PREGLED AKTUALNEGA DOGAJANJA
Vpliv novega koronavirusa na kapitalske trge
Več
pon-pet: 8.30 – 16.00
E-pošta: nasvet@generali-investments.si
Izberite svojega finančnega svetovalca in se dogovorite za osebni posvet.
Poiščite najbližjo poslovalnico.
Vsak torek v Komentarju ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje.
Vsak petek, ob 11. uri, nas lahko spremljate v živo na dogodku FB live, kjer bodo naši strokovnjaki komentirali aktualna dogajanja na kapitalskih trgih. Zastavite nam lahko vprašanja.
Lepo vabljeni!
Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:
Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 3. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 6. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.
Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.
Pregled dogajanja:
– Ukrepi za zajezitev virusa se v večini držav, tako kot pri nas še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih v svetu strmo narašča. A položaj se slabša predvsem na zahodu, kjer v ospredje prihajata Velika Britanija in predvsem ZDA, in kjer vidimo močnejše zaostrovanje ukrepov šele zadnje dni. Posledično to še dodatno zavira gospodarsko aktivnost. Vse gre v smeri naše napovedi izpred tedna dni, da se bodo ukrepi stopnjevali oziroma ostali na zaostrenem nivoju še nekaj tednov. Prve sprostitve lahko pričakujemo okoli 1. maja.
Vidimo pa prve znake umirjanja v našem delu sveta. Spodbudni podatki prihajajo iz Lombardije, kjer je trenutno več kot 40 % vseh okuženih v Italiji, in najhuje prizadetih mest Bergamo, Brescia, Cremona. Včeraj so zabeležili upad števila aktivno obolelih (ljudi ki potrebujejo zdravstveno oskrbo) v primerjavi z dnevom prej. Število ozdravljenih je prav tako precej poskočilo. Lombardija s tem, upajmo, kot prva resno vstopa v 2. fazo (upadanje aktivno obolelih), kar bo razbremenjevalo zdravstvo in dajalo prepotrebno spodbudo za vse ostale.
Tudi v Sloveniji je situacija relativno stabilna v primerjavi z državami na zahodu.
– Vse jasnejši je vpliv ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na gospodarske aktivnosti. V prvem in drugem kvartalu pričakujemo močan upad gospodarske aktivnosti, za ZDA se te številke za drugi kvartal sedaj gibljejo na nivoju med 20 % in 25 %. Recesija naj bi bila še nekoliko močnejša v Evropi. A centralne banke in države G20 (skupine 20 največjih gospodarstev na svetu) so za ukrepe proti koronavirus recesiji namenile že 5 trilijonov dolarjev. Sodelujejo tudi manjše države, med njimi tudi Slovenija s 3 milijardami vrednim paketom pomoči, kar predstavlja dobrih 6 % BDP. Ti ukrepi naj bi podjetjem in zaposlenim premagali prebroditi najhujše obdobje do začetka junija, ko naj bi se življenje začelo vračati v normalne tirnice.
– Virus in gospodarska kriza še nista dosegla vrhunca, a v svetu prevladuje optimizem, da se bo do poletja stanje normaliziralo, omejitveni ukrepi se bodo sprostili in gospodarstvo bo ponovno začelo počasi vzpostavljati pretrgane gospodarske vezi. Tako se v tretjem in četrtem kvartalu pričakuje močan odboj gospodarske aktivnosti, ki bo deloma nevtralizirala negativen efekt iz prvega in drugega kvartala. Vseeno leto 2020 izgleda izgubljeno, upad gospodarstev bo enak ali večji kot leta 2009.
– Osnova za optimizem je počasna odprava ukrepov na Kitajskem, ta teden se normalizira življenje tudi v Wuhanu, epicentru izbruha bolezni. A nekatere omejitve ostajajo, še posebej za tiste, ki se vračajo na Kitajsko. Zato je okrevanje počasnejše kot so pričakovali pred nekaj meseci. A pomembno je, da se je okrevanje gospodarstva začelo. Ko se bodo čez kakšen mesec začeli sproščati tudi ukrepi v Evropi in ZDA, bo okrevanje dobilo nov zagon. Vseeno pa svet po koronavirusu ne bo enak kot pred njim. O tem smo pisali v članku prejšnji teden. Več si preberite tu.
Vpliv na kapitalske trge:
– Ukrepi centralnih bank z zagotavljanjem likvidnosti in držav s poizkusom stabilizacije poslovnega okolja, kot kaže vsaj začasno delujejo. Tečaji in velika nihanja so se nekoliko umirili, tako da so premiki zadnji teden precej manjši, kot v tednu ali dvema pred tem. Videli smo odboj in porast tečajev z najnižjih nivojev. Tako smo bili v preteklem tednu priča tudi najvišji dnevni rasti indeksa Dow Jones po letu 1933. Pomembna je bila stabilizacija obvezniških in denarnih trgov, ki je v naslednjem koraku prinesla umiritev tudi na delniške trge.
– Podjetja in regulatorni organi zadnje dni pospešeno komunicirajo s trgom. Skupaj spreminjajo in gradijo nova pričakovanja vlagateljev. Skupna točka je, da je virus in z njim povezana gospodarska kriza še naprej velika neznanka, so pa že opazni vplivi na poslovanje podjetij. ECB tako svetuje premislek pri izplačilu dividend in odkupih lastnih delnic vsem podjetjem v finančni industriji. Države v zameno za pomoč in subvencije zahtevajo ustavitev izplačila dividend in odkupe delnic tudi od ostalih borznih podjetij. Posledično vse več podjetij umika napovedi poslovanja za 2020 in 2021 ter umika napovedi izplačila dividend ter nakupe lastnih delnic. Še posebej je to očitno v najbolj prizadetih panogah kot so turizem, letalska industrija, transport, finance itd.
– Manjša borzna nihanja in čas, da so vlagatelji lahko na novo ovrednotili naložbe in podjetja so pokazali na tržne priložnosti. Videli smo lahko, da so po obdobju nediskriminatornega prodajanja, ko so vlagatelji v iskanju likvidnosti bežali iz vseh naložb, nekatere naložbe zopet postale privlačne za selektivne vlagatelje. Odboj še zdaleč ni bil enak pri vseh naložbah, saj so nekatere delnice le še 10 % ali 15 % pod vrhom. Dobro poslovanje ter čvrste bilance so bile v odboju nagrajene. Tudi podjetjem, ki so si prihranila nekaj manevrskega prostora (in denarja) se odpirajo zanimive in ugodne priložnosti za prevzem tekmecev v slabši kondiciji.
Nasvet za vlagatelje:
– Poplava novega denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države, so zaenkrat uspele ustaviti padec tečajev delnic. Če ne bo bistvenega poslabšanja pričakovanj o recesiji, lahko v naslednjih tednih pričakujemo proces izoblikovanja dna. Vlagatelji, ki so zelo malo ali sploh niso izpostavljeni delniškim naložbam morajo na tej točki razmisliti, kako vstopiti na trg. V razmislek priporočamo metodo povprečne nakupne cene, ki pomeni postopen vstop z ne več kot 25 % vložka. Nato počakajte na razvoj situacije. V kolikor bo nihajnost trajala, se nadaljuje s postopnim vstopom ostalega 75 % deleža v tretjinah, po 25 %, pri vsakem večjem padcu.
– Trg bo verjetno še močneje zanihal v prihajajočih tednih in mesecih in predvsem premike navzdol je potrebno izkoristiti za dodajanje pozicij. Živimo v trenutku, ko je možno s preudarno razporeditvijo sredstev lepo nadgraditi povprečne dolgoročne donose.
– Za dolgoročneje naravnanega vlagatelja se s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima sedaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu še vedno veliko, a trenutno smer trga usmerja pretežno strah. Vseeno pa smo v zadnjem tednu videli, da so vlagatelji bolj pogumno stopili v nakupe stabilnih in trajnostno ter zdravstveno usmerjenih podjetij, katerim ustreza tudi naložbena struktura podsklada Generali Vitalnost.
– Pozorno spremljanje razvoja širjenja okužbe ima lahko blagodejen vpliv na donose portfeljev. Če bo razvoj pandemije podoben kot na Kitajskem, kar bi moralo postati jasno v dveh do treh tednih, lahko pričakujemo tudi buren odziv na trgu. Kreiranega je bilo nekaj trilijonov svežega denarja in del tega se bo prelil tudi na borzne trge.
Pravilno pozicioniranje upraviteljev vzajemnih in pokojninskih skladov lahko prinese nadpovprečne donose in s tem vlagatelje nagradi za potrpežljivost. O čem govorim? Le redko so panoge izpred krize najdonosnejše v naslednjem ciklu po krizi. Zato so prilagoditve v portfelju nujne, to pa lahko ponudi le aktiven pristop k investiranju. V času pred zadnjo finančno krizo so bile borzne zvezde finančne institucije; najbolj so izstopale banke. V svetu so kotirale pri 2-kratniku knjižne vrednosti, lokalno pa je veljalo, da je vse, kar je pod 4-kratnikom, poceni. Kje smo bili zadnjih pet let? Kar ni propadlo ali bilo podržavljeno, se je gibalo na ravni 0,5-kratnika pa tja do 1-kratnika knjižne vrednosti, za najbolj učinkovite banke. Zvezde pred pokom dot.com balona leta 2001 so bili telekomi in nekatera IT-podjetja z absurdnimi vrednotenji. Nemški Telekom še danes kotira pri 10 odstotkih vrednosti iz leta 2000. Podobno je s slovenskim Telekomom.
Največja kriza 20. stoletja, druga svetovna vojna, je prinesla razpad imperijev, stotnijo novih držav, prerazporeditev globalne moči ter dokončno emancipacijo žensk. Koronakriza seveda ni druga svetovna vojna, a vseeno se zdi, da bo prinesla večje spremembe kot zadnji dve krizi.
Zadnja leta se je vse bolj poudarjala delitvena ekonomija, car-sharing in javni prevoz, Airbnb in podobne novotarije. Psihoanalitiki že ocenjujejo, da se bodo po krizi pri nekaterih pojavile določene motnje, podobne stresu, ki ga doživijo vojaki. Ljudje bodo dvakrat premislili, ali bi sedli v avto nekega tujca, ali se bodo vkrcali v omejen prostor na križarki še z drugimi 4000 potniki … Kitajska po karanteni odpira kinodvorane, vendar ostajajo prazne, ker si ljudje ne upajo v kino. Po drugi strani razcvet doživlja nakupovanje na medmrežju, zlasti tehničnega blaga, močno raste dostava hrane. Najnovejši hit so elektronske lekarn; standardi in regulatorne omejitve so najtrši oreh. A izkušnje kažejo, da se kupec, ko enkrat zamenja nakupni kanal, le redko vrne na prvotnega. Na Kitajskem so odkrili, da je bila gotovina eden od osnovnih prenašalcev virusa. Verjetno bo podobno v Evropi in ZDA. Zato se je okrepilo elektronsko plačevanje.
Podjetja v karanteni ugotavljajo, da se da posel voditi tudi preko interneta in medmrežja, da vsakokrat le ni potreben sestanek v živo. Manj bo poslovnih hotelskih nočitev in potovanj, ponudniki medmrežnih storitev pa bodo zaslužili več. Nabavne verige se bodo spremenile in prilagodile, več bo lokalne proizvodnje. Tukaj lahko pridobi tako Slovenija kot tudi preostale države Južne Evrope. Pričakujemo lahko selitev dela proizvodnje iz Azije v Evropo. Podjetja namreč ugotavljajo, da je poleg nizke cene pomembna tudi stabilnost dobavnih verig.
Največje spremembe pa gre pričakovati v zdravstvu. Gledanje izključno na dobiček se vrača kot bumerang. Rezanje števila postelj in aparatur se namreč maščuje. To nakazuje tudi poteza EU, ki je napovedala ustanovitev sklada, ki bo skrbel za medicinsko opremo in zdravila. Strateško in zdravstveno je bilo neodgovorno dopustiti, da sta se dve tretjini proizvodnje zaščitne medicinske opreme skoncentrirali na Kitajskem. Zato ker je bilo tam ceneje. Z rezanjem in pritiski na zdravstvene proračune so velika farmacevtska podjetja vlagala le v raziskavo zdravil, kjer so videla dobiček. V bodoče bodo morale države podpreti raziskave tudi v segmentih, ki morda tisti trenutek niso tržno najbolj zanimivi, so pa pomembni za ljudi. Vse te spremembe bodo močno vplivale na kapitalski trg, ki bo čez nekaj let izgledal drugače kot danes. Prišli bodo novi zmagovalci. Vlagatelj pa si mora zastaviti prava vprašanja ter poizkušati najti odgovore nanje, da bo uspešen. In če slovenska vlada resno misli izpeljati zdravstveno reformo, jo mora v šestih mesecih po krizi, ko bodo ljudje pripravljeni na spremembe. Z oddaljenostjo krize bo tudi volja za spremembe upadala.
ATVP opozarja, da so tovrstne naložbe izredno tvegane, saj ne gre za finančne instrumente, urejene z zakonom o trgu finančnih instrumentov, trgovanje z njimi ni nadzorovano s strani ATVP, obljubljene donosnosti pa ne odražajo dejanskih realiziranih donosnosti.
Zaradi navedenega ATVP odsvetuje tovrstne naložbe in vlagateljem priporoča, da v primeru prejema tovrstnih ponudb ravnajo zelo previdno in upoštevajo vsebino tega sporočila.
ATVP vlagatelje ob tem opozarja na temeljna pravila vlaganja in sicer:
– poučite se o morebitnih tveganjih, povezanih z naložbo,
– preverite, ali ima družba dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti,
– posebej bodite pazljivi pri obljubah visokih donosov (tj. več od 5-odstotnega donosa),
– bodite pazljivi pri programski opremi, ki samodejno ustvarja transakcije namesto vas,
– predvsem bodite previdni, ko se od vas zahtevajo podatki o vaši kreditni kartici.
Vir: ATVP
Še nedavno, ob koncu zadnjega desetletja, smo res lahko nemočno spremljali zlom svetovne borze, ko se je v letu in pol svetovni delniški indeks več kot prepolovil. Ob tem se nam je dozdevalo, da smo se naučili pomembne lekcije, da enostavno ne investiramo na kapitalski trg. Vendar se mnogi – ne samo mladi ljudje, temveč tudi starejši, delavno aktivni ljudje – brez dodatne opore na kapitalskem trgu (to je kot dodatno varčevanje ali investiranje v finančne produkte), pogosto znajdejo v negotovem finančnem položaju. Kaj to pomeni? Če je vaš denar investiran samo v denarnih sredstvih na banki ali podobnih produktih, verjetno ne boste dosegali niti inflacije. Ob enem imajo mladi prednost pred svojimi starši, saj dlje ko »nalagajo« oz. plemenitijo denar, močnejši je njihov investicijski potencial. Razlika med varčevati in investirali dovolj zgodaj (sedaj) ali čakati na prihodnost, je lahko tudi do več 10.000 evrov. Milijoni so čutili posledice zadnjega zloma borze leta 2008 in če ste med tistimi, ki se še vedno bojite investirati, vam želim pojasniti, kako lahko premagate vaš strah in začnete varčevati.
Najprej je pomembno, da se vsaj deloma finančno izobrazite. Vendar pa naj izobraževanje ne temelji na poročilih medijev, saj se ti povečini nagibajo k senzacionalizmu kratkoročnih dogodkov na trgu – kdaj bo počil naslednji borzni balon, kakšna nepojmljiva kriza nas čaka ali katera je nova vroča naložba na trgu. Mediji naj ne bodo primarni vir za vaše izobraževanje. Kakšna knjiga pa le ne bo odveč. Lahko pa je že dovolj, da vam finančni svetovalec pojasni delovanje kapitalskega trga, kaj prinaša volatilnost oz. nihajnost, prednosti dolgoročnega varčevanja in investiranja, kateri načini varčevanja so primerni za vas, kako začeti in kako se lahko pripravite na razmere na trgu v prihodnosti.
Varčevanje je tek na dolge proge
Pristop k varčevanju ali investiranju je predvsem tek na dolge proge. Preden se zanj odločite, povprašajte kakšni so bili dolgoročni donosi na borzi (10, 15, 20 let), saj so enoletni donosi nepomembni. Ob tem bi želela poudariti, da kratkoročno (t. j. dnevno, tedensko, mesečno) spremljanje gibanje trga ali vrednosti točk skladov nima smisla, kajti na varčevanje morate gledati na dolgi rok, vsaj od 3 do 5 let in tudi več. Se strinjam, da je kapitalski trg veliko bolj volatilen/nihajen, kot je bil v preteklosti. Predvsem zaradi tehnološkega napredka v trgovanju, to je ob pomoči različnih algoritmov in umetne inteligence, ki lažje izvaja velike posle oziroma zaradi t. i. » highfrequencytrading-a«. Kljub temu pa, če pogledamo donose v daljšem časovnem obdobju in če se v bližnji prihodnosti še ne boste upokojili, lahko pričakujete dolgoročne koristi kapitalskega trga.
Začnite z manjšimi zneski
Zaradi trenutne visoke nihajnosti na delniških trgih, lahko začnete varčevati ali investirati z manjšimi zneski. To so lahko le mesečni minimalni zneski v varčevalni načrt, ki je sestavljen iz več vzajemnih skladov. Ob tem razpršite svojo investicijo po mesecih in tudi po različnih naložbenih politikah, ker s tem dosežete povprečje vrednosti nakupa in stroška investicije. Hkrati si ne belite glave, kdaj je najbolj primeren čas za vstop na kapitalski trg. Lahko začnete z enkratno investicijo v višini 1.000 EUR. Le-ta vas ne bo »uničila«, vam pa lahko ponudi izkušnjo, s katero postanete bolj samozavestni ob varčevanju ali investiranju. Torej velike stvari se začnejo s skromnimi začetki.
Emocije vodijo v napake
Razumite svojo strategijo in sebe. Če vas dela dogajanje na trgu nervozne je pomembno, da razumete, kako vzpostaviti bolj uravnoteženo ali konzervativno naložbo. Hkrati imejte svoje merilo o tem, kako bi se odzvali na 10, 20 ali več deset odstotni padec trga. Če ste nenaklonjeni korekcijam oz. nihajem navzdol, potem nima smisla, da bi imeli večji del vaše naložbe v delnicah ali delniških skladih, ne glede na vašo starost in seveda obratno.
In bodite dosledni. Če sprejmete strategijo sistematičnega investiranja z vnaprej določenimi intervali in skozi daljše časovno obdobje, t. i. metoda povprečnega stročka, investirate ne glede na gibanje kapitalskega trga. Z doslednim varčevalnim načrtom iz enačbe investiranja lažje odstranite emocije in potencialne napake.
Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel le na kratek rok. Res, da smo prav sedaj priča enemu večjih popravkov trga, vendar kljub temu, če gledate v prihodnost, vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga. Zato začnite sedaj, razpršite svojo investicijo, vstopajte z manjšimi zneski, ki vam znižajo tveganje ter plemenitite dolgoročno. Sedaj je lahko pravi trenutek.
Pregled trenutnega dogajanja:
Ukrepi za zajezitev širitve virusa se v večini držav, tako kot pri nas, še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih globalno strmo narašča. Dovoljene so le osnovne gospodarske aktivnost, kot so odprte živilske trgovine, delovanje prehrambenih podjetij in podjetij, ki skrbijo za osnovno infrastrukturo (elektrika, voda, telekomunikacije, zdravstvo itd). Ukrepi se bodo stopnjevali še nekaj tednov, saj se takrat pričakuje vrh epidemije, ukrep karantene na širitev virusa pa glede na inkubacijsko dobo deluje z zamikom 1 do 2 tednov.
Ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 imajo vse bolj negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. Tako gredo ocene o upadu gospodarske aktivnosti v letu 2020 v ZDA od -3 % pa do -5 %. Nemška vlada za leto 2020 pričakuje 5-odstotni upad BDP, za Slovenijo so ocene med 5 % in 10%, verjetno bližje 10 %. Dalj časa bo trajala karantena, močnejši bo upad gospodarske aktivnosti in hitrejši ter učinkovitejši bodo morali biti ukrepi držav, da se omeji recesijo.
Recesija ni več vprašanje, ampak dejstvo. Zato centralne banke in države sprejemajo vse konkretnejše ukrepe za omilitev gospodarske škode. FED je ta teden napovedal neomejeno kvantitativno sproščanje v obliki odkupov državnih obveznic, ki jih v zadnjih dneh odkupuje za 125 mrd dolarjev dnevno, napovedal pa je tudi odkupe preostalih obveznic. Napovedal je tudi vrsto ukrepov v vrednosti več 100 milijard za podporo velikim in malim podjetjem. Verjetno lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi korake v smeri odkupa podjetniških obveznic.
Tudi v Evropi so ECB in posamezne države sprejele vrsto finančno zelo pomembnih ukrepov. Tudi slovenska država. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, v vrednosti 700 milijard evrov, dokončno pa se je tudi odpovedala politiki uravnoteženega proračuna. Pritisk ustavljene proizvodnje in s tem povezane velike škode je enostavno prevelik. Večina evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, si večje državne izdatke lahko privoščijo, saj so v zadnjih letih uspeli precej znižati delež dolga v BDP.
Vpliv na kapitalske trge:
Vsi sprejeti ukrepi delujejo gasilsko. Centralne banke in države poizkušajo omiliti negativna pričakovanja in s tem stabilizirati trge, ki so po ciklu 11-letne rasti in z nivoja relativno visokih vrednotenj izgubili približno 30 % vrednosti v rekordno kratkem času. Ker so se pojavile likvidnostne težave na denarnih in obvezniških trgih, so močneje zanihale tudi državne obveznice. Zato je bil prvi cilj FED-a, ECB in Bank of Japan, da stabilizirajo denarni in nato obvezniški trg. Stabilizacija obeh je predpogoj, da lahko začnemo pričakovati umirjanje tudi na delniških trgih.
V zadnjih dneh vidimo nekoliko mirnejše dogajanje na denarnih in obvezniških trgih, kar je eden prvih pozitivnih signalov s kapitalskih trgov v zadnjem mesecu. Po drugi strani se zdaj med vlagatelji krepijo negativna pričakovanja o upadu BDP, kar kljub umirjanju na denarnih trgih negativno vpliva na delniške trge. Čeprav je o koronavirusu, COVID-19, vse več znanega in iz medicinskega vidika vse več stvari jasnih, pa je vpliv karantene na gospodarsko aktivnost šele v zadnjih dneh pokazal razsežnost krize. Zato smo ta teden videli povečano aktivnost vseh vlad v zagotavljanju podpore velikim in malim podjetjem.
Ukrepanje držav je prineslo malo manjšo volatilnost na kapitalske trge in s tem nekaj več miru. Čeprav so premiki 3 % – 5 % še vedno velikanski, pa vsaj niso več na nivoju 10 % izpred dobrega tedna dni. Vlagatelji so v tem obdobju imeli tudi čas narediti podrobnejše analize vplivov na posamezna podjetja. Vplivi bodo zelo različni, zato so se tudi posamezne delnice začele obnašati drugače kot na začetku, ko so vse padale enako. Ugibanja o tem, ali bomo na trgih videli krivuljo oblike črke V, U ali L se krepijo, a dejstvo ostaja, da to zaradi slabe vidljivosti ostajajo le ugibanja. Po drugi strani nas zgodovina uči, da običajno vidimo V ali U; L le izjemoma. Zato lahko ostanemo optimisti.
Veliko podjetij umika napovedi in pričakovanja za 2020. Negotovost je enostavno prevelika. Nekatera tudi odpovedujejo izplačila dividend in zadržujejo likvidnost. Na drugi stani vidimo podjetja, ki ne opažajo velikih sprememb, ali pa celo imajo in napovedujejo rast poslovanja (predvsem iz panog zdravstva in osnovne potrošnje – prehrana, pijače itd.) Pričakovanja o dobičkih so se v povprečju močno znižala, med 20 % in 25 %, a podjetja so še vedno relativno optimistična, saj pričakujejo odboj v drugi polovici leta, in povrnitev izgubljenega že v letu 2021.
Nasvet za vlagatelje:
Po 30 % padcu delniškega trga nas zgodovina oči, da je za umik v druge naložbene kategorije praktično že prepozno. Sedaj, ko gledamo nazaj, vemo, da je bil čas za to v 2019 in v začetku leta 2020. V krajšem roku naprej, pa lahko pričakujemo še velika nihanja, tudi 10 % premik v enem dnevu je mogoč, a verjetnost, da bo vlagatelj uspešno zadel pravi trenutek, vrh ali dno, je zelo majhna. Trgi nas učijo, da je treba loviti povprečja pri nakupih in prodajah, saj je ostalo bolj plod sreče kot znanja.
Zato se za dolgoročneje naravnanega vlagatelja s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima zdaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu ogromno, a trenutno smer gibanja trga usmerja predvsem strah. Ko se bo nivo strahu umirilo, bomo videli tudi bolj pozitiven trend na trgu.
Centralne banke ustvarjajo poplavo denarja in likvidnosti, s čimer se zoperstavljajo prihajajoči recesiji. Vlagatelj, ki je danes 100 % v denarju, se sicer počuti odlično, a se mora na tej točki začeti spraševati, kako bo izgledala prihodnost. Že bližnja preteklost nam pokaže, kaj se zgodi, če poplava likvidnosti zadane ob premajhen bazen delnic in obveznic.
Nenazadnje, vsa podjetja in panoge niso enako prizadete. Če govorimo o zaprtih hotelih in katastrofi v letalski industriji, pa farmacija in prehrambena podjetja delajo s polno paro. Mogoče pa lahko vlagatelj znotraj teh podjetij, kjer so vrednotenja v tej krizi postala tudi zgodovinsko gledano zelo privlačna, najde svojo priložnost. Pomembno je le, da ostanemo budni in pozorni ter spremljamo dogajanje, kajti priložnosti se bodo pojavile. A ne glede na to, nikoli ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja med naložbenimi razredi in prilagoditev le-teh svojemu vlagateljskemu profilu.
Vabimo vas tudi k prebiranju naše naslednje rubrike v petek, v časniku Dnevniku, kjer bo beseda tekla o priložnostih in spremembah, ki jih prinese vsaka kriza.
LIT Tranzit d.o.o. je globalno, visokotehnološko podjetje s sedežem v Trzinu in razvojnim centrom v Mariboru, ki razvija in integrira inteligentne rešitve na področju javnega transporta in mobilnosti. Njihovi produkti so uporabljeni na več kot 25.000 avtobusih in neposredno vplivajo na več kot 5 milijard potnikov letno na vseh celinah. Ponašajo se z implementacijami v mestih z najnaprednejšim javnim transportom na svetu, kot so Hong Kong, Singapur, Nagoja in Tel Aviv. Rešitve podjetja LIT Tranzit d.o.o. so razdeljene v štiri sklope:
Njihova konkurenčna prednost je vertikalno integriran sistem z natančnimi in zanesljivimi algoritmi za napovedovanje prihodov v javnem prometu.
S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v LIT Tranzit d.o.o. bo podjetju omogočena nadaljnja raziskovalno-razvojna dejavnost na področjih sodobnih izzivov mobilnosti in varovanja okolja z inovativnimi visokotehnološkimi programskimi rešitvami, ki ključno prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.
Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo LIT Tranzit, programske rešitve, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.
Presenetilo me je, da si je tudi nova guvernerka Evropske Centralne banke, Christine Lagarde, ki se je sama oklicala za sovo, prizadevala, da bi poslanstvu ECB ob cenovni stabilnosti dodala še zeleno politiko. Vse za svoj lastni PR.
A zgodila se je pandemija, svet se je ustavil, v beneške kanale so zaplavale ribe in delfini. Politiki in centralni bankirji pa panično rešujejo, kar lahko, da bi preprečili zastoj gospodarstva oziroma da bi se svet še naprej vrtel z isto hitrostjo.
Moram priznati, da sem kot človek kar malo zmeden. Kot ekonomistu in finančniku pa se mi zdi smiselno, da pustimo populizem in alkimijo za nekaj časa na strani ter rešujemo realne probleme. Dejstvo je, da je pandemija predvsem zdravstveni problem, ki ga je treba do iznajdbe zdravila in cepiva reševati z izolacijo. S tem pa trpi marsikateri del gospodarstva.
Problem je, da ima večina razvitega gospodarstva že zdaj veliko težav (od strukturnih do finančnih), tako ta pacient ni ravno dovolj dobro pripravljen na pandemijo.
Matematika, kako rešiti realno in finančno ekonomijo, je zelo preprosta. Izvedba na podlagi različnih omejitev pa precej kompleksnejša. Glede na že predstavljene ukrepe centralnih bank in vlad lahko ocenimo, da se bo v času mirovanja BDP zmanjšal za okoli desetino, nadomestili pa ga bomo lahko zgolj s povečanim trošenjem države.
Spodbude bodo morale biti v obliki financiranja kratkoročne likvidnosti podjetij, refinanciranja zapadlih dolgov med trajanjem krize, finančnih spodbud podjetjem in prebivalstvu. V Ameriki bodo verjetno šli celo tako daleč, da bodo ljudem domov pošiljali kar čeke. Spisati take zakone je preprosto, izvedba, brez večjih zlorab, pa je lahko težka. Pridobiti vire ob zadolženosti držav blizu 100 odstotkov BDP pa v normalnem svetu še bistveno bolj kompleksno.
Razmere v Evropi so po zadnjem zasedanju ECB, 12. marca, zelo neprijetne, saj je predsednica z izjemno neposrečeno izjavo »da ni tu, da bi skrbela za kreditne pribitke držav«, sprožila pogrom na obvezniškem trgu. Virtualno je podražila zadolževanje držav za odstotek letno, in stanje pripeljala celo tako daleč, da je bila Italija blizu bankrota in je pismo napisal celo italijanski predsednik. V njem je zapisal »naj se nehajo norčevati z državo v stiski«.
Po odzivu na trgu so tudi v vrhu ECB hitro ugotovili, kakšno škodo je naredila Lagardova, in so se začeli javljati vsi drugi člani sveta, predsednica pa je napisala pojasnilo in se opravičila.
Tako so s srede na četrtek, na nočnem kriznem zasedanju, sklenili, da je vrag vzel šalo in so pripravljeni plačati za stroške sanacije virusa v višini najmanj 750 milijard evrov oziroma 6,3 odstotka BDP. Svojo izjavo je ECB spet podala pisno in brez podpisov. Je pa po daljšem molku presenetila guvernerka, ki je v »čivku« povedala, da so pripravljeni iti še dlje, če bo treba.
Glede na pretekle izkušnje je verjetno bolje pisati kot govoriti. Nočna zasedanja pa dajo dober izkupiček. S tem se finančni trgi lahko pomirijo. Ko je problem financiranja umaknjen z mize, je čas za pametno zapravljanje proračunskega denarja, da se s sanacijo »virusnega hurikana« škoda ne bo še dodatno povečala.
Pregled trenutnega dogajanja
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo, kar pomeni, da se nalezljivi virus COVID-19 širi po vsem svetu. Danes opolnoči je v Sloveniji v veljavo stopil odlok o prepovedi letalskega potniškega prometa, gibanje je priporočeno omejeno.
Vse dogajanje v zvezi z zajezitvijo širjenja korona virusa predstavlja večje ovire pri globalnem pretoku blaga, ljudi in denarja. Prizemljena so letala, zasidrane ladje v pristaniščih, mesta so zaprta, ljudje se omejeno gibljejo zgolj znotraj svojega okolja in posledično trošijo bistveno manj kot običajno. V določenih delih sveta (npr. Italija) je ekonomija praktično obstala. Omejenost logističnih povezav vpliva na motnje v dobaviteljski verigi, hkrati se zmanjšuje povpraševanje. Določene panoge, kot so turizem, luksuzne dobrine, avtomobili in letalski prevozniki so na udaru precej bolj kot prehrambna podjetja ali zdravstvo oziroma farmacija. Ne glede na to, padec ni prizanesel praktično nobeni panogi ali naložbenemu razredu.
Dogajanje na borzah
Vse navedeno se odraža na delniških trgih, ki so posledično reagirali na te omejitve in krepko znižali svoje vrednosti ter v zadnjih desetih dneh izgubili okoli 25 odstotkov vrednosti, kar znaša negativni popravek globalne tržne kapitalizacije za okoli 16 bilijonov evrov (1600 milijard). Prizaneseno ni bilo niti trgu surovin, saj je nafta izgubila skoraj polovico vrednosti. V ozadju padcev tečajev ni ekonomska razlaga, temveč šok in strah pred neznanim.
Navadno vlagatelji na strah pred neznanimi posledicami reagirajo panično in prodajajo praktično vse naložbene razrede. Kar pa se je zgodovinsko gledano vedno znova izkazalo kot napačna odločitev, saj se s tem v danem trenutku po nepotrebnem realizirajo ustvarjene izgube.
Ali je trenutni padec že vračunal najbolj negativen scenarij, ki ga lahko virus prinese, je težko oceniti. Dejstvo je, da ta padec vračunava močno zmanjšanje prihodnje globalne gospodarske aktivnosti v ostanku letošnjega leta, a ker z gotovostjo še ne uspemo oceniti časovnega razvoja širitve virusne okužbe po svetu, je tudi nemogoče oceniti vpliva le-te na svetovno gospodarstvo.
Pogled naprej in priporočilo vlagateljem
Spremenljivk pri ocenah situacije je ogromno in tudi strokovnjaki imajo različne poglede na prihodnja dogajanja v zvezi s širjenjem oz. obvladovanjem virusa. Trgi so izjemno volatilni. Zdaj je ključno, kako hitro bo uspelo zajeziti širjenje novih okužb oziroma in kako hitro se bo razvilo ustrezno cepivo.
Življenje seveda teče dalje in nekatera podjetja bodo iz krize izšla še močnejša. Se pa lahko karte na trgu močno premešajo in kar nekaj podjetij bo v prihodnosti zaradi virusa tudi propadlo. Zato je za podjetja pomembno, da se na nove razmere čim prej prilagodijo in sprejmejo ustrezne ukrepe. A, če so nas pretekle izkušnje kaj naučile, vemo, da takšna panika na trgih ni potrebna. Trgi se vedno poberejo in zrastejo nad prejšnje nivoje. Gospodarstva in ljudje so prilagodljivi. Centralne banke se že odzivajo z izdatnimi ukrepi in tokratni odzivni čas centralnih bank in držav je bistveno krajši kot leta 2008.
Dnevno večji nihaji na trgih lahko trajajo še nekaj časa, a menimo, da so kratkoročne narave, saj bodo že prej omenjeni ukrepi držav in centralnih bank vse bolj učinkovali v smeri okrevanja trga. Zato vlagateljem, ki svoja sredstva vlagajo dolgoročno, kot so npr. vlagatelji v pokojninske sklade, vzajemne sklade in naložbene police, priporočamo naj ohranijo dolgoročen pogled in razmislijo o postopnih dodatnih vložkih. V takih trenutkih se običajno ustvarjajo priložnosti kupovati poceni, ki vodijo do doseganja nadpovprečnih donosov v prihodnosti.
Svetujemo vam, da se za vsa vprašanja obrnete neposredno na ekipo naših finančnih svetovalcev, ki vam je vedno na voljo. Pišite nam na elektronsko pošto nasvet@generali-investments.si, ali nas pokličite na brezplačno številko 080 80 24.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo vse dobro.
Generali Investments d.o.o.
NE ZAMUDI
BREZ VSTOPNIH STROŠKOV
do konca maja! *
