Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Največji premik nemških državnih obveznic po letu 1990

Nemške obveznice so v preteklem tednu doživele največjo enodnevno spremembo od združitve države ob koncu hladne vojne. K porastu donosa 10-letnih nemških obveznic za 30 bazičnih točk je prispevala novica, da se najverjetnejši bodoči kancler Friedrich Merz zavzema za odpravo fiskalne dolžniške zavore in za občutno povečanje proračunskih izdatkov. Gre za tektonsko spremembo v nemškem pogledu na državno fiskalno politiko, saj je Merzova predhodnica na položaju kanclerke iz vrst CDU – Angela Merkel – leta 2009 v ustavo zapisala stroge omejitve glede proračunskega deficita in trošenja države, t. i. »austerity« (letno novo zadolževanje ne sme preseči 0,35 odstotka nemškega BDP). V luči spremenljivih geopolitičnih razmer in vse bolj krhkega čezatlantskega zavezništva ter slabega stanja nemške infrastrukture, ki že dalj časa ni bila deležna investicijskega cikla je  Merz predstavil načrt, ki predvideva 500 milijard evrov za infrastrukturo ter izvzetje obrambnih izdatkov, ki presegajo 1 % BDP, iz ustavne omejitve zadolževanja.

Dodatno je obvezniški trg pretresla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je predlagala 150 milijard evrov posojil za krepitev obrambne porabe in rahljanje fiskalnih omejitev. Donos 10-letnih nemških obveznic je dosegel 2,90 %, najvišjo raven po novembru 2023, donosi ostalih državnih obveznic po Evropi so zrasli za več kot 25 bazičnih točk. Evro je pridobil več kot 4 % in prvič po štirih mesecih trgoval nad mejo 1,07 ameriškega dolarja.

ECB že petič zapored znižala ključne obrestne mere

ECB je v skladu s pričakovanji znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, pri čemer napovedi za leto 2025 jasno nakazujejo, da se nova raven obrestnih mer približuje nevtralnemu območju, vendar pa ECB pri tem previdno pušča odprto možnost nadaljnjih znižanj, kar pa je vse odvisno od prihodnjih gospodarskih razmer. Na tiskovni konferenci je predsednica ECB Lagarde dejala, da geopolitična situacija dopušča dvostranska inflacijska tveganja. Prav tako se je odzvala na napovedi večjega fiskalne trošenja s tem, da bi povečanje izdatkov za obrambo lahko prispevalo k rasti, vendar, da mora ECB prvo videti končne podrobnosti in dejanski učinek teh ukrepov.

Trump stopnjuje pritisk na več frontah: uvedba carin, sankcije proti Rusiji in Ukrajini, nove grožnje Iranu

Donald Trump še naprej kroji dogajanje na trgih s svojimi izjavami. Preigravanje s carinami na Kanado in Mehiko (sprva napoved uvedbe 25 % carin na vse, nato omilitev in izvzetje carin na določene izdelke) ter uvedba dodatnih carin na uvoz iz Kitajske (povečanje na 20 % z 10 %) negativno vplivajo na ameriške delniške trge, saj krepijo negotovost in zmanjšujejo razpoloženje ameriškega potrošnika.  Ameriški delniški indeksi so tako, kljub dobrim rezultatov polprevodniškega giganta Broadcom, teden zaključili krepko v rdečem.

V iskanju dogovora o miru je predsednik napovedal tudi morebitne nove sankcije proti Rusiji, ki prihajajo le malo po prekinitvi vojaške pomoči Ukrajini, kar kaže na njegov značilen pristop – stopnjevanje pritiska na več frontah. Obenem je odprl novo geopolitično žarišče z Iranom, saj želi ustaviti njihov načrt za razvoj jedrskega orožja in jim grozi z dodatnimi sankcijami.

Na delniških trgih sicer ni vse tako črnogledo, evropske obrambne delnice so dosegle rekordne vrednosti, medtem ko tehnološki giganti še naprej napovedujejo nove investicije – TSMC je napovedal 100 milijard dolarjev naložb v ameriške polprevodniške tovarne, kar krepi ambicije ZDA na področju umetne inteligence.

Bitcoin pod pritiskom

Bitcoin je izgubil vrednost ob vse večjem skepticizmu glede Trumpove kripto strategije. Slednji je podpisal izvršni ukaz, ki ustanavlja nacionalno zalogo bitcoinov in drugih digitalnih valut. Ta naj bi bila sestavljena iz 17 milijard dolarjev vrednih bitcoinov, ki so jih ZDA zasegle v preteklih letih. Svet kriptovalut se je na to odzval kritično, saj mnogi menijo, da gre za shemo, ki bo predvsem obogatila obstoječe vlagatelje. Kljub temu to predstavlja drzno strategijo za prihodnost ameriškega gospodarstva, s katero bi se le-ta lahko uveljavila kot vodilna sila v svetu kriptovalut.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Premoženjski balon bogatih

 

Nedavno sem zasledil izvrsten članek v Wall Street Journalu, kjer je avtor podrobno predstavil vse večje razlike med posamezniki, ki na leto zaslužijo 250 tisoč dolarjev in sodijo v najuspešnejših 10 % američanov, ter preostalim delom prebivalstva ZDA. Še nekaj dni pozneje nisem mogel pozabiti podatka, da ti najpremožnejši prispevajo skoraj 50 % celotne potrošnje oziroma kar tretjino ameriškega bruto domačega proizvoda. To je občutno več kot pred desetletjem, ko so bili odgovorni »le« za okoli 35 % vsesplošne potrošnje. V čem je torej težava in kaj povzroča vse večji razkorak med najuspešnejšimi ter ostalimi?

Odgovorov je lahko več, a eden od glavnih vzrokov tiči v udeležbi na kapitalskih trgih. Po podatkih ameriške centralne banke ima najuspešnejših 10 odstotkov namreč v lastništvu več kot 90% delnic in vzajemnih skladov, ki jih kupujejo ameriška gospodinjstva. Razkorak v premoženju se ne kaže le znotraj držav, temveč tudi med njimi. Slovenija na tem področju spada med države, ki so kronično podhranjene pri vlaganju na kapitalske trge. Po podatkih Banke Slovenije so vloge gospodinjstev v bankah lani dosegle 27 milijard evrov. Če bi Slovenci vsaj 10 % teh vlog prenesli v razpršen globalni delniški indeks, bi se naše skupno premoženje lahko povečalo za približno 700 milijonov evrov. V finančni industriji tak izpad priložnosti imenujemo ti. oportunitetni strošek, ki bi bil precej manjši, če bi kot celotna družba več vlagali v finančne instrumente.

V Združenih državah se je v zadnjih petih letih razkorak med premoženjem najuspešnejših in ostalim prebivalstvom povečal za kar tisoč milijard dolarjev. Tako se ustvarja premoženjski balon bogatih, ki jim omogoča višjo potrošnjo, ta pa posledično napaja domači BDP in dodatno povečuje zaslužke podjetij na kapitalskih trgih. Nekateri bi takšen razvoj dogodkov poimenovali kar samouresničujoča se prerokba – deluje, dokler je med vlagatelji dovolj zaupanja v nadaljnjo rast kapitalskih trgov, ki neposredno vpliva na stanje njihovega premoženja.

Stanje vlaganja v Sloveniji se še vedno močno razlikuje od uveljavljenih praks v Združenih državah, saj smo z lansko izdajo ljudskih obveznic šele začeli finančno izobraževati prebivalstvo. To je vsekakor pomemben korak, saj spodbuja posameznike, da začnejo razmišljati o različnih naložbenih priložnostih. A kljub temu enkratni ukrepi sami po sebi ne bodo zadostovali, da bi dolgoročno preprečili nastajanje oziroma poglabljanje premoženjskih razlik. Za trajnejše rezultate potrebujemo premišljeno in uravnoteženo izpostavljenost tako domačemu kot tudi svetovnemu kapitalskemu trgu, pri čemer ostaja čas, ki ga vlagatelji preživijo na trgu, eden ključnih dejavnikov vsake uspešne naložbene strategije. Je torej ustanovitev nacionalnega premoženjskega sklada, po vzoru uspešnega norveškega modela, naslednji logični korak za Slovenijo pri spodbujanju finančne vključenosti in pravičnejši razporeditvi premoženja?

 

 

 

Evropska centralna banka: Ključni steber evropskega gospodarstva

Evropska centralna banka

Glavne naloge Evropske centralne banke

ECB ima več ključnih nalog, ki vplivajo na gospodarstvo evroobmočja in posledično tudi na vsakdanje življenje vlagateljev in potrošnikov. Njene najpomembnejše pristojnosti so:

  • Ohranjanje cenovne stabilnosti: Glavna naloga ECB je nadzor inflacije. Cilj je, da letna stopnja inflacije v evroobmočju ostane okoli 2 %, kar zagotavlja stabilno gospodarsko okolje.
  • Izvajanje monetarne politike: ECB določa ključne obrestne mere, ki vplivajo na stroške zadolževanja bank, podjetij in potrošnikov.
  • Upravljanje deviznih rezerv in evra: ECB skrbi za stabilnost evra na mednarodnih trgih.
  • Nadzor nad bankami: Evropska centralna banka sodeluje pri bančnem nadzoru in zagotavlja stabilnost finančnega sistema v evroobmočju.

Centralne banke pri svojih odločitvah upoštevajo širok spekter ekonomskih kazalnikov, ki odražajo stanje gospodarstva. Ključni dejavniki vključujejo stopnjo inflacije, gospodarsko rast, zaposlenost in stabilnost finančnih trgov. Če je inflacija previsoka, ECB običajno viša obrestne mere, da zmanjša potrošnjo in zniža cenovni pritisk. V obdobjih nizke gospodarske rasti ali recesije pa ECB lahko zniža obrestne mere ali izvede druge ukrepe, ki spodbujajo kreditiranje in investicije. Poleg tega upošteva tudi globalne ekonomske trende, gibanje cen surovin in geopolitične dejavnike, ki vplivajo na gospodarsko stabilnost evroobmočja.

Še posebej pomembna je vloga ECB v obdobjih večje gospodarske nestabilnosti oziroma kriz. V obdobju evropske dolžniške krize po letu 2009 je na primer ECB občutno znižala obrestne mere in izvajala programe odkupa obveznic, s čemer je skušala spodbuditi kreditiranje in investicije ter posledično gospodarsko rast. Na drugi strani pa ob visoki inflaciji viša obrestne mere, da bi zmanjšala pretirano potrošnjo in ohladila gospodarstvo ter s tem umirila rast cen. Prav to je bila denimo ključna naloga evropske centralne banke v obdobju povišane inflacije po pandemiji covida-19. ECB je v zelo kratkem času referenčne obrestne mere iz nivojev okrog 0 % zvišala na okrog 4,5 %. Evrska inflacija, ki je v nekem obdobju presegala 10 %, je nato upadla blizu ciljnih 2 %. 

Želite izvedeti več o tem, kako odločitve Evropske centralne banke vplivajo na slovensko gospodarstvo in na vaše prihranke? Potem berite dalje ali pa rezervirajte termin z našimi izkušenimi finančnimi svetovalci. 

Prijava na posvet

Vpliv Evropske centralne banke na gospodarstvo Evropske unije in Slovenije

Kljub temu, da večina posameznikov kvečjemu zgolj obrobno spremlja odločitve centralnih bank, pa zgoraj našteti in vsi ostali ukrepi, s katerimi ECB oblikuje monetarno politiko v evroobmočju, pomembno vplivajo na finančne trge, podjetja, gospodinjstva ter posameznike. To se med drugim odraža prek: 

  • Kreditnih pogojev: Višje obrestne mere podražijo posojila za podjetja in potrošnike, kar vpliva na investicije in porabo.
  • Gibanja inflacije: Nadzor cen in stabilnost kupne moči sta ključna za zdravo gospodarsko rast.
  • Tečaja evra: ECB s svojimi ukrepi vpliva na vrednost evra v primerjavi z drugimi valutami, kar vpliva na domača izvozna podjetja in mednarodno konkurenčnost.
  • Trga nepremičnin: Višje obrestne mere pomenijo dražje stanovanjske kredite, kar lahko ohladi trg nepremičnin. Na drugi strani stimulativna denarna politika z nizkimi obrestnimi merami praviloma pospeši rast cen nepremičnin.
  • Proračunske politike: Stabilnost obrestnih mer vpliva tudi na stroške zadolževanja držav znotraj evrskega območja. 
  • Gibanja na borzah: Denarna politika zelo pomembno vpliva na vrednosti delnic, obveznic in ostalih naložb. V splošnem velja, da nižje obrestne mere blagodejno vplivajo na rast cen delnic in obveznic. Cikli zaostrovanja denarne politike in višanja obrestnih mer, pa pogosto prinesejo popravke na borzah. 

Evropska centralna banka vpliva na različna ekonomska področja

Vpliv ECB na vlagatelje in potrošnike v Sloveniji

Slovenija je del evrskega območja, kar pomeni, da je gospodarsko okolje neposredno odvisno od odločitev ECB. Ker Slovenija nima lastne denarne politike, je Evropska centralna banka inštitucija, ki ključno vpliva na dostopnost kreditov, višino inflacije in splošno ekonomsko stabilnost. Njene odločitve določajo stroške financiranja za podjetja, kar vpliva na gospodarsko rast, zaposlenost in dohodke prebivalstva. Prav tako ECB s svojimi ukrepi vpliva na vrednost evra, kar ima pomembne posledice za slovenski izvoz in konkurenčnost podjetij na tujih trgih.

Prebivalci Slovenije denarno politiko evropske centralne banke občutimo prek dejavnikov kot so: 

  • Kupna moč in inflacija: Ko ECB dvigne obrestne mere, to zmanjša rast cen, vendar lahko negativno vpliva na gospodarsko rast in zaposlenost.
  • Obresti: Višje obrestne mere prinašajo višje donose na depozite, kar je ugodno za varčevalce, hkrati pa zvišajo strošek odplačevanja kreditov. 
  • Dostopnost stanovanjskih posojil: Ko ECB dvigne obrestne mere, se stanovanjska posojila podražijo, kar vpliva na sposobnost posameznikov za nakup nepremičnin.
  • Vrednost evra in prihranki v tujih valutah: Odločitve ECB vplivajo na tečaj evra, kar pomeni, da lahko vplivajo tudi na tiste, ki imajo prihranke ali dolgove v drugih valutah.
  • Gibanja vrednosti naših naložb: Denarna politika pomembno vpliva na cene delnic, obveznic in ostalih naložbenih razredov vključno z vzajemnimi skladi. 

Več o tem, kako ECB in ostale pomembne centralne banke vplivajo na gibanje cen delnic in obveznic, ter kakšno denarno politiko evropske centralne banke pričakujemo v bodoče, lahko izveste na posvetu s finančnim svetovalci družbe za upravljanje Generali Investments. 

Prijava na posvet

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je ECB?
Evropska centralna banka je glavna finančna institucija evroobmočja, ki nadzira monetarno politiko in skrbi za stabilnost evra.

Katere so glavne naloge ECB? Glavne naloge ECB so zagotavljanje cenovne stabilnosti, izvajanje monetarne politike, upravljanje evra in deviznih rezerv ter nadzor bančnega sistema.

Kako ECB vpliva na slovensko gospodarstvo?
ECB vpliva na obrestne mere za posojila, inflacijo, konkurenčnost slovenskih podjetij in stroške zadolževanja države.

Kako ECB vpliva na vlagatelje?
Odločitve ECB vplivajo na gibanje obrestnih mer, kar določa donose na depozite, kapitalske trge in vzajemne sklade.

Vlagajte v vzajemne sklade, v marcu s 50 % NIŽJIMI VSTOPNIMI STROŠKI

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Globalni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d.d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 28. 2. 2025 po 0:01 uri pa do 31. 3. 2025 do vključno 0:01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala zgolj 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja v obdobju akcije tudi za vplačila v varčevalni načrt Moj izbor in varčevalne pakete ter prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, pri katerem bi se sicer zaračunali vstopni stroški. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV) , ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Programa prednosti ZAME oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.


Za brezplačni finančni nasvet smo vam z veseljem na voljo v naših poslovalnicah. Vljudno vabljeni!

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Nepričakovani preobrat v rusko-ukrajinski vojni

Pretekli teden je v svetu odmevala novica o nepričakovanem preobratu v rusko-ukrajinski vojni. Pobudo za začetek mirovnih pogajanj je prevzel predsednik ZDA Donald Trump, ki je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom obudil pogovore o premirju. Po besedah predsednika ZDA naj bi bil pogovor zelo produktiven, saj je napovedal, da se bodo pogajanja nadaljevala nemudoma, in sicer s srečanjem predstavnikov obeh držav v Saudovi Arabiji. To je spodbudilo vlagatelje k povečanju tveganja do evropskih izdajateljev in oslabilo dolar, saj so vlagatelji v upanju na zmanjšanje napetosti v Ukrajini povečali povpraševanje po naložbah v evrski valuti. Donald Trump je prav tako spregovoril o nadaljnji pomoči Ukrajini, obenem pa namignil, da bi mir lahko dosegli z delno predajo ukrajinskega ozemlja. Ta razvoj dogodkov je naletel na oster odziv v Evropi, kjer so visoki predstavniki opozorili, da mora imeti EU osrednjo vlogo v vseh morebitnih mirovnih pogajanjih. Na borznih trgih so sledili pozitivni premiki predvsem pri podjetjih, katerim bi se lahko ob prekinitvi spopadov izboljšala prodaja in prihodki. Kljub visokim donosom nekaterih posameznih podjetij, so širši evropski delniški indeksi v povprečju prinesli 1,5-odstotni donos. Novicam o koncu vojne je sledil tudi upad cene brenta, ki je tekom tedna upadel z 77 dolarjev na 74 dolarjev za sodček. Na premik na trgu nafte so prav tako vplivala višja pričakovanja zalog surove nafte v ZDA. Tekom tedna smo bili na evropskih delniških trgih deležni tudi finančnih podatkov podjetja luksuznih izdelkov Hermes, ki je preseglo pričakovanja analitikov in tako tekom tedna poraslo za slabih 10 odstotkov. Nihajno trgovanje smo videli tudi pri orožarskem podjetju Rheinmetall AG, katerega delnice so ob novici o prekinitvi spopadov v Ukrajini upadle za 7 odstotkov, a se nato naglo povzpele za več kot 20 odstotkov ob pričevanju predsednika ZDA, da bo v prihodnje Evropska Unija za obrambo svojega ozemlja morala poskrbeti sama.

Podatki o inflaciji v ZDA

V preteklem tednu so bili v ospredju tudi podatki o inflaciji v ZDA. Nekoliko slabši podatki kot so jih pričakovali analitiki so pokazali, da so cene potrošniških dobrin v začetku leta narasle, kar je znova obudilo skrbi o višjih temeljnih obrestnih merah skozi celotno leto 2025. Osnovni indeks cen potrošniških dobrin (CPI), ki izključuje cene hrane in energije, je januarja zrasel za 0,4 %. Slednje je povzročilo skok ameriških državnih obveznic na trgu, pri čemer pa so tehnološke delnice ponovno izkazale odpornost. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je poudaril, da novi podatki še vedno kažejo na izzive, saj visoka inflacija še naprej povzroča težave. Pritiski vnovično obujajoče se inflacije v ZDA so ameriške delniške indekse potisnili v negativno območje, preračunano v EUR. Glavni ameriški delniški indeks S&P500 je pretekli teden zaključil en odstotek nižje, Nasdaq pa je obdobje zaključil na istih ravneh.

Nadaljevale so se trgovinske napetosti

Prav tako so se v preteklem tednu nadaljevale trgovinske napetosti, ki so vplivale na padec vrednosti dolarja za slabe 3 odstotke od februarskega vrha. Vlagatelji so namreč zmanjšali pričakovanja, da bo Trump odločno stopnjeval globalne carine v sklopu svoje politike. Japonski jen je pridobil na vrednosti, medtem ko je britanski funt dosegel najvišjo vrednost proti dolarju v tem letu.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Nova serija podcastov “Naložbeni navdih” – vaš vodnik po kapitalskih trgih

Preverite v prvi epizodi novega podkasta Naložbeni navdih, ki ga pripravljamo v partnerstvu s Siol.net in ga vodi dr. Peter Merc, kakšne naložbene priložnosti v svetu financ smo razkrili. V prvi epizodi podkasta je bil gost Aleš Lokar, eden najbolj priznanih upravljavcev premoženja v Sloveniji.

 

POGLEJTE SI PODCAST

 

Katere teme smo odprli?

  • Kakšen vpliv bo imela vrnitev Trumpove administracije na trge?
  • DeepSeek in novi preboji umetne inteligence – grožnja ali priložnost?
  • Kako pomembna je razpršenost portfelja v negotovih časih?
  • Ali vlagatelji preveč zaupajo “veličastnim sedmim” tehnološkim velikanom?
  • Slovenci še vedno hranijo 30 milijard evrov na bančnih računih – kje se skrivajo boljše priložnosti?

Leto 2025 bo leto priložnosti in izzivov – ključ do uspeha je premišljena strategija in pravočasno ukrepanje.

Oglejte si prvo epizodo podcasta na YouTube oz. mu prisluhnite na slušnih platformah.

Ne zamudite dragocenih nasvetov naših strokovnjakov! Spremljajte nas za naslednje epizode, kjer bomo še naprej raziskovali priložnosti v svetu financ.

 

POGLEJTE SI PODCAST

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

V preteklem tednu se glavni ameriški borzni indeksi niso bistveno oddaljili od začetnih ravni. Kljub nekaj volatilnosti je S&P 500 ostal v razmeroma ozkem razponu. Glavni razlog za zadržanost trga je bilo mešano dogajanje v gospodarstvu – nekatera velika podjetja so poročala solidne poslovne rezultate, medtem ko so makroekonomski podatki znova sprožili ugibanja o prihodnjih odločitvah ameriške centralne banke. Vlagatelji so pozorno spremljali tudi trg dela, kjer se zaposlovanje sicer še ne upočasnjuje, zato se krepi prepričanje, da bi lahko ameriški Fed v letošnjem letu povsem opustil nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Posledično so se nekoliko povišale zahtevane donosnosti dolgoročnega ameriškega dolga, saj so vlagatelji ponovno presodili vpliv boljših gospodarskih podatkov.

 

Predsednica ECB napovedala nadaljnje reze obrestnih mer

V Evropi je bila v ospredju odločitev ECB o znižanju obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Predsednica ECB Christine Lagarde je napovedala nadaljnje reze obrestnih mer do dosega nevtralnega območja med 1,75 % in 2,25 %. V nagovoru javnosti je njen ton nakazoval, da bi v primeru večjih gospodarskih težav centralna banka lahko dodatno sprostila monetarno politiko. Ta sentiment je med vlagatelji povečal zanimanje za evropske delnice, saj ugodnejše zadolževanje omogoča večjo konkurenčnost podjetjem in lahko spodbudi anemično gospodarsko rast. Panevropski indeks STOXX 600 je posledično proti koncu tedna beležil rast, kar je bilo deloma tudi posledica izboljšane potrošnje in stabilnih rezultatov v bančnem sektorju. Dodaten optimizem je na evropskih borzah povzročila novica o morebitnem premiku v mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino.

Optimizem na trgih v razvoju

Na trgih v razvoju je pretekli teden prevladoval optimizem, pri čemer so se najbolje odrezali azijski delniški indeksi. Izstopal je hongkonški indeks, ki je pridobil predvsem zaradi ugodnejših gospodarskih napovedi in povečanega zanimanja vlagateljev za tehnološke družbe. Med dobitniki je bila Alibaba, ki je na vrednosti pridobila zaradi predstavitve novih orodij umetne inteligence, ki lahko konkurirajo najnaprednejšim modelom, kot je ChatGPT. Rast izvoza in okrepljena potrošnja v Aziji sta dodatno spodbudili pozitivni sentiment, čeprav ostaja odprto vprašanje, kako bo na nadaljnjo rast lokalnih gospodarstev vplivala trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA. Kljub pozitivnim premikom trgovinski odnosi in geopolitične napetosti še vedno predstavljajo tveganje, ki lahko vpliva na stabilnost regije.

V pričakovanju novih objav gospodarskih podatkov

V prihodnjem tednu bodo v središču pozornosti nove objave gospodarskih podatkov, predvsem tiste, povezane z inflacijo in zaposlovanjem, saj bodo te oblikovale pričakovanja glede prihodnjih potez centralnih bank. Vlagatelji bodo pozorni tudi na morebitne geopolitične premike, ki bi lahko kratkoročno povzročili nihanja na trgih. Kljub negotovostim pa trgi ostajajo privlačni za dolgoročne vlagatelje, saj vsak popravek ponuja nove priložnosti za ugodne nakupe in krepitev portfeljev.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Zadnji teden januarja je vlagateljem postregel z izrazito volatilnostjo na delniških trgih, pri čemer so bili v ospredju tehnološki velikani in podjetja, povezana z razvojem umetne inteligence. V ponedeljek je prišlo do močnega odziva delnic, ki so izpostavljene trendu umetne inteligence (AI), saj se je na trgu pojavil nov konkurent modelu ChatGPT. Kitajski model DeepSeek, o katerem smo pisali že prejšnji teden, je v rekordnem času postal najbolj priljubljena aplikacija v trgovini z aplikacijami podjetja Apple. Hitro mu je sledil še Qwen 2.5, najnovejša generacija umetne inteligence, v lasti kitajskega podjetja Alibaba, kar je še dodatno vplivalo na dogajanje v tehnološkem sektorju.

Dolgoročni vpliv umetne inteligence na polprevodniško industrijo

Reakcija na te novosti je bila sprva intenzivna, saj so delnice podjetij, ki razvijajo ali proizvajajo zmogljive polprevodnike, ključne za kompleksne modele umetne inteligence (AI), doživele precejšen padec. Vlagatelji so z zaskrbljenostjo sprejeli možnost, da bi novi AI modeli, ki za delovanje ne potrebujejo tako zmogljive strojne opreme, lahko vplivali na prihodnje povpraševanje po visokotehnoloških polprevodnikih.

Kljub temu se je večina teh delnic tekom tedna stabilizirala in delno nadoknadila začetne izgube. Strokovnjaki pri tem opozarjajo na že stoletja znani Jevonsov paradoks, ki pravi, da tehnološki napredek ne vodi nujno v zmanjšanje porabe, temveč pogosto ustvarja nove potrebe in priložnosti za rast. To velja tudi za področje umetne inteligence, kjer večja dostopnost in optimizacija tehnologij lahko povečata uporabo AI v različnih gospodarskih sektorjih.

Veliko leto umetne inteligence in odziv tehnoloških velikanov

Največji zmagovalci teh sprememb so lahko programska podjetja, ki bodo izkoristila širšo dostopnost umetne inteligence in njeno vse večjo vpetost v gospodarstvo. To potrjuje tudi podjetje Meta, ki je leto 2025 označilo za “Veliko leto umetne inteligence” in napovedalo, da bo z novimi AI rešitvami doseglo več kot milijardo ljudi. Ob tem načrtujejo rekordno investicijo v višini 60 milijard dolarjev v infrastrukturo umetne inteligence, s katero želijo okrepiti svoj tržni položaj.

V preteklem tednu so finančna poročila objavila tudi podjetja Tesla, Microsoft in Apple. Kljub nekoliko slabšim rezultatom, kot so jih pričakovali analitiki, je vodstvo Tesle presenetilo z optimističnimi napovedmi glede prihodnosti. Posebej so izpostavili potencial avtonomne vožnje vozil Tesla ter napovedali možnost novega tržišča za svoj izdelek Optimus – robota, ki naj bi pomagal pri vsakodnevnih opravilih.

Na drugi strani pa je Microsoft razočaral vlagatelje zaradi manjše rasti poslovanja v oblaku, kar je povzročilo padec delnic za 6 odstotkov. Največje podjetje na svetu, Apple, je sprva kljub slabšim finančnim podatkom doživelo občutno rast na zadnji trgovalni dan, nato pa je sledil manjši popravek navzdol.

Trgi pod pritiskom po napovedi novih tarif

Optimizem zadnjega januarskega trgovalnega dne se je hitro razblinil, ko je predsednik Donald Trump v petek (31. 1.) pozno zvečer dokončno napovedal uvedbo tarif proti Kanadi, Mehiki in Kitajski. Ukrep je sicer v začetku tedna začasno odložil, potem ko je prejel zagotovila o večjem nadzoru meje. Groženj z uvedbo carin na uvoz iz EU doslej še ni uresničil. Širši vplivi teh ukrepov so za zdaj še neznani, vendar lahko vlagatelji pričakujejo povečane inflacijske pritiske v Združenih državah, kar bi lahko vplivalo na zmanjšano število rezov temeljnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

SBI TOP na vrhu sveta

Po odličnem lanskem letu, ko je SBI TOP dosegel drugi najboljši vseobsegajoči donos med osrednjimi evropskimi delniškimi indeksi in osmega med svetovnimi, merjenimi v evrih (42,1 odstotka), je svojo uvrstitev na lestvici za zdaj letos še izboljšal. Ob času pisanja tega prispevka je SBI TOP dosegel najboljši vseobsegajoči donos (»total return«, merjen v evrih) med vsemi osrednjimi svetovnimi delniškimi indeksi, ki jih spremlja Bloomberg. Najbolj so porasle cene delnic Petrola, Luke Koper in Krke, slednje na rekordne vrednosti.

Ravno te spadajo med delnice, ki jih kupujejo oziroma imajo v lasti nekateri slovenski poslovneži, ki so svoje investicije javno izpostavili. Po mnenju analitikov so nakupi slovenskih poslovnežev tudi pripomogli k večjemu zanimanju malih vlagateljev za slovenske delnice. Vendar pa je to le eden izmed vzrokov za letošnjo več kot desetodstotno rast. Drugi izmed glavnih vzrokov je pričakovana uveljavitev individualnih naložbenih računov, ki bi ob morebitni uveljavitvi obveznega deleža naložb v slovenske ali evropske izdajatelje lahko prinesla nove prilive denarja na slovenski trg. Tretji vzrok pa so večji nakupi hrvaških pokojninskih skladov, ki so že zdaj med večjimi lastniki slovenskih delniških družb, ob novih prilivih v začetku leta.
UI v vsako vas?

Uspešno so v novo leto vstopili številni drugi globalni delniški indeksi. Rast ameriških delniških indeksov se je umirila po evforiji, ki jih je zajela izvolitev predsednika Trumpa. Rast sicer omejujejo visoka vrednotenja in nove skrbi glede sektorja umetne inteligence po objavi novice, da so na kitajskem razvili različico modela LLM, ki naj bi bila precej cenejša za uporabo. Trenutni trend sektorja UI je temeljil na napovedih o ogromnih vlaganjih v strojno opremo in opremo za zgraditev in delovanje podatkovnih centrov, saj naj bi za uporabo in izboljšavo programov UI potrebovali čedalje močnejšo strojno opremo in vedno več podatkovnih centrov in energije, ki bi te poganjala. Novica, da naj bi kitajski DeepSeek razvil svoj model LLM, ki po uporabnosti nič kaj ne zaostaja za bolj uporabljenimi ameriškimi različicami, le za frakcijo cene razvoja konkurentov (šest milijonov ameriških dolarjev napram stotinam milijonov), je odprla mnogo vprašanj o poslovnih modelih konkurentov. Konkurenti in analitiki sicer še vedno preverjajo informacije, ki prihajajo od DeepSeeka, vendar če te držijo, bi to lahko pomenilo pravo revolucijo v možnosti razvoja lastnih, manjših modelov za uporabo v različnih panogah.

Evropski delniški indeksi v začetku leta žanjejo boljše donose od ameriških in s tem zapirajo del zaostanka, ki se je v primerjavi z ameriškimi indeksi nabral v lanskem delu, predvsem v zadnjih dveh mesecih po Trumpovi izvolitvi. Nizka vrednotenja evropskih delnic in pesimizem glede evropskega gospodarstva, ki je dosegel že tako visoke nivoje, da je privlačil nove investicije v evropske delnice. Dodatni veter v krila evropskim delnicam daje napovedano nadaljnje nižanje ključnih obrestnih mer ECB, kar predstavlja razliko napram ZDA, kjer so dodatna nižanja ključnih obrestnih mer v negotovosti.

Boljše od tehnologije

Odgovor je enostaven. Ker so te delnice prinesle najhitrejšo in največjo rast v zgodovini. Kreirale nove milijonarje in milijarderje, praktično čez noč. Zadnji dve ali tri leta je veljalo prepričanje, da brez tehnoloških delnic ni donosov in dobička. Zato so danes vlagatelji nadpovprečno, nekateri celo večinsko, izpostavljeni hitrorastočemu, a kot kaže, tudi nadpovprečno tveganemu tehnološkemu sektorju. Umetna inteligenca je kot razvojna tehnologija, koncept in kot investicija nekaj novega. Ni doživela še nobenega gospodarskega cikla. Jasno je, da nam bo v prihodnosti pomagala v poslu in vsakdanjem življenju. A neznanka je, kako, kje, na kakšen način in s kakšnim tempom se bo to prelilo v dobičke. To ostaja zelo odprto vprašanje. In to so vprašanja, ki zanimajo vlagatelje in razlagajo, zakaj tako velik upad. Vse skupaj malo spominja na balkansko zgodbo na našem trgu pred 20 leti. Balkansko v smislu, da za vlagatelje ne obstaja nič drugega kot tehnološke delnice. Razpršitev premoženja ne deluje, pravijo, saj tehnološke delnice rastejo hitreje in investiranje drugam nima smisla. Dejstvo, da razpršitev prinaša zmanjšanje tveganja, se tu priročno pozabi, saj tehnološke delnice vseskozi samo rastejo. Ali res?

Pred nekaj dnevi sem videl zanimivo primerjavo. V zadnjih treh letih, od začetka leta 2022, je neka naložbena kategorija prinesla še precej boljši donos kot delnice sedmih največjih tehnoloških podjetij, tako imenovanih »veličastnih 7«. Evropske banke. Neverjetno. Regija, ki se spopada z neobstoječo gospodarsko rastjo, vojno, politično razdrobljenostjo in posledično ni naložbeno privlačna. A ravno zaradi tega so naložbe spregledane. Evropske banke so zaradi visokih obrestnih mer postale poceni naložba, finančno so sanirane, izplačujejo visoke dividende in odkupujejo lastne delnice. Pa saj imamo primer na naši slovenski borzi – NLB. Ne bom šel v podrobnosti vrednotenja evropskih bank. To tudi ni namen kolumne. Namen zapisa je opomniti vlagatelja, da morda ni pametno vedno z vsem kapitalom slediti čredi. A še pomembneje se je zavedati, da razpršitev prinaša še kako otipljive rezultate. Koncentracija v nekaj naložb je smiselna za nekoga, ki podrobno pozna dejavnost ali pa soupravlja podjetja, kamor nalaga. Za povprečnega vlagatelja je boljši razpršen portfelj.

Koncentracija vlagateljev v ameriška tehnološka podjetja prinaša naložbene priložnosti za vlagatelje, ki ne sledijo čredi. Take priložnosti so povsod po svetu, tudi v ZDA, saj je že preostalih 470 izmed 500 največjih ameriških podjetij precej spregledanih in njihova vrednotenja niso niti blizu kakršnim koli rekordnim vednostim, ki jih omenjajo v povezavi z največjimi tehnološkimi podjetji. A te priložnosti, kot smo videli na primeru evropskih bank, so tudi zunaj ZDA. Latinska Amerika je bila zaradi Brazilije najslabši trg v svetu v 2024. Vrednotenja kitajskih podjetij kljub upočasnjeno rastočemu gospodarstvu ostajajo ena najnižjih v zadnjih 20 letih. Evropa je z nekaj izjemami v podobnem položaju kot Kitajska, pozabljena v portfeljih globalnih vlagateljev. Podobno se je dogajalo slovenskim delnicam, ki so ostale pozabljene po finančni krizi in potem lani zablestele kot ene najhitreje rastočih na svetu. A ko se pogovarjaš s potencialnimi slovenskimi vlagatelji, še vedno poslušamo zgodbe, kako so izgubljali na Balkanu ali pa z delnicami NKBM, zato imajo raje 27 milijard v neobrestovanih depozitih. To so zgodbe izpred 20 let. Dajmo, naredimo korak naprej. In vprašajmo se, ali smo se kaj naučili iz teh bolečih zgodb. Še naprej sledimo čredi in imamo vse prihranke v nekaj tehnoloških delnicah (ali pa neobrestovanih depozitih) ali pa smo poskrbeli, da smo dovolj razpršili prihranke in naložbene priložnosti našli tudi kje drugje, zunaj okvira trenutno najbolj vročih zgodb? Prihranki in vaš želodec vam bodo v trenutkih, kot je bil na začetku tedna, hvaležni. In morda v nekem obdobju prinesejo celo boljši donos kot današnje vroče zgodbe.