Bo letošnji konec leta boljši kot lanski?

/in , , /by

 

V nekoliko slabšem položaju so investitorji v trge v razvoju, ki so relativno nižje kot razviti trgi. Negativno izstopa Kitajska, kjer delniški trgi pod vplivom ameriških tarif na uvoz in tudi slabših domačih podatkov ne zmore vzbuditi zanimanja investitorjev. Kaj pa je v letošnjem letu bistveno drugače kot ob istem času lani? Cena denarja, ki je bistveno nižja. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je lani znašala okoli 3 odstotke, danes 1,7 odstotka. Nemška je lani znašala 0,3, danes –0,5 odstotka, grška lani okoli 4 odstotke, danes pa le še 1,4 odstotka. Bistveno cenejši denar je skorajda povsod po svetu.

Seveda je poceni denar povečal zadolženost tako držav kot tudi nefinančnega sektorja. Največje svetovne države, če upoštevamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Španijo, Švico in Švedsko, so zadolžene v višini okoli 70 odstotkov BDP. Ta številka je druga najvišja v zadnjih sto letih. Višja je bila samo med drugo svetovno vojno. Tudi zadolženost ameriških podjetij – štejemo samo nefinančna – je najvišja v zadnjih petdesetih letih. Tukaj je odstotek nekoliko nižji, vendar se vseeno približuje 50 odstotkom. Cena denarja pa je tista, ki določa vrednosti praktično vsem naložbam in premika trge. Nizka cena pomeni večjo smotrnost zadolževanja pa tudi lažji dostop do denarja. Če pa je tega preveč, se poveča tudi odstotek investicij, za katere se pozneje izkaže, da niso bile smiselne.

Živimo torej v času, ko je denar praktično zastonj, in zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa. Prav ta bistvena razlika v primerjavi z lanskim letom pa dela delniške naložbe še naprej zanimive. Te se trenutno zdijo edina možnost za vlaganje, če želimo povečati vrednost svojega premoženja. Seveda imamo na drugi strani nepredvidljivega ameriškega predsednika ter vedno slabše makroekonomske podatke. Podjetja pa se vseeno trudijo po svojih najboljših močeh. Za konec kot zanimivost lahko omenimo, da je Apple letos investiral v razvoj več kot 14 milijard evrov, to pa je toliko, kot so v razvoj investirala vsa javna in zasebna španska podjetja. V teh časih le razvoj pomaga pri večanju vrednosti premoženja za lastnike podjetij.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 15. oktober 2019.

Mesečno poročilo za september 2019

/in , /by

 

Mesečno poročilo za september 2019

 

Naložbeni komentar – september 2019

Globalni delniški trgi so jesen začeli pozitivno. Indeks MSCI je v mesecu septembru pridobil nekaj manj kot 3 %. Delnice v Evropi so se podražile bolj kot delnice v ZDA in naložbe na trgih v razvoju. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Na ameriških borznih parketih so se najbolj podražile delniške naložbe v finančna podjetja, ki so pridobile več kot 8 %, kar je razlog za optimizem investitorjev k izboljšanju rezultatov poslovanja. Občutneje so se podražile tudi naložbe v energetskem sektorju. To je bila posledica podražitve cen surove nafte po napadu na proizvodni kompleks v Savdski Arabiji. Savdska Arabija je največji svetovni izvoznik črnega zlata, zato je napad vplival na povišano volatilnost na trgu. Na septembrskem zasedanju je ameriška centralna banka, v skladu s pričakovanji, znižala obrestno mero. To je bilo drugo znižanje letos. Kljub temu, pa so se pričakovanja glede bodočih ukrepov s strani FED umirila, in obrestna mera na 10-letni ameriški državni dolg se je v mesecu septembru zvišala. Le-ta je bila konec meseca približno 0,2 odstotne točke višje.

Trgi v Evropi so se podražili za dober odstotek več kot v ZDA. Evropska centralna banka je prvič po letu 2016 znižala svojo ključno obrestno mero na negativnih 0,5 %. Poleg znižanja obrestne mere pa je ECB uvedla dvotirni sistem depozitov. Ta ukrep naj bi omilil vpliv negativne obrestne mere za evropske banke. Banke po novem ne bodo kaznovane za negativno obrestno mero za del presežne likvidnosti, ki jo hranijo pri centralni banki. Kljub ohlajanju gospodarske rasti na stari celini, trg dela ostaja robusten. Brezposelnost v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 7,4 %, najnižje po maju 2008. Potrošniško zaupanje se je septembra izboljšalo. Obeti podjetij ostajajo šibki, kar je posledica padca izvozne dejavnosti in geopolitičnih negotovosti, med katerimi sta najpomembnejši trgovinska vojna in brexit.

 

 

Trgi držav v razvoju BRIK so se podražili, toda manj kot trgi v razvitem svetu. Naložbe na Kitajskem so pridobile manj kot odstotek, kar je tudi razlog nižje rasti na trgih v razvoju, kjer ima Kitajska največjo utež. Ostali trije trgi so pridobili več kot 3 %.

Trgi v regiji so se podražili za približno 3,5 %. Romunski BET je pridobil več kot 3 %, hrvaški CROBEX pa se je zvišal za več kot 4 %, medtem pa je slovenski SBITOP ostal dokaj nespremenjen.

 

 

 

Koliko smo pripravljeni tvegati za pričakovani donos?

/in , , /by

 

Ko se odločate za investiranje ali za varčevanje v vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos. Določite torej vaš subjektivni odnos do tveganja. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, in ne na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč tudi glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost, zato je pred začetkom investiranja ali varčevanja priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo; kaj želimo doseči z investicijo ali z varčevanjem, kolikšne izgube smo pripravljeni prenesti (5, 10 ali več odstotne), ne da bi bili ogroženi naši ključni cilji, in ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca. Ko špekulirate, namesto da bi investirali ali ko se čustveno odzivate na povišano nihajnost delniškega trga, zmanjšujete svoje premoženje in ga večate nekomu drugemu.

Tveganje torej pomeni možnost oziroma verjetnost, da bo dejanski donos vaše investicije odstopal od pričakovanega donosa te investicije. Odstopanje je lahko v pozitivni smeri (povečanje sredstev oziroma premoženja) ali v negativni smeri (zmanjšanje sredstev oziroma premoženja). Toleranca glede tveganja je odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti njegove naložbe. Z razumevanjem tveganja, povezanega z različnimi naložbenimi možnostmi, lahko vlagatelj izbere naložbe, ki najbolje ustrezajo njegovemu tveganju in osebnim okoliščinam. Ob tem se moramo zavedati, da investicije z nizkim tveganjem, kot so na primer bančni oziroma denarni depoziti ali denarni vzajemni skladi, omogočajo nižjo donosnost, kot višje ali visoko tvegane investicije, kot so delnice ali delniški skladi, ki nam lahko ponujajo večje možnosti za dolgoročno rast in višje donose naložb, ob seveda višji volatilnosti ali nihajnosti le-te.

Za primer lahko predstavim povprečnega vlagatelja, za katerega je povsem običajno obnašanje, da je zaradi volatilnosti ali nihajnosti delniškega trga prisotna nervoza, ne glede na to, kakšno tveganje je vlagatelj pripravljen sprejemati. Naravno je, da smo v situacijah povečane nihajnosti trga in ob tem tudi nihajnosti naše investicije, nemirni. Vendar pa je dobro vedeti, da lahko ohranite pozitivno perspektivo investiranja z upoštevanjem naslednjih šestih opomnikov.

Obdobja volatilnosti ali nihajnosti so normalna. Vsi trgi se gibljejo ciklično, torej rastejo in padajo. Kot že večkrat poudarjeno, na kratek rok ni samo poti navzgor. Do nje lahko pride le na dolgi rok, zato se vztrajnost poplača. Če pogledamo v zgodovino, se je od leta 1973 ameriški delniški indeks S&P500 znižal za več kot 10 odstotkov, vendar se nato povečal za osem krat.

Brez panike. Če dovolite, da vaša čustva narekujejo vašo strategijo vlaganja, je tveganje, ki ga ne smete sprejeti. Kratkoročne odločitve imajo lahko dolgoročne posledice za vaš portfelj. Potrpežljivost se poplača.

Poznajte svoj portfelj

Razumite svoje naložbe in kako različna sredstva predstavljajo različne cilje in končni izid. Upoštevajte časovni horizont glede tveganja in naložbe. Če se je spremenil, razmislite, in se pogovorite z osebnim finančnim svetovalcem o ponovnem uravnoteženju vašega portfelja. Diverzifikacija ali razpršenost portfelja lahko potencialno pomaga uravnotežiti tveganje med recesijo in hkrati ublažiti skrajna nihanja vrednosti portfelja.

Držite se svoje začrtane dolgoročne finančne poti. Spomnite se vašega finančnega načrta in vaših dolgoročnih ciljev in se jih držite. Disciplinirani naložbeni pristop je najboljša strategija za obvladovanje padcev na trgu in vam bo najverjetneje omogočila sodelovanje v donosu, ko se bodo trgi obrnili v rast.

Razmislite o priložnostih na delniškem trgu. Sodelujte s svojim finančnim svetovalcem, saj je lahko vsaka korekcija, volatilnost ali nihajnost na delniškem trgu, dobra nakupna priložnost.Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa lahko predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je nekakšen paradoks investiranja.

Niste sami

Vaš finančni svetovalec vam lahko pomaga, ko ga potrebujete. Lahko vas vodi skozi volatilna obdobja delniškega trga in je lahko neodvisen glas, ki vam pomaga ostati osredotočen na vaše dolgoročne cilje. Obojestransko sodelovanje se lahko na dolgi rok dobro obrestuje.

Pa srečno!

 

Slabši časi za delnice NLB

/in , , /by

 

Zdi se, da je letna dinamika bolj ali manj ustaljena. Prva polovica leta je pozitivna, saj vlagatelji portfelje polnijo z delnicami, ki poleti prinašajo lepe dividende. Obresti na bančne depozite so mizerne, kotirajoče družbe pa že nekaj let izplačujejo dividende, ki znašajo najmanj pet odstotkov na vloženi kapital, obe zavarovalnici okoli sedem odstotkov, največja banka pa je za lani izplačala celo več kot 12-odstotno bruto dividendo.

Ta seveda ni vzdržna, saj so apetiti po porabi odvečnega kapitala za druge namene očitno prevladali. Kot kaže, je NLB zelo blizu nakupu srbske Komercialne banke, ki bi najbrž za nekaj let osušil velikodušna dividendna izplačila. Na oster upor temu načrtu je uprava naletela pri svojih novih lastnikih, zlasti pri ameriških investicijskih skladih, ki so delnice kupili v prvi javni prodaji (IPO) pred letom dni in kasneje na Londonski borzi, kjer kotirajo potrdila o lastništvu delnic (GDR).

Tuji skladi močno nasprotujejo nakupu banke v Srbiji, za katero bi NLB utegnila plačati ne samo višjo relativno ceno glede na knjigovodsko vrednost, kot jo dosega delnica NLB, temveč tudi prevzemno ceno, ki se za nakup Komercialne banke pričakuje v Beogradu. V oči namreč bode podatek, da je srbska vlada od mednarodnih vlagateljev pred meseci odkupila slabih sedem odstotkov banke po ceni, ki presega knjigovodsko vrednost delnice za skoraj 15 odstotkov.

Bilo bi veliko presenečenje, če bi zdaj strateškemu partnerju srbska vlada svoj delež prodala pod to ceno in le v nekaj mesecih s tem poslov ustvarila izgubo za državni proračun. Če k temu dodamo, da delnica NLB na borzi stane le 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, je hitro jasno, kaj moti tuje investicijske sklade. To pa seveda še ni konec argumentov, ki so jih Američani natresli upravi NLB ob njihovem zadnjem obisku v New Yorku in drugje.

Če NLB res kupi srbsko banko, bo prva posledica, ki jo bodo občutili delničarji, precej nižja dividenda, kot so jo izplačali letos in z višino katere so tudi privabili kupce delnic v IPO. In to po vsej verjetnosti še vsaj nekaj dodatnih let. NLB ima namreč premalo kapitala, da bi lahko nakup financirala brez posega v dividendno politiko.

S tem bi uprava prekršila eno izmed temeljnih zavez, ki jih je dala mednarodnim vlagateljem, kupcem delnic pred manj kot letom dni. Posledice bi bile takojšnje, pojavilo bi se nezaupanje v delo uprave in nadzornega sveta, predvsem pa nižja dividendna donosnost, ki bi se razmeroma hitro prelila v močno znižanje cene delnic na Ljubljanski in Londonski borzi. Tudi možnost, da cena delnice pade pod tisto začetno iz prve javne prodaje, ni neznatna, še posebej ker druga polovica leta, kot smo omenili na začetku tega zapisa, vrednosti delnic na domačem kapitalskem trgu ni naklonjena.

 

Objavljeno v časniku Delo, 7. oktober 2019.

 

Kaj morate vedeti pri varčevanju v vzajemnih skladih?

/in , , /by

 

V razvitem svetu so vzajemni skladi ena izmed najbolj uveljavljenih oblik varčevanja. Poleg tega, da so regulirani in nadzorovani, jih odlikujejo tudi enostavnost, likvidnost in donosnost. Velika prednost varčevanja v vzajemnih skladih je, da so dostopni tudi malim varčevalcem, ki lahko svoj denar razpršijo v široko paleto naložb. Zbrana sredstva vlagateljev oziroma varčevalcev pa upravljajo visoko usposobljeni strokovnjaki. Pri varčevanju oziroma vlaganju v vzajemne sklade gre za dober način varčevanja, o katerem pa moramo biti poučeni.

Število vlagateljev in premoženje v vzajemnih skladih tudi v Sloveniji narašča, vendar kljub temu številni vlagatelji še vedno ne vedo dovolj o svojih naložbah oziroma o primernosti naložb glede na varčevalne cilje. Zaradi pomanjkanja informacij, neustreznega finančnega znanja in nezadostnega razmisleka, vlagatelji pogosto sprejemajo napačne odločitve, kar pogosto pripelje do razočaranj. Zavedati se namreč moramo, da gre pri varčevanju v vzajemnih skladih za dolgoročno odločitev ter da lahko nepremišljen nakup, na primer preveč tveganih naložb, lahko prinese negativne finančne posledice.

Bolj in manj tvegane naložbe

Pri dolgoročnih ciljih lahko izbiramo tudi tvegane naložbe, medtem ko je pri kratkoročnih ciljih priporočljivo izbirati bolj varne naložbe.

Pri izbiri o načinu varčevanja na splošno velja, da so pri kratkoročnih ciljih bolj primerni in priporočljivi varni finančni produkti. Pri dolgoročnejših ciljih pa lahko vsaj del prihrankov investiramo tudi v bolj tvegane naložbe. Mlajši in tisti, ki imajo za varčevanje še dovolj dolgo časa, si praviloma lahko privoščijo več tveganja. Večja previdnost pa je priporočljiva za tiste vlagatelje, ki imajo za varčevanje manj časa, kot na primer nekaj let pred upokojitvijo.

Ker so vzajemni skladi namenjeni predvsem varčevanju za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, je zelo pomembno, da dobro premislimo o določanju same naložbe v vzajemne sklade.

Eden izmed ciljev, ki ga ima večina mladih, je gotovo varčevanje za pokojnino oziroma za varno starost. V primeru varčevanja za pokojnino se vsi zavedamo, da je ta cilj še kako pomemben, vendar velika večina še vedno skrbi za svojo starost namenja premalo pozornosti. Pogosti se nam zdi, da imamo še dovolj časa in da varčevanje morda še ni tako nujno.

Imejte dober pregled nad svojimi dohodki in odhodki oziroma stroški

Naložba v vzajemne sklade bi morala biti sestavni del košarice investicij vsakega posameznika. Res pa je, da se moramo varčevanja v vzajemne sklade lotiti načrtno in preudarno, ker se bomo na ta način izognili napačnim odločitvam, ki jih bomo kasneje obžalovali.

Preden se odločimo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Pomembno je, da si postavite tudi jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja. Tako boste lažje izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerimi boste lahko te cilje tudi dosegli. Poleg ciljev in dobe varčevanja imejte v mislih tudi tveganje, ki si ga lahko privoščite.

Vlagateljem, ki preveč tvegajo, se lahko hitro zgodi, da svojih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Po drugi strani pa vlagatelji, ki so bolj konservativni in tvegajo premalo, navadno ustvarijo nižjo donosnost privarčevanih sredstev, in lahko se jim zgodi, da čez nekaj let ugotovijo, da so privarčevali manj, kot bi lahko, če bi prevzeli naložbeno tveganje, ki je zanje povsem sprejemljivo.

Cilj je torej izbrati takšen podsklad ali kombinacijo podskladov, ki v največji meri ustreza finančnemu profilu vsakega posameznika. Na trgu je na voljo zelo veliko različnih vzajemnih skladov, tako da lahko vsak najde sebi primernega.

Vaša naložba naj bo geografsko in panožno čim bolj raznolika in ne ozirajte se le na ime sklada

Pri izbiri tipa sklada je dobro poskrbeti tudi za to, da je vaša naložba čim bolj raznolika – razpršena geografsko, panožno pa tudi globalno.

To je najbolj doseči z globalnimi delniškimi skladi, ki vlagajo po celem svetu. Pri izbiri se nikakor ne ozirajte samo na ime sklada, ampak se poglobite tudi na naložbeno strukturo, strategijo in uspešnost posameznega sklada. Pred izbiro posameznega podsklada preglejte tudi druge značilnosti podsklada, kot so višina stroškov in provizij, ki se zaračunavajo, dodatne koristi, ki jih nudijo, način upravljanja premoženja posameznega podsklada in drugo.

Kako so KD Skladi postali Generali Investments

/in , /by

Nova blagovna znamka naj bi ohranila dozdajšnje produkte, ki se bodo preimenovali v skladu z novim imenom in podobo. Hkrati jih bodo nadgradili z novostmi in praksami, podprtimi z mednarodnimi izkušnjami Skupine Generali. Zagotavljajo, da sprememba imena in podobe podjetja ne bo vplivala na vlagatelje in proces poslovanja. Marijo Pregelj smo uvodoma vprašali, kaj si obetajo od novega imena in »priponke« Generali. »Generali je potrditev. Obstoječemu znanju in izkušnjam ter inovativnemu duhu, ki se odražajo v odličnem upravljanju in finančnem svetovanju, dodajamo moč; to je zaledje znanja in izkušenj Skupine Generali,« odgovarja Pregljeva.

Družba Generali Investments je prisotna v 15-ih državah in globalno upravlja 488 milijard evrov sredstev. Pod imenom Generali Investments izvajajo številne aktivnosti upravljanja premoženja; od upravljanja naložb zavarovalnic, investicijskih skladov, zasebnega kapitala, nepremičnin kot tudi zelo nišnih naložbenih strategij pod okriljem osmih specializiranih investicijskih butikov.

Glede imena družbe nas je zanimalo še, zakaj se niso odločili za slovensko različico, na primer za Generali Naložbe. »Generali Investments je mednarodno uveljavljena znamka.

Poleg slovenskega, se prav tako spreminjata tudi imeni naših hčerinskih družb v Severni Makedoniji in na Hrvaškem. Drugačno ime kot Generali Investments bi pomenilo samo nepotrebno razdrobitev kapitala znamke, ki ga nosi to ime. Po drugi strani pa želimo našim vlagateljem že z imenom sporočiti, da smo del te velike globalne platforme.«

 

V financah je zaupanje temelj delovanja

Družba KD Skladi oziroma po novem Generali Investments je bila v Sloveniji pionir med družbami za upravljanje in s svojimi 25-imi leti poslovanja predstavlja pomemben del delovanja in razvoja slovenskega kapitalskega trga. Po besedah Pregljeve so vse tržne raziskave, opravljene v zadnjih petih letih, pokazale, da so bili KD Skladi, ki so hkrati upravljali prvi vzajemni sklad v Sloveniji, Galileo (zdaj Generali Galileo, op. p.), sinonim za vlaganje v sklade. Blagovna znamka KD je bila torej v slovenski javnosti zakoreninjena kot sopomenka za varčevanje v skladih. In preimenovati nekaj, kar je tako globoko zakoreninjeno v zavesti vlagateljev, finančne javnosti in javnosti nasploh, je po besedah Pregljeve svojevrsten izziv. »Zato smo temu že na začetku, v sami postavitvi komunikacijske strategije, namenili veliko truda. Pomembna sta tako sporočilo oziroma vsebina kot tudi, kako je ta vsebina posredovana. Zavedali smo se, da moramo biti jasni v komunikaciji, v vidnih pojavnostih pa zelo vizualno čisti in neposredni.«

Ob tem izpostavlja dejstvo, da je v financah zaupanje temelj delovanja. Upravljanje premoženja je kategorija znotraj financ, kjer so ljudje zelo občutljivi, zato temelji na zelo osebnem odnosu med stranko oziroma vlagateljem in finančnim svetovalcem. Zaupanje si je zelo težko pridobiti, enako težko ohraniti, zelo preprosto pa se ga izgubi. »Pri komunikaciji tako zelo pazimo, da smo 25-letni tradiciji, inovativnemu duhu in odličnemu upravljanju ter finančnemu svetovanju, ki je bil zapisan v DNK družbe KD Skladi, dodali moč globalne platforme Skupine Generali. Imamo pa seveda dva načina komuniciranja, ki se med seboj dopolnjujeta. Zelo smo se osredotočili na stranke, torej na vlagatelje, in jih nagovorili s tako imenovanim ena na ena pristopom. To pomeni osebno, preko pošte, telefona, sestanka ali butičnih dogodkov, ki jih organiziramo posebej zanje. Za vlagatelje izdajamo tudi informativno svetovalno revijo Optimum; tokratna enajsta številka je v celoti namenjena predstavitvi Skupine Generali in znotraj nje Generali Investments.« Splošno širšo javnost oziroma potencialne nove stranke nagovarjajo s celostno komunikacijsko akcijo nad črto (ATL), saj so poleg že omenjenega izziva (uveljavljene znamke KD, ki so jo preimenovali) imeli še enega, in sicer da slovenska javnost Generali pozna kot zavarovalno skupino. »Skupina Generali je v Sloveniji prisotna od leta 1997 in je v Sloveniji znana kot zavarovalniška dejavnost. KD Skladi so se preimenovali v Generali Investments, kar v percepciji ljudi na slovenskem trgu do zdaj ni bilo povezano z industrijo vzajemnih skladov in naložb.«

 

Veliko sprememb, ki niso vidne

Velik del prenove blagovne znamke je potekal »v hiši«. V sam projekt določitve strategije je bil po zagotovilih sogovornice zelo intenzivno vključen tudi predsednik uprave Luka Podlogar, pri oblikovanju strategije pa so sodelovali z zunanjim svetovalcem Zenelom Batageljem iz tržno raziskovalne hiše Valicon. Celotno prenovo pojavnosti so zaupali zunanjemu svetovalcu Robertu Ilovarju (pri kampanji ob rebrandingu oziroma oglaševanju sodelujejo s Pristopom), oblikovalcu in strokovnjaku za celostne podobe podjetij in blagovnih znamk, s katerim sodelujejo že več let in po besedah Pregljeve družbo in njeno dejavnost zelo dobro pozna. »V celoti je poskrbel za vidno pojavnost in opravil resnično izjemno delo, na kar smo zelo ponosni. Izhajati je bilo treba iz celostne pojavnosti Skupine Generali in jo prilagoditi dejavnosti upravljanja premoženja in lokalnemu trgu. Upravljanje premoženja je specifična finančna dejavnost, izpostavljena volatilnosti kapitalskih trgov in neposredno povezana s psihologijo vlagateljev. Temu mora biti prilagojena tudi tržna komunikacija, ki je v barvah, slikah, tipografiji in besedah vedno ‘finančno resna’,« pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da mora biti ne glede na navedeno tudi ta komunikacija na koncu sklenjena v celoto, ki je Generali Skupina.

 

Kljub prenovi osnovni marketinški pristopi ostajajo enaki

Za prenovo ni bilo veliko časa. Sama transakcija spremembe lastništva je bila zaključena sredi februarja 2019, v sedmih mesecih pa je bilo treba urediti vse vidne pojavnosti in tudi tiste navzven manj vidne. »To pomeni prenovo vseh zalednih transakcijskih sistemov, spletne strani, zunanjih in notranjih označb, obrazcev, pridobitev soglasje regulatorja (ATVP, op. p.) za spremembo pravil upravljanja, uskladitev sistemov in ureditev vseh komunikacijskih kanalov. A rebranding ni samo to; veliko je tudi notranje komunikacije, vpliva na kulturo družbe, vključitev v tako veliko skupino pa tudi na organizacijo dela. Veliko je notranjih sprememb, ki na navzven niso vidne.«

Temu primerno je bilo treba prilagoditi tudi marketinške aktivnosti. Dozdajšnji logotip, črno-oranžni kvadrat, je mesto odstopil podobi beneškega leva, ki je simbol Skupine Generali. »Temu smo prilagodili celotno marketinško komuniciranje, na drugi strani pa delujemo lokalno. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve, a ohranja lokalni pristop in bližino strankam.« Ob tem sogovornica poudarja, da osnovni marketinški pristopi ostajajo enaki, saj so skladni s strategijo Skupine Generali in tudi samo panogo, kjer celotno poslovanje temelji na zaupanju. »Oglašujemo tudi na televiziji, česar se do zdaj v naši družbi nismo posluževali. Sicer pa ostajamo pri ustaljenih komunikacijskih kanalih, ki niso odvisni od spremembe lastništva ali imena, ampak od stanja na trgu in potrošniških ter zaznavnih navad naše ciljne skupine.«

 

Avtor članka: Gašper Meden. Objavljeno v Marketing magazinu, oktober 2019.

 

Finančna varnost in stabilnost sta pomembni, da mirno spimo

/in , /by

 

Prepričanja, ko se osredotočate na opravičevanje, zakaj ne počnete nečesa, kar bi bilo dobro za vas, v tem primeru varčevanje, imenujem omejujoča prepričanja. Kot že samo ime pove, vas nekaj omejuje na vaši poti do uresničitve. Ljudje me pogosto vprašajo, kako začeti varčevati. Mnogi pred tem pojasnjujejo, da imajo nizke oz. skromne dohodke, drugi preprosto porabijo več kot si lahko privoščijo s svojo plačo ali pokojnino. Varčevanje je zagotovo stvar, v katero se splača vlagati na dolgi rok, saj pomembno vpliva na boljšo, lepšo in bolj varno prihodnost. Hkrati nam omogoča tudi neko zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje.

V tem trenutku ni pomembno, v kakšni situaciji se nahajate, kajti varčevati lahko začne prav vsak. Seveda, z omejitvijo. Če zaslužite povprečno slovensko plačo in razmišljate o “tistih milijonih”, boste seveda rekli, da “se ne da”. Prej ko začnemo varčevati, boljše je in več sredstev si lahko zagotovimo. Da bi začeli varčevati, potrebujemo le nekaj discipline, znanja, kam je najbolje vlagati svoj denar in majhne korake, usmerjene k vašemu cilju.

Naj naštejmo nekaj razlogov zakaj bi bilo dobro in odgovorno razmišljati o prihodnosti:

  • poskrbeti za pokojnino oziroma dodatno pokojnino – rento – država vse bolj prelaga to obveznost na posameznika,
  • zaščita pred izgubo službe, v primeru, da se nam kaj zgodi, da ne moremo več delati in opravljati dela, ki ustvarjajo prihodke,
  • zaščita družinskih članov – skrb zanje (šolanje otrok – tudi naše brezplačno šolstvo ni ravno poceni),
  • poskrbeti za lastno nepremičnino,
  • ohranjanje osnovnega standarda, stroški se zvišujejo … itn.

Finančna varnost in stabilnost sta še posebej pomembni, da mirno spimo. Z varčevanjem lahko prav tako brez nepotrebnih in visokih stroškov kredita uresničujemo svoje cilje. Seveda so sredstva, ki so na voljo za varčevanje, omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično.

Pomembno je, da varčevalni produkt, ki ga boste izbrali, ustreza vašim potrebam. Tako se lahko izognite položaju, ko na banki zaradi vezave ne bi mogli do potrebnega denarja in tudi, da bi prihranke oplemenitili z minimalnimi obrestmi. Na trgu obstaja vrsta različnih produktov, za lažje odločanje o njihovi primernosti za vaše cilje.

Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so vzajemni skladi na dolgi rok pameten izbor. Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonska reguliranost in preglednost poslovanja sklada pa omogoča, da takšna naložba velja za varno. Varčevanje v skladih ima tako kar nekaj prednosti pred neposrednim varčevanje v drugih produktih:

  • Visoka likvidnost sredstev – sredstva v skladih niso vezana, vlagatelji jih kadarkoli izplačajo na transakcijski račun.
  • Manjše tveganje za vlagatelja -sredstva sklada so razpršena v več različnih vrednostnih papirjih. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in znižuje tveganje celotne naložbe.• Nižji stroški – upravitelji skladov lahko premoženje vlagateljev razpršijo med večje število različnih vrednostnih papirjev z nižjimi stroški, kot to lahko stori večina vlagateljev.
  • Strokovno upravljanje.
  • Prihranek časa – Pri investiranju v sklade vlagatelji prihranijo čas, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost tako prepustijo družbi, ki upravlja sklad.
  • Visoka preglednost poslovanja – Vrednosti točk skladov so dnevno objavljene v tečajnici.
  • Preprostost varčevanja – Varčevanje v skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih razmeroma preprosto, saj vlagatelju ni treba storiti drugega, kot da izbere ustrezen sklad, izpolni, podpiše pristopno izjavo ter na račun sklada nakaže denarna sredstva.
  • Davčne ugodnosti – Ključna prednost vlaganja v sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada.
  • Dostopnost- Varčevanje v skladih je dostopno pravnim, fizičnim in mladoletnim osebam.

IPO največje naftne družbe na svetu najverjetneje prestavljen

/in , , /by

 

»Privatizacija« nacionalnega naftnega podjetja naj bi predstavljala temelj strukturnih reform, s katerimi želi ta z nafto bogata bližnjevzhodna država zmanjšati ekonomsko odvisnost od proizvodnje in trgovine s surovo nafto. Razen z diverzifikacijo si tudi s prodajo deleža podjetja tujim vlagateljem prizadeva, da bi v večji meri pritegnila tuje vlagatelje na domači kapitalski trg in tako poleg ekonomije poskusila diverzificirati tudi kapitalski trg.

Po prvotnem načrtu naj bi v začetku novembra na savdski borzi vlagateljem v primarni izdaji vrednostnih papirjev ponudili 1 odstotek družbe, ki naj bi se v naslednjih korakih povečal na ciljnih 5 odstotkov družbe. Po oceni analitikov naj bi Savdska Arabija s prodajo 5 odstotkov Aramca iztržila 100 milijard dolarjev. Nedavni napad 25 brezpilotnih letal na proizvodne objekte Aramca naj bi povzročil polovičen izpad proizvodnje surove nafte, kar v grobem predstavlja 5 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.

Tako nenaden izpad tako velike količine je močno zamajal energetske trge, kar smo občutili tudi v lastnih žepih s podražitvijo naftnih derivatov. Čeprav si Savdska Arabija na vse kriplje prizadeva vzpostaviti normalno raven proizvodnje, večina strokovnjakov meni, da bodo za sanacijo potrebovali vsaj še mesec ali dva. Spomnimo se, da je pred nami vrhunec sezone hurikanov v Atlantiku, zaradi česar je lahko na udaru naftna industrija na južni obali ZDA in v vodah Mehiškega zaliva. Če bi zaradi vremenskih razmer izpadel še del proizvodnje na tem koncu sveta, bi lahko cena surove nafte hitro poletela v nebo.

Najboljši nasveti za varčevanje denarja

/in , , /by

 

In prihraniti želeno vsoto denarja ni kot lahek sprehod po parku. Je korak za korakom skupaj z določeno mero odrekanja ali kot radi rečemo »zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«. Vendar pa ni potrebe, da se odrečemo prav vsemu, kar imamo radi, saj obstaja nekaj skrivnosti, kako varčevati, četudi se zdi, da pravzaprav nimate denarja, ki bi ga lahko dajali na stran. Te skrivnosti so znane že desetletja, in ste, za katero izmed njih že slišali – lahko celo za vse, vendar pa jim niste posvetili dovolj pozornosti. Morda je zdaj čas, da razmislite ali jih boste upoštevali ali ne.

Kako torej varčevati?

Ena stvar zagotovo drži, če boste sposobni varčevati tako, da boste zapravili manj, kot zaslužite in nekaj denarja namenili prihrankom ali za pokojnino, preden imate čas, da denar porabite, boste zagotovo prihranili in zgradili premoženje.

Začnite s tem, da bodo vaši mesečni stroški čim nižji, kolikor seveda so lahko in skušajte živeti kar se da varčno po svojih zmožnostih. Recimo da službena kosila zamenjate za kosila pripravljena doma, omejite večerna druženja v mestu, premišljeno sestavljate sezname za tedenske nakupe hrane, varčuje z energijo, spremljajte različne ponudnike storitev in izberite najugodnejšega ali celo prekličite nepotrebna članstva in naročnine. Zapravite torej manj, kot zaslužite in to je sveti gral osebnih financ. Če tega pravila ne morete upoštevati, potem ne boste privarčevali denarja. Privarčujemo namreč tako, da zapravimo manj, kot zaslužimo in temu se ne moremo izogniti.

Nato ustvarite svoj proračun. Zanimivo je, da beseda »budget« izhaja iz stare francoščine, in je pomenila usnjena torbica. Šele kasneje je beseda »budget« dobila vsebino – to je proračun, ki pomeni načrt beleženja dohodkov in izdatkov. Namen proračuna je, da veste, kam odteka vaš denar. Začnete lahko z grobim izračunom, koliko zapravite za hrano, gorivo, položnice, hišne pripomočke, zabavo, … Gre torej za to, da si ustvarite pravo sliko, na katerih področjih zapravljate svoj denar. Ko vam bo to uspelo, boste lahko začeli razmišljati o tem, kje postati bolj rezervirani in za kakšno vsoto. Ta denar lahko namenite za varčevanje.

Ne primerjajte se z drugimi, bodite »sam svoj mojster«

Morda ste že slišali rek, da vam »primerjava krade veselje« in v resnici vam jo res. Velikokrat se zgodi, da ljudje zapravljajo denar, ki ga nimajo, in zato najemajo nepotrebna posojila ali kredite za stvari, ki jih dejansko ne potrebujejo in vse z namenom, vse z namenom, da imajo nekaj, kar ima nekdo drug. Nikoli ne bi smeli čutiti potrebe po povečevanju nepotrebnih stroškov zgolj z namenom, da na koga napravite vtis. V nasprotnem primeru se boste znašli v spirali večanja proračuna na strani nepotrebnih izdatkov. Bodite zadovoljni s tem, kar imate, in pozabite, kaj si mislijo drugi.

Vedno bolj pomembno postaja tudi mesečno varčevanje za namen pokojnine. Boste rekli, zakaj? Razlog se skriva v prepričanju, da bo država poskrbela za pokojnine, kar pa se vse bolj kaže kot napačno ali iluzorno. In prav takšno napačno mišljenje je še vedno globoko zasidrano v ljudeh, ki verjamejo, da jim bo država dala dobre pokojnine. Kljub vsemu pa nikoli ni prepozno, le zavedati se moramo, da prej, kot začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi.

Varčevanje za pokojnino je dolgoročna oblika varčevanja oziroma »tek na dolge proge«. Zanj so zelo primerni varčevalni načrti vezani na vzajemne sklade. Gre za primerno razpršitev izbrane naložbe, kamor lahko vlagatelj mesečno ob pomoči trajnika redno vplačuje vsaj 30 evrov. Nikoli ni prepozno za varčevanje, tudi v vzajemnih skladih. Prav družbe za upravljanje ponujajo različne oblike varčevalnih paketov, ki pa morajo biti »krojeni« po vaših željah in potrebah. Torej ko se odločate za varčevanje v skladih na dolgi rok, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos – določite torej svoj odnos do tveganja. Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Tveganje naloženega denarja v vzajemne sklade se v primerjavi z bančnimi depoziti res poveča, vendar ima vlagatelj kljub temu vzvod za uravnavanje tega tveganja, in to na način dolgoročnega mesečnega varčevanja. Če si mali vlagatelj, lahko zmagaš samo s tem, da vlagaš postopno in dolgoročno. Tako se namreč vpliv volatilnosti oz. nihajnosti na varčevanje v veliki meri izniči.

Kljukica ECB. FED?

/in , /by

 

ECB je pretekli teden upravičila pričakovanja. Znižali so obrestno mero za 0,1 odstotne točke, na –0,5 odstotka, napovedali dodatne likvidnostne ukrepe in omilili trpljenje bank zaradi okolja negativnih obrestnih mer. Oči so ta teden uprte v FED. Pričakovanja o znižanju obrestne mere za 0,25 odstotne točke so vse močnejša. Pritisk ameriške politike na FED, da naj zniža tudi ameriške obrestne mere z nivoja 2 % na 0 %, je po zadnjih Trumpovih tvitih vse močnejši. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, ali bo padla še zadnja trdnjava in bodo praktično vse državne obveznice razvitih držav v negativnem območju?

Po napadu na savdski naftni kompleks minuli konec tedna se zdi znižanje FED praktično gotovo. Strah pred nadaljnjim upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti se je z napadom okrepil, saj višja cena nafte in energentov ne pomeni nič dobrega za ameriško in evropsko gospodarstvo. A enačenje današnjega položaja z naftnim šokom iz sedemdesetih let ni primerno. Naftna proizvodnja je danes bistveno bolj razpršena po svetu, načrpane zaloge precej večje in tudi odvisnost od nafte kot ključnega energenta precej manjša kot v sedemdesetih. A morebitni vojaški konflikt v Perzijskem zalivu bi zgodbo obrnil na glavo in predvsem Evropo gotovo potisnil v recesijo.

Zadnji razvoj dogodkov je prekinil zmagoviti niz na kapitalskih trgih, ki so bili septembra priča močnejši rotaciji iz varnih v bolj ciklične panoge. Po dolgem času smo lahko videli na primer avtomobiliste, ki so po donosu presegli delnice iz sektorja zdravstva ali osnovne potrošnje. Vlagatelji so namreč v pričakovanju ohlapne denarne politike in boljših gospodarskih razmer pričakovali, da se bodo ciklične panoge, ki so bile letos daleč najbolj na udaru, v takih razmerah obnesle bolje, kot so kazala vrednotenja v teh panogah. Razkorak v vrednotenjih med tako imenovanimi varnimi na eni in cikličnimi sektorji na drugi strani je letos konec poletja postal rekorden. Nikoli v zgodovini še nismo videli takega razkoraka. Ena od razlag, zakaj tak razkorak, gre tudi v smeri, da so na delniškem trgu novi udeleženci. V iskanju kakršne koli oblike donosa ti investitorji (glede na to, da praktično vse evropske obveznice prinašajo negativen donos) raje izberejo delnice varnejših panog in se izogibajo bolj nihajnih, čeprav so vrednotenja v nekaterih delih varnejših delniških naložb s tem postala nevzdržna. Rekorden razkorak in pričakovanja o boljšem poslovnem okolju so prinesli vsak kratkotrajen obrat. Najočitneje je to pri delnicah evropskih finančnih podjetij, kjer je ECB uvedla dvostopenjski sistem obrestovanja in s tem zmanjšala negativen vpliv obrestnih mer na poslovanje bank. Vlagatelji so posledično evropske finančne delnice nagradili s skoraj 12-odstotno rastjo v zadnjem mesecu.

A od tu dalje je pot bolj nejasna. Slabšanje gospodarskih kazalcev se nadaljuje, politike centralnih bank pa so bolj sproščene. Smer trga tako ostaja nejasna, saj imamo dve zelo močni sili, ki na trg delujeta vsaka v svojo smer. Na kratek rok dajem večjo težo dodatni likvidnosti oziroma centralnim bankam. Poplavi denarja bodo trgi na kratek rok verjetno sledili, tako da lahko pričakujemo rast trga, a ker se tveganja za nepričakovan in močan popravek povečujejo, je treba ohranjati previdnost. Uravnotežen portfelj je še vedno najboljši pristop k preudarnemu varčevanju in investiranju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 18. september 2019.