Mesečno poročilo za april 2022

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Naložbeni komentar – april 2022

Po tem, ko smo v marčevskem poročilu pisali o okrevanju na borzah, smo bili v aprilu priča novemu zdrsu indeksov. Najbolj spremljani ameriški delniški indeksi so dosegli najnižje nivoje v letošnjem letu. Kombinacija dejavnikov, kot so najvišja inflacija v zahodnih gospodarstvih po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaostrovanje denarne politike centralnih bank, nove motnje v oskrbovalnih verigah zaradi zapiranj na Kitajskem ter eskalacija napetosti med Rusijo in zahodom, je upočasnila gospodarsko rast ter iz delniških trgov začasno odgnala bika. Globalni indeks MSCI All Countries je v aprilu izgubil 3,49 %.

Največji poraženec je bil tokrat ameriški delniški trg, ki se ni mogel otresti slabih novic. Indeks S&P je zdrsnil za 4,50 %. Ameriške borze so postopoma izgubljale skozi celoten mesec. Takoj na začetku aprila je gibanje indeksov navzdol obrnila invertna krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic, ki je povečala strah pred recesijo v ZDA. Pesimizem med vlagatelji so z vse ostrejšimi toni stopnjevali tudi v ameriški centralni banki, ki bo po trenutnih pričakovanjih trga ključno obrestno mero že letos dvignila do 2,5 % oziroma 3 %. To bi verjetno ublažilo inflacijske pritiske, a po drugi strani tudi ogrozilo že tako načeto gospodarsko rast. Proti koncu meseca so svoje k padcem dodala še nekatera izmed največjih ameriških podjetij, ki niso dosegla visokih pričakovanj vlagateljev. Vse skupaj je za tehnološki indeks Nasdaq, ki je v evrih izgubil 9 %, v dolarjih pa kar dobrih 13 %, pomenilo celo največji padec na mesečni ravni po oktobru 2008. Na drugi strani je še naprej močno pridobival na vrednosti ameriški dolar, ki se krepi na podlagi ostrejšega postopanja ameriške centralne banke ter dolarskega statusa varnega pristana v nemirnih časih na trgu. Medtem, ko je bilo potrebno še v letu 2021 za en evro odšteti več kot 1,22 dolarja, se vrednost evra trenutno giblje okrog 1,05 dolarja. Na skoraj 3 % je zrasla tudi zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice.

Sestava evropskega delniškega trga je precej drugačna od ameriškega. Delnice tehnološkega sektorja, ki so najbolj volatilne ter občutljive na spremembe makro okolja imajo manjšo utež, pomembnejšo vlogo pa imajo t.i. vrednostne delnice, ki sicer v časih ekspanzije rasejo počasneje, a so tudi bolj stabilne in odporne. V mesecu aprilu so bili tako padci v zahodni Evropi bolj zmerni. MSCI Europe je mesec zaključil z 1,08 % negativnega donosa. Obeti za evropsko gospodarstvo in posredno tudi delniški trg so močno odvisni od trajanja in končnega razpleta konflikta z Rusijo. So se pa v zadnjem obdobju pokazali premiki znotraj EU, ki se v primerjavi s preteklimi krizami zdi bolj enotna, zlasti pri zavzemanju za energetsko in prehransko neodvisnost ter fiskalno podporo za dosego svojih ekonomskih ciljev.

V zvezi s trgi v razvoju se po svetu krepijo težave zaradi kitajske politike ničelnega covida-19. Vse več podjetij poroča o zamudah pri dobavi, močno se dražijo stroški prevoza – cena za prevoz kontejnerja iz Kitajske v ZDA je v enem letu zrasla iz 6 na slabih 16 tisoč ameriških dolarjev. Zgovoren je podatek, da je trenutno eden od petih ladijskih kontejnerjev obtičal v pristaniščih širom sveta, stroški transporta pa predstavljajo več kot 7 % svetovnega BDP. Če se situacija ne bo kmalu umirila, bo to dodatno krepilo inflacijske pritiske. Sicer pa so se delniški trgi gospodarstev v razvoju aprila držali precej dobro, saj so bila vrednotenja tam že od prej zelo nizka, svoje je dodala še kitajska vlada, ki obljublja zajetno podporo domačemu gospodarstvu. Blestijo pa v letošnjem letu trgi izpostavljeni izvozu surovin. Brazilski delniški trg je v 2022 pridobil že več kot 20 %. Indeks MSCI BRIC je mesec končal bolj ali manj brez sprememb.

Slovenski indeks SBITOP je v aprilu izgubil slabe 3 % vrednosti. Največ je k padcu botrovala Krka, ki je izgubila slabih 6 %. Indeks širšega področja Balkana je na mesečni ravni izgubil slab odstotek vrednosti.

 

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Naložbeni komentar – marec 2022

Globalni delniški indeksi so po bolečem vstopu v leto 2022 v drugi polovici marca okrevali. Indeks MSCI All Countries je mesec sklenil z 3,07 % donosa, a kljub marčevskemu okrevanju, je bilo prvo četrtletje letošnjega leta za večino spremljanih delniških trgov najslabše v zadnjih dveh letih. Ameriška centralna banka Fed je prvič po letu 2018 dvignila ključno obrestno mero ter tako začela cikel zaostrovanja monetarne politike. Za zategovanje denarne politike so se po pričakovanjih odločili tudi pri ECB in nekaterih centralnih bankah gospodarstev v razvoju. Kljub znakom pregretega gospodarstva, sta vojna v Ukrajini in ponudbeni šok premešala karte, ter uradnike centralnih bank postavila pred težko nalogo krmarjenja denarne politike v okolju sočasno visoke inflacije in napovedane upočasnjene gospodarske rasti.

Gibanje delniških trgov pomembno zaznamuje psihologijo vlagateljev. V situacijah, ki pretresejo javnost, se trgi pogosto odzovejo neracionalno. Tako smo bili ob začetku epidemije koronavirusa priča padcem tečajev v IT sektorju, čeprav je zaprtje gospodarstev prineslo močan veter v jadra za poslovanje večine tehnoloških podjetij. Podobno je bilo tudi ob začetku invazije Rusije na Ukrajino, saj je v prvih dneh vojne večina trgov izgubila tla pod nogami, a tudi ob tokratni krizi bo vpliv na posamezne segmente zelo različen. Vlagatelji na ameriškem trgu, ki je v primerjavi z Evropo precej manj navezan na Rusijo, so tako v preteklih treh tednih ocenili, da je bila reakcija ob napadu Rusije na Ukrajino pretirana, sledil je odboj tečajev delnic na Wall Streetu. Za optimizem so še naprej skrbele tudi številke s trga dela v ZDA, saj je brezposelnost padla na zgolj 3,6 %. Indeks MSCI USA je v marcu zabeležil 4,53 % rasti.

Tudi v Evropi trg dela ostaja robusten. Da zaenkrat gospodarska aktivnost kljub vse višji inflaciji še ne peša, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Prav nasprotno je zaradi vsesplošno višjih cen znatno upadel indeks zaupanja potrošnikov, ki prikazuje stopnjo optimizma potrošnikov glede stanja gospodarstva. Z vrha EU opozarjajo, da bo pred vojno napovedana 4 % gospodarska rast v 2022 zelo težko dosegljiva. Indeks zahodno evropskega trga MSCI Europe je v marcu zaostal za rastjo v ZDA ter mesec sklenil z 0,42 % donosa.

Še precej slabše so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MXBRIC je marca izgubil slabih 5 %. Celotno prvo četrtletje je bilo nenaklonjeno kitajskemu trgu, kjer se spopadajo z izbruhi koronavirusa in upočasnjeno gospodarsko rastjo. Proti koncu meseca je uradni Peking naredil pomemben korak k razrešitvi vprašanja glede kitajskih podjetij na ameriški borzi, kar je nekoliko omililo padce. Trenutno kaže, da bo kitajska vlada dovolila objave podatkov s katerimi bi podjetja, ki kotirajo na borzah v ZDA, zadovoljila ameriške računovodske standarde. Pri tem naj bi bila izvzeta podjetja v državni lasti in nekatera tehnološka podjetja, ki razpolagajo z občutljivimi podatki.

Odlično se je pobrala domača borza, saj je indeks SBITOP v marcu pridobil kar 7,53 %. Vlagatelji so izkoristili razprodajo delnic Krke, ki je od lokalnega dna v začetku marca do konca meseca marca pridobila skoraj 20 %.  Napovedi zajetnih dividend v letošnjem letu so spodbudile rast cen delnic Petrola, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.

 

 

Po tem, ko je ob začetku vojne v Ukrajini konec februarja in v začetku marca zahtevana donosnost obveznic začasno padla, smo bili v drugi in tretji dekadi preteklega meseca zopet priča strmi rasti zahtevanih donosov državnih obveznic v razvitih gospodarstvih. K padcu cen na obvezniškem trgu (cena obveznice in zahtevana donosnost se gibata obratno sorazmerno) v veliki meri botruje inflacija, ki vztrajno presega vse napovedi, in centralne banke sili v zaostrovanje monetarne politike. Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za trg obveznic v ZDA celo najslabše po letu 1980. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila od leta 2019 vse do letošnjega januarja v negativnem območju, je konec marca znašala okrog 0,5 %.

 

 

Generali Growth Equity Fund v procesu pridobivanja svoje naložbe v družbi Zobozdravstvo Diamant, Celje

 

 

Zobozdravstvo Diamant d.o.o. je največji zasebni dentalni center v Sloveniji, s sedežem v Celju, ki trenutno obratuje z 10 zobozdravniškimi stoli. Glavne dejavnosti podjetja so protetika, ortodontika, implantologija, zobna konzervativa in endodontija. Podjetje ima jasno izdelano strategijo poslovanja, v kateri je središče stranka – pacient, in napredne visokotehnološke instrumente ter materiale, ki pacientom zagotavljajo najkvalitetnejše storitve po principu vse na enem mestu, vključujoč zdravstveno–funkcionalni in estetski vidik.

Z vstopom sklada v lastniško strukturo se bo družba Zobozdravstvo Diamant finančno okrepila in pridobila dodatno strokovno podporo ter izkušnje na področju širitve dejavnosti, s čimer se bo vodilni položaj pri izvajanju visokokakovostnih zobozdravstvenih storitev še okrepil.

Sklad skupaj z ustanoviteljem, ki ostaja v lastniški strukturi, načrtuje širitev centra po Sloveniji. S tem bo Zobozdravstvo Diamant svoje visokokvalitetne storitve približalo širši množici v Sloveniji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Zobozdravstvo Diamant, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

Kaj lahko kot vlagatej, ko v bližini divja vonja, naredim za svoje naložbe?

 

 

V tej poplavi negativnih novic se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj narediti s svojimi naložbami.

Prva stvar, ki jo morate storiti, je, da ohranite trezno glavo in imate razpršen portfelj.

Pri 91 letih ima investicijska legenda WarrenBuffett veliko izkušenj s krizami, zato je vredno upoštevati njegova priporočila.

Zelo znan je njegov rek, ki pravi: “Bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepni, ko se drugi bojijo”. Zanj je značilen nasproten pristop k trgovanju, ko vlagatelji panično prodajajo, on pa poceni kupuje. To bo storil tudi, če vojna v Ukrajini preraste v novo hladno vojno ali celo tretjo svetovno vojno. Ena stvar, o kateri je Buffet prepričan, je, da bi se vrednost denarja ob izbruhu večje vojne zmanjšala. To se je zgodilo med praktično vsako vojno, zato bi bilo imeti denar zadnja stvar, ki bi si jo lahko želeli med vojno.

Buffett je svoje prve delnice kupil pri komaj 11 letih, in sicer spomladi 1942, ko je bila druga svetovna vojna v polnem teku. Če bi takrat vložil enak znesek v zlato, bi imel zdaj bistveno manj kot z naložbo v indeks S&P 500. Delnice so na dolgi rok veliko boljša naložba kot zlato. Vse, kar je bilo takrat treba storiti, je bilo verjeti, da bo ameriško gospodarstvo premagalo trenutne težave in okrevalo.

Borza je vedno korak pred svetovnimi dogodki

Zgodovinsko gledano so borze pred izbruhi vojn vedno padle, nato pa so se pogosto opomogle. Negotovost, kaj se bo zgodilo, povzroča več nemirov kot dejanski izbruh vojne.

V prvih šestih mesecih po izbruhu prve svetovne vojne je vodilni ameriški indeks Dow Jones padel za več kot 30 odstotkov. Posledično je bila borza celo zaprta za pol leta, podobno kot se trenutno dogaja v Rusiji. Nič ni delovalo. Dow Jones se je nato samo leta 1915 povečal za skoraj 90 odstotkov, do konca vojne leta 1918 pa za več kot 40 odstotkov. Dow Jones je dosegel celo dobiček med drugo svetovno vojno. Leta 1945 je bil Dow Jones za celih 50 odstotkov višji kot leta 1939.

Borza je vedno pred svetovnimi dogodki in se odziva na morebitne prihodnje scenarije. To je bilo mogoče videti tudi na primeru koronakrize pred dvema letoma, ko so strmoglavili tečaji delnic za več kot 30 odstotkov. Takrat še nihče ni mogel slutiti, kakšne gospodarske posledice bo koronakriza zares imela na svet. Toda na borzah je že vladala panika. Predvsem institucionalni vlagatelji se na takšne novice hitro odzovejo, na veliko prodajo delnice in tako sprožijo verižno reakcijo. Nato panično odreagirajo še zasebni vlagatelji.

Prihodnji razvoj je zato vedno vključen v ceno delnice. Konec koncev, ko vlagamo, se osredotočamo na prihodnost in ne na preteklost

Kako naj se torej vlagatelji in varčevalci odločijo v teh kriznih razmerah?

Vlagatelji na delniških trgih naj ostanejo mirni in naj ne reagirajo panično. Strah in pohlep na borzi nista dobra svetovalca. Kdor sredi krize proda svoje vrednostne papirje, bi lahko zamudil nov vzpon na borzi. Če imate na razpolago dolgoročno naložbeno obdobje, lahko padce na delniških trgih vidite celo kot priložnost. Eno najpomembnejših pravil pri vlaganju je, da so naložbe čim bolj razpršene, na primer v delnice, vzajemne sklade, zlato, nepremičnine itd. Namesto vlaganja v številne posamezne delnice, so naložbe v globalne delniške trge idealne za široko diverzifikacijo in so osnova portfelja vrednostnih papirjev.

Kdor mesečno varčuje v vzajemnih skladih, naj varčuje naprej. Če pa še niste varčevalec na delniških trgih, pa je zdaj vsekakor smiselno razmisliti o tem koraku. Pri mesečnem varčevanju pride do tako imenovanega učinka povprečnih stroškov, če na primer redno vlagate določen znesek v delniške naložbe prek varčevalnega načrta, boste dobili v času krize, torej ko tečaji padajo, več enot za svoj kapital. Dolgoročno se bodo oblikovale povprečne nakupne cene in se vam ni treba spraševati, kdaj je idealen čas za vstop ali izstop.

Če ste dolgoročni vlagatelj, vam torej v kriznih razmerah ni treba storiti ničesar. Morda bi bilo bolje izkoristiti trenutek, da ponovno razmislite o lastni naložbeni strategiji in preverite ali se vaš delniški portfelj ujema z vašim profilom tveganja.

 

 

Do konca aprila s 50 % NIŽJIMI VSTOPNIMI STROŠKI!

 

 

Do konca aprila vam nudimo 50 % nižje vstopne stroške

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 15. 3. 2022 po 0.01 uri pa do 1. 5. 2022 do vključno 0.01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Posvetujte se s strokovnjaki

Izberite svojega finančnega svetovalca in se dogovorite za brezplačni osebni posvet. SPOZNAJTE SVETOVALCE in izberite BREZPLAČNI termin v naši poslovalnici ali prek spleta

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zasedanje Evropske centralne banke ter sveži podatki o februarski inflaciji v ZDA sta dejavnika, ki bi bila ob normalnih okoliščinah v središču pozornosti vlagateljev v preteklem tednu, a vojna v Ukrajini še naprej kroji dogajanje na kapitalskih trgih. Delniški indeksi ostajajo pod pritiskom, še naprej je nepredvidljivo dogajanje na surovinskem trgu.

Inflacija v ZDA je februarja na letni ravni znašala že 7,9 %, prav v teh dneh poteka zasedanje ameriške centralne banke Fed. Vse kaj drugega kot prvi 0,25-odstotni dvig ključne obrestne mere v ciklu zaostrovanja bi bilo za trg precejšnje presenečenje. Manj verjeten, a še zmeraj mogoč, je tudi dvig za 0,50 odstotka, ki bi gotovo dodatno zamajal delniški trg. Pod drobnogledom bodo predvsem stališča Fed v zvezi s trenutnim ekonomskim dogajanjem, inflacijo ter napovedjo o višanju obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih. V preteklem tednu so se padci na ameriškem delniškem trgu stopnjevali, najslabše so jo odnesle delnice sektorja osnovnih potrošnih dobrin, saj se vse več pomembnih imen iz panoge odloča za ustavljanje poslovanja v Rusiji, ki sicer ne predstavlja enega ključnih, a vseeno precej velik trg za podjetja, kot so Coca-Cola, Pepsi, McDonald’s in Nestle. Vsi od naštetih so prodajo v Rusiji že ustavili oziroma močno omejili. Padle so tudi cene delnic tehnološkega sektorja, indeks največjih ameriških IT podjetij, Nasdaq, je zdrsnil v območje medvedjega trga, kar pomeni, da so marsikatere še do nedavnega visoko vrednotene naložbe sedaj bolj privlačne za dolgoročne vlagatelje.

Po prvih namigih o napredovanju v pogajanjih med rusko in ukrajinsko stranjo, so si nekoliko opomogle evropske delnice. Nad pričakovanji so bili tudi nekateri ekonomski podatki iz Velike Britanije in Nemčije, a razsežnosti vpliva energetske in surovinske krize na evropsko gospodarstvo bodo vidne šele v prihodnjih merjenjih. Obeti za v bodoče so zato odvisni predvsem od razvoja geopolitičnih napetosti. Evropska centralna banka je v odgovor na spremenjeno makroekonomsko sliko presenetljivo napovedala predhoden umik programa odkupovanja obveznic, s čimer so pri ECB zavzeli ostrejše stališče od pričakovanj. Ključne obrestne mere v evro območju za zdaj ostajajo nespremenjene, a v luči vsesplošne draginje so pri ECB naznanili, da bodo v prihodnje storili vse za ohranitev cenovne stabilnosti.

Divja rast cen večine energentov in surovin se je v minulem tednu nekoliko umirila. Vrednosti terminskih pogodb nafte, zemeljskega plina, pšenice, bakra, aluminija in nekaterih drugih surovin so doživele znaten popravek v primerjavi z rekordnimi vrednostmi doseženimi v začetku minulega tedna. Ob tako nenadni rasti takšni padci niso nič neobičajnega in glede na še zmeraj zelo negotovo geopolitično situacijo, ne pomenijo nujno obrata v trendu. Za razliko od večine ostalih surovin, katerih izvoznici sta Rusija in Ukrajina, je strmo rast nadaljevala cena niklja. Njena vrednost se je zgolj v enem dnevu podvojila. Nikelj je pomemben element v baterijskih celicah električnih avtomobilov, elektroniki in medicinskih pripomočkih.

Medtem ko na zahodu ob visokem deležu imunega prebivalstva ter osredotočenosti javnosti in vlagateljev na vojno v Ukrajini covid-19 nima več pomembnega vpliva na gospodarstvo in trge, je situacija povsem drugačna na Kitajskem, kjer se spopadajo z najhujšim valom okužb po začetnem izbruhu pred dobrima dvema letoma. Oblasti v vse več mestih znova uvajajo strožje omejitvene ukrepe, 17 milijonski Shenzhen je v »lockdownu«. Veliko vprašanj poraja tudi odnos oblasti v Pekingu z Rusijo, ta naj bi po obtožbah Washingtona od Kitajske zahtevala vojaško opremo in denarno podporo za vojno v Ukrajini. V komunistični partiji navedbe zavračajo, a strah pred nagibanjem Kitajske k Putinu, ki bi verjetno pomenilo sankcije zahoda, se odraža na sentimentu vlagateljev. Kitajski delniški trg, ki je bil zaradi regulacij največjih tehnoloških podjetij in groženj o umiku kitajskih podjetij iz ameriške borze že prej pod pritiskom, trenutno trguje po zgodovinsko nizkih vrednotenjih.

Na valutnem trgu je v zadnjem obdobju pridobival ameriški dolar, ki predstavlja varen pristan v času negotovosti na trgih. Prav tako se dolar krepi na podlagi pričakovanj o ostrejši denarni politiki ameriške centralne banke in močnem trgu dela v ZDA. Evro je tako padel na vrednost okrog 1,10 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj se spreminja iz dneva v dan, zato je investiranje v takem okolju na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije, a Fed zadnje dni nakazuje, da bo dvig počasnejši. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo ob vse višji inflaciji storila ECB. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija pa nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Defenziven pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer postale neprivlačne. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva, pa v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

Mesečno poročilo za februar 2022

 

Mesečno poročilo za februar 2022

 

Naložbeni komentar – februar 2022

Strah, je bila (pre)pogosto slišana beseda v zadnjem obdobju, ki se je v februarju še kako odražala tudi na finančnih trgih. A, če smo se vlagatelji še pred nekaj tedni osredotočali predvsem na vprašanje, v kakšnem obsegu bodo na trge vplivale ostrejše denarne politike centralnih bank, je tekom meseca v ospredje prihajal strah pred posledicami še do nedavnega težko predstavljive vojne v Evropi. Četrtek, 24. februar, je bil datum, ki bo ostal zapisan kot začetek ruske invazije na Ukrajino. Še isti dan smo na finančnih trgih v nekaj urah doživeli vse od potopa rizičnih delniških naložb in bega kapitala v varnejše oblike naložb, kot so državne obveznice in plemenite kovine, do preobrata in ponovnega priliva sredstev v obratni smeri. Marsikateri segmenti delniškega trga so tako prvi dan oboroženega spopada v Ukrajini končali celo v pozitivnem območju. To je bil dan, ki je napovedal tok dogajanja na trgih v obdobju, ki je sledilo in je še pred nami – strah, negotovost in nihajnost bodo vsaj v bližnji prihodnosti še naprej zaznamovali dogajanje na borzah. Glede na kaos, ki je zavladal po prvih dneh spopada, so bile na globalni ravni izgube še relativno obvladljive. Indeks MSCI All Countries je februar zaključil s 2,58 % negativnega donosa, a razlike med posameznimi trgi, predvsem na geografskem nivoju, so bile velike.

V ZDA so bili v začetku tega meseca v središču pozornosti podatki o januarski inflaciji, ki je na letni ravni dosegla 7,5 %. Številka je pomenila znak za alarm pri ameriški centralni banki Fed, ki je dodatno zaostrila svoje napovedi v zvezi z zategovanjem denarne politike v letošnjem letu. Vlagatelji so se odzvali z zmanjšanjem izpostavljenosti bolj tveganim segmentom trga, kot je informacijska tehnologija. Trenutno je v trg vračunanih šest dvigov obrestne mere za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 % letos, a odvijanje vojne bi lahko pomembno vplivalo tudi na prihodnje postopanje centralnih bank. Preden so sredi meseca obnašanje na trgih začeli diktirati geopolitični konflikti, so bile med vlagatelji pozorno spremljane objave rezultatov poslovanja podjetij iz zadnjega četrtletja leta 2021. Ob koncu sezone objav v ZDA so podjetja iz indeksa S&P 500 v povprečju na letni ravni zabeležila več kot 30 % rast dobička, kar je občutno več od pričakovanj (analitiki so napovedovali okrog 20 % rast). Vzpodbudni so bili podatki indeksa proizvodnih managerjev PMI ter prodaje na drobno, kar kaže na to, da ameriško gospodarstvo ostaja v dobri formi, a na koncu je na Wall Streetu prevladal vpliv napetih geopolitičnih odnosov, saj je ameriški trg merjeno z indeksom MSCI USA mesec zaključil z 2,95 % izgube.

Še precej bolj kot v ZDA,  bomo posledice vojne občutili v Evropi. K dvigu inflacije bodo prispevale višje cene žit in gnojil. Rusija in Ukrajina skupaj pridelata za tretjino svetovne porabe pšenice, četrtino ječmena in skoraj tri četrtine sončničnega olja. Rusija je prav tako pomembna izvoznica niklja, aluminija in paladija, a najbolj nas seveda v Evropi lahko skrbi odvisnost od ruskih energentov. Zaenkrat se ukrepov na področju energetike vsi vpleteni še izogibajo, a glede na to, da je to gotovo najmočnejše Putinovo orožje na področju gospodarskih sankcij, lahko ob stopnjevanju vojaških bojev pričakujemo tudi grožnje o zmanjšanju dobave energentov, kar se že močno odraža v cenah nafte in evropskega zemeljskega plina. Evropske oblasti se močno zavzemajo za nadomestitev uvoza fosilnega goriva z domačimi obnovljivimi viri, a tranzicija bo počasna. Evropski delniški indeksi so mesec sklenili v rdečem.

Na trgih v razvoju je bilo v ospredju dogajanje v Rusiji. Moskovska borza zaenkrat ostaja zaprta, a izgube delnic podjetij, ki trgujejo na tujih borzah so velike. Ruska vlada bo padec domačega delniškega trga skušala omiliti z 10 milijard težkim svežnjem, ki ga bo na trg injiciral državni premoženjski sklad. Tudi ostali rastoči trgi so v februarju večinoma izgubljali. Če se bo vojna zavlekla, lahko pričakujemo dodatno stopnjevanje inflacije, ki na rastoča gospodarstva zaradi relativno večjega deleža potrošnje prebivalstva za hrano in energijo, vpliva močneje kot na razvita.

Rdeča barva je vladala tudi na regionalnih trgih. Slovenija je kot izrazito izvozno naravnano gospodarstvo zelo odvisna od dogajanja na globalnem nivoju, podobno pa velja tudi za naš delniški trg. Indeks SBITOP je v februarju izgubil več kot 10 % vrednosti.

 

 

Zelo očitno se dva dejavnika, ki sta diktirala gibanje delniških trgov v mesecu februarju odražata tudi na gibanju cene najbolj spremljane ameriške 10-letne državne obveznice. V začetku meseca se je v luči pričakovanja ostrejše denarne politike zahtevana donosnost po dolgem času povzpela nad 2 %, a slika se je obrnila ob začetku vojne v Ukrajini. Ameriške državne obveznice predstavljajo varno obliko naložbe, na katero se vlagatelji obrnejo v nemirnih obdobjih, posledično cene obveznic zrasejo, kar pomeni nižjo zahtevano donosnost. Ta je za ameriško 10-letno obveznico konec meseca znašala 1,84 %. Podobno je bilo tudi gibanje evropskih državnih obveznic.

 

Prejmite dodatnih 30 evrov ob sklenitvi varčevanja

 

 

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte prospekt Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje. Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja Generali Krovni sklad s 16 podskladi. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.generali-investments.si, kjer vlagatelj najde tudi druge podatke in informacije o skladih.

* Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d.o.o. še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2022 po 0:01 uri in do 1. 1. 2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje. Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v višini 30 EUR iz naslova te prodajne akcije. Navedena akcija se izključuje z drugimi prodajnimi akcijami v času veljavnosti te akcije, vlagatelj lahko prejme dodatno vplačilo v podsklade Generali Krovnega sklada le enkrat. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.

 

 

Rusko-ukrajinska kriza – vpliv na kapitalske trge

Žal tudi od tu dalje ostaja položaj povsem nepredvidljiv. Pričakuje se odločen odziv Evrope in ZDA, a položaj Rusije v svetovnem gospodarstvu, predvsem kot vir surovin in energije, je takšen, da kakršen koli že bo ta odziv, bo škodoval tudi energetsko odvisni Evropi.

Na ruski napad na Ukrajino so se danes najmočneje odzvali surovinski trgi in ruski trg vrednostnih papirjev (tako delnic kot obveznic). Vsi premiki na trgih odražajo strah pred močno okrepitvijo sankcij. Osnovni odziv vlagateljev je premik v varne naložbe in počakati, da se nevarnost razkadi.

Pred kakršnokoli čustveno reakcijo svetujemo pogled v izkušnje iz preteklosti. Zgodovina od druge svetovne vojne dalje nas na delniških trgih uči, da je trenutek, ko pride do izbruha sovražnosti, trenutek, ko je strah največji in razsodnost najmanjša. Čustva zameglijo logiko in vlagatelji želijo le absolutno varnost. A padci glavnih delniških trgov (ZDA, Evropa) ob izbruhu vietnamskega spopada, prve in druge iraške vojne, spopada v Afganistanu in ne nazadnje ob ruski zasedbi Krima v letu 2014 kažejo, da je bilo takrat za umikanje iz bolj tveganih delniških naložb v varnejše, denarne, že prepozno. Kratkoročni, politično motivirani padci na kapitalskih trgih pogosto s seboj prinesejo dolgoročne gospodarske priložnosti, čeprav vlagatelji v teh težkih trenutkih, ki jih presenetijo, prihodnost vidijo zelo črno. A že omenjene izkušnje govorijo, da je treba ohraniti investicijsko disciplino, saj nevarnost in strah prinašata priložnosti.

Kljub dogajanju na rusko-ukrajinski meji, za globalne vlagatelje največji izzivi ostajajo politike centralnih bank in inflacija. Zato ponovno poudarjamo osnovne usmeritve, ki jih vlagatelji morajo vedeti, ko trgi padajo in smo jih povzeli v našem zadnjem webinarju “Tri stvari, ki jih morate vedeti, ko trgi padejo” pretekli teden.

1. Kapitalski trgi nihajo. Padec delniških trgov je začasen in pričakovan pojav. Do nihanja pride, ker so vrednosti na finančnih trgih neposredno povezane z družbenim, političnim in gospodarskim dogajanjem v svetu, z novicami ter pričakovanji vlagateljev v zvezi z njimi ter čustvenimi odzivi nanje.
2. Kako premagati strah, ko vrednosti naložb padajo? Tako, da si že pred vstopom v naložbo postavite sebi lastno naložbeno strategijo, sebi in svojemu vlagateljevemu profilu primeren portfelj naložb. Ta vključuje tudi predvidevanja, kaj boste naredili, ko bodo trgi zanihali. Ko trgi zanihajo, sledite svoji lastni strategiji.
3. Ne lovite vrha in ne lovite dna! Ne čakajte boljše priložnosti. Na dolgoročni poti investiranja je na vaši strani obrestno obrestni račun, na drugi strani pa nam inflacija tiho in na videz neopazno znižuje kupno moč naših prihrankov.

 

Vabimo vas k spremljanju torkovih komentarjev ekipe upravitelj družbe Generali Investments na trenutno dogajanje na trgu in nasvetom za vlagatelje.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Po bolečem začetku leta, je bilo pretekli teden na Wall streetu čutiti nekaj več optimizma, a trgi ostajajo veliko bolj muhasti, kot smo bili vajeni v obdobju pokoronskega okrevanja. Smer gibanja glavnih ameriških indeksov so določale predvsem objave četrtletnih rezultatov za zadnje četrtletje 2021. Poslovanje je bilo z nekaj izjemami vzpodbudno. Med podjetji iz skupine FAANG, so rezultate predstavili pri Amazonu in Googlu, ki sta zopet izpolnila visoka pričakovanja vlagateljev, prav nasprotno pa je zelo razočarala Meta (bivši Facebook). Poslovanje iz zadnjega četrtletja lani, kot tudi napovedi za letos, zaostajajo za napovedmi analitikov. Ob vse ostrejši konkurenci na področju družbenih omrežij, je prvič v zgodovini podjetja upadlo število dnevno aktivnih uporabnikov, vlagatelji pa zaenkrat ostajajo zadržani do futurističnih načrtov v zvezi z navidezno resničnostjo oziroma t.i. Metaversom. Tržna kapitalizacija delnic Meta Platforms je po objavi rezultatov padla za 230 milijard dolarjev, kar je bila največja dnevna izguba vrednosti kateregakoli ameriškega podjetja do sedaj. Pozitivno so presenetili januarski podatki iz trga dela v ZDA. Kljub razmahu okužb z različico Omikron, je bilo število novo ustvarjenih delovnih mest nad pričakovanji. Trg dela ostaja zelo močan, a po drugi strani to ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. To se je odražalo na trgu obveznic, zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je splezala že do 1,93 odstotka. Ta teden bodo pod drobnogledom sveži podatki o inflaciji v ZDA, ki naj bi v januarju presegla 7 odstotkov.

Nekoliko nižja, vendar še zmeraj rekordna, je bila s 5,1 odstotka januarska inflacija v evro območju. Kljub temu je evropska centralna banka na rednem zasedanju minuli teden ključno obrestno mero pustila nespremenjeno. Predsednica ECB je tokrat le priznala, da bo rast cen trdovratnejša od prvotnih pričakovanj. Predčasno zaostrovanje evropske denarne politike se zdi precej bolj realno, kot še pred kratkim. Čeprav k dvigu cen v evro območju v veliki meri botrujejo izpadi v oskrbovalnih verigah ter energetska kriza in ne presežno povpraševanje, pa višji stroški življenjskih potrebščin stopnjujejo pritiske na višanje plač, kar vrti inflacijsko spiralo. Bolj jastrebji toni ECB so se odražali tudi na finančnih trgih, saj so glavni evropski delniški indeksi rahlo izgubljali, zahtevane donosnosti državnih obveznic pa rasle. Za bolj agresiven pristop k povišani inflaciji so se odločili v VB, kjer je Bank of England prvič po letu 2004 ključno obrestno mero dvignila na dveh zaporednih zasedanjih.

V senci začetka zimskih olimpijskih iger ter praznovanja največjega državnega praznika – lunarnega novega leta, iz Kitajske prihajajo novi zaskrbljujoči podatki za državni nepremičninski sektor. Prodaja 100 največjih gradbenih podjetij, je januarja, v primerjavi z letom prej, padla za dobrih 39 odstotkov, kar bo dodatno poglobilo krizo visoko zadolženih in nelikvidnih podjetij v panogi. V Turčiji se nadaljuje neuspešen ekonomski eksperiment, inflacija na letni ravni je januarja znašala že 49 odstotkov. Predsednik Erdogan je v odgovor uvedel različne ukrepe, med drugim 50 odstotni dvig minimalne plače (prejema jo kar 40 odstotkov delavno aktivne populacije) ter različne oblike socialne pomoči. Še naprej pa vztraja pri (za inflacijsko okolje kontradiktorni) vse ohlapnejši denarni politiki. Ob šibki domači valuti in vzpodbudnih obetih glede epidemije, nekaj upanja za izboljšanje situacije predstavlja prihajajoča turistična sezona. Rusi še naprej pospešeno krepijo svoje vojaške sile na meji z Ukrajino. Po ocenah iz ZDA, je v pripravljenosti že 70 odstotkov ruske bojne moči potrebne za morebitno obširno invazijo. Poznavalci so mnenja, da se predsednik Putin še ni dokončno odločil o nadaljnjih korakih. V kolikor se spor ne bo rešil po diplomatski poti, se kot možne oblike napada izpostavljajo poskus priključitve ukrajinske regije Donbas, kibernetski napadi ter popolna invazija na Ukrajino, ki pa zahod poziva k bolj umirjeni retoriki in poročanju, saj (po mnenju Kijeva pretiran) strah pred vojno v regiji povzroča odliv tujega kapitala iz države.

OPEC+ se je na zasedanju prejšnji teden pričakovano odločil za nadaljevanje postopnega povečevanja črpanja nafte za 400.000 sodčkov dnevno v marcu. Največje odjemalke na čelu z ZDA stopnjujejo pritiske k dodatnemu povečanju proizvodnje, a nekatere članice kartela stežka zagotavljajo že trenutno dogovorjene kvote. Cene nafte na trgu tako ob zelo zimskih razmerah v ZDA in napetostih na vzhodu Evrope nadaljujejo pot proti ceni 100 dolarjev na sodček ter podžigajo rast cen večine osnovnih življenjskih potrebščin. Se po pojavlja možnost dogovora med ZDA in Iranom, kar bi prineslo na trg iransko nafto in nekoliko omililo rast cen nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že vsaj štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrnejo nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponuja visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva še ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid-19 politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.