosledno ustvarjale pozitiven donos. Prihodki sklada izhajajo iz oddajanja teh nepremičnin ter morebitne kapitalske rasti ob njihovi prodaji.

Ena ključnih prednosti sklada je njegova strukturiranost – vlagatelji že ob vstopu vedo, kdaj bodo prejeli vračilo sredstev. Vstop je omogočen le profesionalnim vlagateljem, izstop pa načeloma enkrat letno, z določenimi omejitvami, če bi zahteve po izstopu presegle določen prag.

Uspeh sklada gre pripisati predvsem trem dejavnikom:

  • Premišljenemu upravljanju – strokovno in aktivno upravljanje nepremičnin je zagotavljalo stabilnost in rast.
  • Kakovosti naložb – izbrane nepremičnine so bile dobro vzdrževane, z dobro strukturo najemnikov in na privlačnih lokacijah.
  • Stabilnemu trgu – slovenski trg poslovnih nepremičnin se je v primerjavi z zahodno Evropo izkazal kot odpornejši na zunanje šoke.

Tržni potencial nepremičninskega sklada in pogled v prihodnost

Trg institucionalnih naložb v nepremičnine se v Sloveniji šele razvija. Novost so nepremičninski skladi, kot je Generali Adriatic Value Fund II, ter projekti, ki sledijo tujim praksam, vendar obsežnejšega institucionalnega kapitala na tem področju še ni. Posamezniki nepremičnine še vedno večinoma dojemajo kot neposredno naložbo, primerno za vlagatelje z večjim kapitalom in željo po nadzoru, medtem ko nepremičninski skladi ponujajo bolj razpršene, profesionalno upravljane in dostopnejše oblike vlaganja. Z nadaljnjim razvojem trga in večjim zanimanjem vlagateljev lahko pričakujemo, da bo ta segment v prihodnjih letih vse bolj dopolnjeval tradicionalno vlaganje v fizične nepremičnine.

Alternativni nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund II, ki je osredotočen na poslovne nepremičnine v Sloveniji in na Hrvaškem, tako predstavlja premišljeno možnost za vlagatelje, ki iščejo dolgoročna, stabilna in strokovno upravljana realna sredstva. Podprt je s strukturo trga, rastnimi trendi in makroekonomskimi gibanji, ki regiji dajejo pomemben investicijski potencial. V regiji Slovenije in Hrvaške se vse bolj kaže strukturno pomanjkanje kakovostnih poslovnih prostorov, kar močno vpliva na dinamiko najemnin. V Ljubljani je prostih le okoli 3 odstotke pisarniških površin, medtem ko se Zagreb sooča s podobnim primanjkljajem sodobnih poslovnih objektov, kar ustvarja dodatni pritisk na rast najemnih cen. Obenem obe državi uživata podporo stabilnega makroekonomskega okolja in članstva v Evropski uniji, kar krepi zaupanje investitorjev ter spodbuja gospodarsko rast. Posebno pomemben dejavnik je vstop Hrvaške v evroobmočje, ki je odpravil valutno tveganje in dodatno povečal zanimanje tako domačih kot tujih vlagateljev. Na celoten nepremičninski trg vplivata tudi razcvet logističnega in digitalnega sektorja: Luka Koper, hrvaški prometni koridorji in nenehna rast e-trgovine spodbujajo razvoj novih logističnih kapacitet in modernizacijo distribucijskih sistemov v celotni regiji. V tem okolju so najemne donosnosti v Ljubljani in Zagrebu izrazito nadpovprečne in velika konkurenčna prednost v primerjavi z zahodnoevropskimi prestolnicami, kjer so povprečni najemni donosi občutno nižji.

Spoznajte nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund

V družbi za upravljanje Generali Investments vam je na voljo nepremičninski sklad, ki vlaga v donosne objekte v Sloveniji in tako poslovnim vlagateljem ponuja stabilno alternativo vlaganju v nepremičnine. Preberite več o skladu Adriatic Value Fund in se posvetujte z našimi izkušenimi finančnimi svetovalci o svojih možnostih vlaganja v naš nepremičninski sklad.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET