Mesečno poročilo za junij 2020

 

Mesečno poročilo za junij 2020

 

Naložbeni komentar – junij 2020

Izredno ohlapne denarne politike in fiskalne spodbude držav gospodarstvu, so prinesle močno okrevanje na finančnih trgih. Globalni delniški trgi so tako v juniju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v juniju le še oddaljen spomin, saj se je ameriški delniški indeks S&P povzpel nad 3.000 indeksnih točk, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa je prvič v zgodovini presegel vrednost 10.000 indeksnih točk. Tečaji so se od dna v marcu odbili za več kot 40 % in so spet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Na trgih je še vedno prisotno politično tveganje v ZDA zaradi prihajajočih volitev in novih napetosti med Kitajsko ter ZDA ter Brexit, ki še zmeraj ostaja uganka.

Objave makroekonomskih podatkov so bile boljše od pričakovanj. Tako se je EU BDP v prvem četrtletju skrčil le za 3,6 % glede na prejšnje četrtletje. ZDA so prav tako beležile krčenje BDP za 5 % glede na prejšnje četrtletje. Vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Za EU in ZDA znaša PMI tako okoli 47, kar sicer nakazuje krčenje ekonomske aktivnosti.

Najvišjo rast med razvitimi trgi so v juniju beležili trgi Zahodne Evrope, kot posledica pričakovanj napovedanega 750 milijardnega Evropskega sklada za okrevanje, kar predstavlja približno 5,4 % EU bruto družbenega proizvoda. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi sproščanja ekonomske aktivnosti in ukrepi centralne banke ECB ter držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani pa so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice.

Trgi v razvoju so junija beležili močno pozitivno rast. Kitajski PMI podatki so že drugi mesec nad 50, kar pomeni ekspanzijo gospodarske aktivnosti, predvsem v sektorju predelovalnih dejavnosti.

Obvezniški trgi so bili v juniju še dodatno stimulirani s strani centralnih bank. ECB je tako povečala obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 600 milijard evrov na 1.350 milijard evrov. Obdobje nakupov pa je podaljšano vsaj do konca junija 2021. Podpora centralnih bank z odkupi obveznic je tako stimulirala nove izdaje obveznic, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je junija pridobil v primerjavi z ameriškim dolarjem. Rast je posledica protestov v ZDA in hitrega naraščanja okužb s koranavirusom COVID-19 v mnogih zveznih državah, ki niso ali so predčasno omilile ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot tudi napovedi ameriške centralne banke, da bodo trenutne nizke obrestne mere ostale vsaj do leta 2022.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili rast zlata in nafte ter občutnejši padec cene kave. Vzrok za občutnejši padec gre pripisati pričakovanemu presežku ponudbe, saj brazilski kmetje napovedujejo rekordno letino.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Opuščanje ukrepov namenjenih omejevanju širjenja okužbe z virusom Covid-19 je povzročilo vnovično hitrejše širjenje okužb. Domala vse države, ki so začele z odpiranjem tako državnih mej kot tudi storitvenih dejavnosti (nočno življenje, turizem, gostinske storitve, fitnesi,…), so v zadnjem tednu poročale strmo rast okužb z novim koronavirusom. Upanje, da naj bi virus (vsaj začasno) zaustavile višje temperature poletnih mesecev, je več kot očitno izpuhtelo, saj o strmi rasti števila okuženih poročajo iz vseh delov sveta. Globalna žarišča ostajajo države v razvoju z Brazilijo in Indijo na čelu, virus pa se močno širi tudi v ZDA. Zaradi izjemno negativnih ekonomskih posledic spomladanskih ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja okužb, je malo verjetno, da bomo, kljub slabši epidemiološki sliki, ponovno videli tako drastične ukrepe s strani držav, lahko pa pričakujemo, da se bodo ponovno uvedle določene omejitve, usmerjenje v lokalno omejevanje števila okužb. Navkljub odpiranju državnih mej zadnji podatki o številu nočitev in številu letalskih potnikov kažejo, da vsaj zaenkrat ne kaže na okrevanje v turizmu, gostinstvu in letalskemu prometu. Države in centralne banke bodo zato najverjetneje nadaljevale s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic, ob drastičnem poslabšanju  epidemiološke slike pa lahko pričakujemo ponovno močnejše intervencije tako na kapitalskih trgih kot tudi v obliki fiskalnih spodbud.

– Vlagatelje še naprej navdajajo z optimizmom relativno pozitivni signali iz realne ekonomije, ki so sicer boljši od pričakovanja, vendar kažejo, da so bile prvotne napovedi glede močnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta (okrevanje v obliki črke V) nekoliko preveč optimistične in da se bomo s posledicami pandemije Covid-19 soočali tudi v 2021. Dodatno mero optimizma je povzročilo umirjanje vroče krvi med Indijo in Kitajsko, še vedno pa ni večjega napredka pri reševanju spora med ZDA in Kitajsko, tako da ostaja grožnja dalj časa trajajoče trgovinske vojne med največjima svetovnima silama še vedno na tapeti.

– Zaradi poslabšanja epidemiološke slike akterji na kapitalskih trgih pričakujejo dodatne stimulativne ukrepe s strani držav in centralnih bank, kar je povzročilo rast delniških tečajev. Še posebej močno rast so v preteklem tednu zabeležile delnice kitajskih izdajateljev, glavni razlog rasti pa prihaja s strani izjemnega prirasta participacije domačih vlagateljev. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol, saj zaradi pomanjkanja alternativ (negativne obrestne mere in izjemno nizke, če ne tudi negativne, donosnosti obveznic) denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Glede na celotno dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč in da se nahajamo v okolju velike negotovosti, ki lahko pripelje do večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih.


NASVET ZA VLAGATELJE:

Ohranjamo priporočilo, ki ga zdaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in ta denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgoročnimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

Borzna letargija in drugi val

 

Čas kislih kumaric, kot pravimo obdobju brez pomembnejših novic, letos poteka v znamenju političnih odstopov in drugega vala okužb z novim koronavirusom. Odstopa notranjega ministra in šefa policije za borzo seveda nista pomembna, pridržanje ministra za gospodarstvo ter odstop glavnega upravljavca državnega premoženja pa tudi ne. Da na Ljubljanski borzi na začetku drugega polletja vlada popolna letargija kažejo delniški tečaji, ki se ne odzivajo več na nabor slabih novic. Podobni občutki borzne komentatorje prevzemajo ob pogledu na svetovne borze. Tečaji ameriških delnic so blizu rekordov, in to kljub temu da se več deset tisoč Američanov vsak dan na novo okuži in kljub zaostanku sedanjega predsednika Donalda Trumpa za izzivalcem Joeom Bidnom po trenutnih javnomnenjskih anketah. Biden napoveduje ponovno zvišanje korporativnih davkov, ki jih je Trump v svojem mandatu znižal, in tako poskrbel za prvo večjo borzno veselico po izvolitvi pred štirimi leti.

Pa se vrnimo v domače borzne loge. Rahel padec borznega indeksa je v zadnjem tednu povzročila le novomeška Krka, ki je vstopila v tako imenovano tiho obdobje, v katerem ne kupujejo lastnih delnic. Manjše povpraševanje je tako tečaj spustilo s 85 na dobrih 82 evrov, kar je za seboj potegnilo manjši zdrs indeksa SBI TOP. Krka ima namreč največjo utež v indeksu, to je slabih 30 odstotkov. Skupščina delničarjev v prihodnjih dneh naj bi med lastnike razdelila polovico bilančnega dobička za leto 2019. Dividenda naj bi znašala 4,25 evra ali dobrih pet odstotkov bruto. Malo več, in sicer 6,5-odstotno donosnost delnice, naj bi letos potrdila skupščina Petrola, kar bi pomenilo 21 evrov bruto za delnico. Zmagovalka letošnje zelo okrnjene dividendne sezone pa je Cinkarna Celje, dividenda bo desetodstotna. Odlično poslovanje celjske družbe, ki kljub težkim razmeram v panogi zadnjih nekaj let razveseljuje lastnike, bo zanimivo spremljati v prihodnjih letih. S čela družbe se poslavlja dolgoletni direktor Tomaž Benčina, ki ga bo nadomestil predsednik nadzornega sveta Aleš Skok.

Zavarovalnici Triglav in Sava Re ter Nova Ljubljanska banka dividend za letos ne bodo izplačali. Vsaj dokler bodo veljale uredbe Agencije za zavarovalni nadzor in Banke Slovenije bo tako. Pretekli dobički bodo v bilancah v rubriko zadržano čakali na čas po koronavirusu.

 

 

Poceni denar, zahtevna prihodnost

 

Centralne banke so takoj vstopile na trg z neomejenimi sredstvi. Zato se vedno bolj sprašujemo, ali je denar še dobrina in kaj z njim. Ljudje so se na posledice virusa, na negotovost, seveda odzvali z večjo stopnjo varčevanja. V Sloveniji so depoziti poskočili na čez 21 milijard evrov, kar pomeni dodatnih 600 milijonov v prvih petih mesecih. Tudi v ZDA so ugotovili nadpovprečne rasti varčevanja. Kroženje denarja se je ustavilo in brez centralnih bank bi v svetu zavladala visoka deflacija. Te pa nekako ohranjajo status quo in držijo sistem nad vodo.

Toda vlagatelji moramo gledati naprej. Smrtnost virusa je manjša, kot se je zdelo na začetku. O njem vemo vedno več in zdi se, da se bližamo tudi cepivu. Čeprav imamo rekordne dnevne številke o številu okuženih, se delniški trgi na to skorajda ne odzivajo več. To pomeni, da je glavna osredotočenost trenutno prihodnost. Kam z denarjem? Če izvzamemo porabo, se večina ljudi in tudi podjetij ukvarja s to »težavo«: v kaj ali kam naj vlagajo. Tudi slovenska podjetja danes dobijo kredite z ročnostjo od pet do deset let po skoraj ničelni obrestni meri. Vendar je njihova glavna težava, kam naj denar vložijo. V nov hotel, novo proizvodno halo za avtomobile, novo tovarno za zdravila, v nove prodajne kanale …?

Nemškemu gigantu Daimlerju nizka cena denarja ne pomaga nič več. Njihov predsednik je napovedal velika odpuščanja in prestrukturiranje. Njihov poslovni model, ki so ga imeli zadnjih deset let, se je drastično spremenil. S krizo še toliko hitreje. Na drugi strani imamo vizionarja Elona Muska s Teslo, ki je vredna okoli 180 milijard dolarjev. Gre za največje avtomobilsko podjetje na svetu. Vizija bo v prihodnjih letih še toliko pomembnejša. Trenutno nastajajo nova podjetja, z novimi poslovnimi modeli, tako v ZDA kot tudi na Kitajskem (v kontekstu avtomobilskih proizvajalcev omenimo NIO). Evropa na tem področju caplja daleč zadaj. Vidimo, da je ena večjih težav trenutno, kam vlagati, da bodo naši prihodki v prihodnosti večji. Podjetij, ki so pripravljena na nove čase in ki jim bo v zahtevnih razmerah uspeli povečati prihodke, pa ni veliko. Trenutno vlagatelji še vedno ne vlagajo dovolj v prihodnost; sedijo na denarju, ki ne prinaša ničesar. Nevarnost, ki nam preti v prihodnosti, je tudi višja inflacija in še manjša realna vrednost denarja. Spremembe v prihodnosti niso linearne ampak eksponentne. Tudi zato so se razpršene delniške naložbe, ki stavijo na prihodnost in vidijo potencial rasti, tudi v tej krizi izkazale kot dobro zatočišče za naše dolgoročne cilje varčevanja.

 

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika

 

 

Skrivnost ustvarjanja bogastva je dolgoročna

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika, ki želi na dolgi rok priti do finančne svobode. Slovenci spadamo med najbolj varčne v Evropi. Najpogosteje varčujemo zaradi zagotavljanja sredstev za nepričakovane dogodke (okvara avtomobila in večje okvare s sistemi v domu, izgube službe, nepričakovana zdravstvena storitev …).

Slovenska gospodinjstva so sicer še vedno zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja – kot so pologi na varčevalni račun brez vezave in depoziti. Ker pa so obrestne mere na depozite nizke, številni iščejo alternative, saj želijo varčevati na dolgi rok in ob tem svoj denar oplemenititi.

Tudi z malo denarja se da

Vsi, ki so danes na začetku investiranja in imajo na voljo zgolj nekaj evrov za vložek, morajo vedeti, da je skrivnost ustvarjanja bogastva vedno dolgoročna. In kot je za dolgo pot vedno potreben prvi korak, je podobno tudi pri investiranju. Zaželeno je, da začnete tudi, če se vam zdi, da imate premalo denarja, da bi sploh začeli.

Vsekakor so vzajemni skladi eden izmed najprimernejših finančnih instrumentov, ki jih lahko uporabite pri dolgoročnem mesečnem varčevanju, saj postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča, da vlagatelj ob širši razpršitvi in nižjem tveganju na dolgi rok doseže učinek dobrega povprečja ali v obliki enkratnih vložkov. Priporočljivo je uporabljati oba načina, mesečne vložke za zniževanje povprečne nakupne cene in brez skrbi glede trenutka vstopa na trg ter enkratne vložke za tiste naložbe, ki imajo v danem trenutku velik potencial oziroma so objektivno gledano podcenjene.

Mesečno varčevanje

Osredotočili se bomo bolj na mesečno varčevanje. Veliko strank zanima, ali naj pri mesečnem varčevanju izberejo bolj konservativne sklade (obvezniški ali globalni mešani skladi) ali bolj dinamične (ozko usmerjene, delniške sklade). Pri bolj nepredvidljivih naložbah je nemogoče ugotoviti pravi trenutek vstopa, zato je mesečno varčevanje v tem primeru bolj smiselno. Velika prednost mesečnega varčevanja je tudi ta, da si večina vlagateljev laže privošči postopno varčevanje z nižjimi zneski kot varčevanje z enkratnimi vplačili višjih zneskov. Vsekakor lahko trdimo, da v primeru velikih nihanj mesečno varčevanje večinoma omogoča doseganje ugodnih končnih rezultatov. Zato strankam pri mesečnem varčevanju običajno priporočamo bolj ozko usmerjene delniške sklade. Mesečnega varčevanja v obvezniških skladih pa ne priporočamo, saj je nihajnost premajhna, zaradi česar je nizka tudi končna donosnost.

Začnite čim prej

Pri varčevanju je najpomembnejši faktor čas. Bolje je vsekakor, da začnete čimprej varčevati, pa čeprav z majhnimi zneski, kot da še nekaj let čakate in potem investirate več. Tudi daljše obdobje, ki si ga lahko privoščimo za investiranje, naredi tudi tvegane investicije veliko bolj varne. Ciklusi na finančnih trgih se namreč ponavljajo in statistično gledano vsaki dolgotrajni rasti sledi vmesni padec in obratno. Zato je lahko varčevanje na daljše obdobje veliko varnejša opcija za doseganje dobrih donosov. Zato pogumno, pričnite čimprej in zaposlite tudi manjše zneske. Le tako lahko na dolgi rok pričakujete dober finančni rezultat in mirno plovbo do vaših finančnih ciljev.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Zadnji teden je prinesel nove skrbi glede razvoja pandemije koronavirusa. Če se je pred tedni zdelo, da je vrh dosežen, pa se je sedaj pokazalo, da so manj razvite države, in tiste, kjer se ljudje »težje« držijo navodil postale nov vir globalnega širjenja okužb. Močno rast tako vidimo na jugu in zahodu ZDA, v Latinski Ameriki, Afriki ter Bližnjem vzhodu. Tudi Balkan je postal vir okužb, ki prinaša drugi val nazaj v Evropo in Slovenijo. Nekatere države še naprej sproščajo ukrepe, a na drugi strani imamo primere, ko se ukrepi za omejitev pandemije zopet zaostrujejo. Med zadnjimi je tudi Slovenija. Podobna zaustavitev kot marca in aprila je zelo malo verjetna, a omejitve bodo zopet zelo negativno vplivale na storitveni sektor, predvsem turizem, gostinstvo in potovanja. Države in centralne banke zato nadaljujejo s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic. Ta teden je FED razkril obveznice katerih podjetij je kupoval, obenem pa nekateri analitiki pričakujejo, da bo ob morebitnem močnem drugem valu pričel tudi z nakupi delnic. Pozitivni signali pa še naprej prihajajo iz gospodarstev. Makroekonomski podatki so zelo solidni in nad pričakovanji, zadnji podatki iz Kitajske so zopet v pozitivnem območju in kažejo na rast, tudi okrevanje na stari celini je hitrejše od pričakovanj. To je zopet oživilo pričakovanja, da mogoče vseeno vidimo okrevanje v obliki črke »V«. Na drugi strani vidimo krepitev napetosti, ki so kljub koronavirusu ostale nerazrešene. Novo vrelišče v Aziji postajajo odnosi med Kitajsko in Indijo, trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko še naprej delujejo po principu toplo – hladno, brexit se zapleta predvsem zaradi britanskih notranjepolitičnih razprtij, čeprav tudi odnos na relaciji Berlin-Pariz kaže občasne znake šibkosti.

– Zmerni optimizem vseeno prevladuje na borzah, čeprav vidimo povečano negotovost in zopet nekoliko višjo nihajnost, ki se bo po naši oceni še okrepila. Tečaji za premik na višje nivoje potrebujejo več optimizma in miselnosti, da je pandemija pod nadzorom ter verjetno še dodatno likvidnost, čeprav je prosti denar pri vlagateljih na rekordnih nivojih, institucionalni vlagatelji pa so le zmerni optimisti glede delnic. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih dveh mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos, a še hitreje rastejo nivoji privarčevanega denarja. Zadnji teden je prinesel ohladitev v najbolj špekulativne oz. prizadete panoge, saj se je pokazalo da v marsikaterem primeru hazardiranje nima nikakršne realne osnove. S tem se je pretirana evforija v določenem segmentu delniških trgov umirila in zopet so postale privlačnejše delnice podjetij s stabilnejšim poslovanjem. Glede na vse dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se še naprej stabilizira, a tempo okrevanja je počasnejši od optimističnih pričakovanj, kar vnaša negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je umirila, saj v ospredje zopet prihaja pospeševanje epidemije v nekaterih predvsem južnih zveznih državah ZDA ter Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Globalno pandemija še ni dosegla vrha, na drugi strani pa je Južna Koreja razglasila začetek drugega vala pandemije. Tudi podatki iz Evrope so ta teden malenkost manj vzpodbudni, kar nakazuje da epidemija tudi v Evropi še ni premagana, čeprav se ne pričakuje več karantene takih razsežnosti kot v spomladanskih mesecih. Politika in centralne banke še pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti enega trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED odkupuje visoko tvegane korporativne obveznice in s tem krepi likvidnost v delu gospodarstva, ki težje dostopa do novih posojil, japonska centralna banka krepi stimulativne ukrepe in podaljšuje njihov čas delovanja. V Evropi vidimo vse večjo pripravljenost tako evropske politike kot politike posameznih držav k večanju proračunskih deficitov. Evropske države, predvsem Nemčija, še naprej krepijo podporo »zeleni politiki in zeleni industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz posameznih držav so boljši in kažejo solidne trende rasti, a okrevanje je bolj podobno »razpotegnjeni kljukici« kot odboju v obliki črke »V«. Meje so se znotraj Evrope odprle, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov iz severa na jug, predvsem v srednjo in jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so se ta teden še nekoliko umirile, a eskalacija je oddaljena le en tvit.

– Zmerni optimizem prevladuje na borzah, a tečaji potrebujejo za premik na višje nivoje več optimizma v smislu da je pandemija dosegla tudi globalni vrh. Na drugi strani velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Zadnji teden je optimizem v teh najbolj tveganih panogah in delnicah sicer nekoliko splahnel, a če primerjamo tečaje z negotovostjo v teh dejavnostih so po našem mnenju tečaji teh podjetij oz. panog še vedno neupravičeno visoko vrednoteni. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe z komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pred štirinajstimi dnevi videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Kako doseči optimalno razporeditev sredstev

 

 

Gre torej za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »Asset allocation«). Razporeditev sredstev je torej naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti oziroma zmanjšati tveganja ob doseganju pričakovane stopnje donosa (t. i. nagrade za tveganje) glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja.

Trije glavni razredi sredstev
Poznamo torej tri glavne razrede sredstev (delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom – obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti), ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Torej ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov. Dejstvo torej je, da razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Kaj naj vlagatelj naredi, ko vzpostavi zanj pravilno strategijo razporeditve sredstev (na primer 60 % delnice in delniški skladi ter 40 % obveznice, obvezniški skladi in denar) vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju spremeni? Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj in to posamezniku omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje. Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila zanj določena že na začetku.

Kako lahko Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR
Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 % v sklad denarnega trga in 40 % v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 % ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 %) in denarne naložbe (9 %). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja. Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha – dejstvo, ki ga razkrivajo vsi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 % ali več kot 75 %. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo zahtevala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka. Vendar pa je to velikokrat lažje izreči kot realizirati, saj so v nasprotju s človeškim značajem, ki producira medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delnic, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami z fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se z strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganja na enoto pričakovanega donosa.

 

Generali Investments utrjuje svoj položaj v Severni Makedoniji

 

Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska 63, Ljubljana je v postopku podpisa pogodbe o nakupu družbe Ilirika FM AD Skopje, preko postopka združitve z Generali Investments AD Skopje, odvisne družbe Generali Investments Slovenija, s čimer povečuje svoj tržni delež v Severni Makedoniji na 26 %.

Generali Investments AD Skopje je bila ustanovljena leta 2008 in upravlja 4 investicijske sklade s 31,3 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Po združitvi z ILIRIKA FM AD SKOPJE se bodo sredstva v upravljanju povečala na skupaj 46 milijonov evrov in 3900 vlagateljev.

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, je ob tem povedal: »S to transakcijo utrjujemo svoj položaj v Severni Makedoniji. Vizija Generali Investments je postati eden izmed največjih upravljavcev premoženja v Jugovzhodni Evropi. Pod okriljem Skupine Generali so meje našega delovanja odprte, delamo v globalnem okolju, ki zagotavlja podporo, in izkoriščanje priložnosti s ciljem izkoristiti jih v dobro naših vlagateljev.«

Globalno ima Generali Investments, del skupine, ki pokriva upravljanje premoženja, v upravljanju 630 milijard evrov sredstev, v državah CEE pa 23 milijard evrov sredstev, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

Generali d. d., ki je v Sloveniji prisotna od leta 1997, je vodilna mednarodna zavarovalnica v Sloveniji in del Skupine Generali. Generali je eden največjih svetovnih ponudnikov zavarovanj in upravljanja premoženja. Ustanovljena je bila leta 1831 v Trstu, danes je prisotna v 50 državah sveta, s skupnim prihodkom od premij, ki je v letu 2019 presegel 69,7 milijard evrov. S skoraj 72.000 zaposlenimi po vsem svetu in 61 milijoni strank ima Skupina vodilni položaj v Evropi in vedno bolj pomembno pozicijo na trgih Azije in Latinske Amerike. V Avstriji, Srednji in Vzhodni Evropi ter Rusiji deluje Skupina preko svoje regionalne pisarne v Pragi. V 13 državah je ena izmed treh glavnih zavarovalnic. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve zahvaljujoč edinstveni distribucijski mreži.