Zadnji celotni septembrski teden je poskrbel za veliko dogajanja tako na kapitalskih trgih, kjer je bila v ospredju zgodba agentske umetne inteligence tehnološkega podjetja Meta, kakor tudi na geopolitičnem parketu, kjer so skupni imenovalec večini novic predstavljale Združene države Amerike.

Pregled dogajanja na kapitalskih trgih v preteklem tednu

Kapitalski trgi so pretekli teden začeli pozitivno, vendar je bila ponedeljkova rast kmalu zatem izničena in pretvorjena v padec sredi tedna, saj so trge nekoliko načele napetosti na geopolitičnem parketu, kakor tudi nadaljnje preigravanje temnih plati umetne inteligence. V zaključku tedna so v ospredje ponovno prišle pozitivnejše novice predvsem z geopolitičnega parketa ter tudi s strani tehnološkega giganta Meta, kar je trgom dalo vnovični zagon. Ameriški borzni indeks S&P 500 je teden zaključil z rastjo v velikosti 1,21 %, medtem ko je borzni indeks NASDAQ 100 trgovalni teden zaključil z rastjo v višini 3,25 %. Evropski  STOXX EURO 600 je imel največ težav pri pridobivanju ob koncu tedna in tako zaključil z rastjo v višini 0,50 %.

Dogajanje na obvezniških trgih

V preteklem tednu se je okrepil pesimističen pogled na trge z obveznicami. Na trgu je konec minulega tedna donosnost 10-letne ameriške obveznice zopet presegla mejo 5 % in se ustavila pri 5,18 %. Poleg tega ameriška ekonomija kaže presenetljivo odpornost in vztrajno rast kar nakazuje na večjo možnost daljšega obdobja povišanih obrestnih mer ali celo novih dvigov s strani ameriške centralne banke (Fed). Dodaten strah na obvezniške trge vliva tudi ekstremno visok ameriški javni dolg, ki zdaj znaša že več kot 40 bilijonov ameriških dolarjev. Vse skupaj dela trg z obveznicami volatilen, hkrati pa investitorjem daje razloge za skrb, kar se kaže tudi v trendu zmanjševanja pozicij obvezniških naložb.

Srečanje predsednikov ZDA in Kitajske

Minuli teden je v Washingtonu potekalo srečanje ZDA in Kitajske. Predsednika sta se dotaknila več strateško pomembnih tem, od podaljšanja sklenjenega premirja do znižanja carin s strani ZDA na določen nabor izdelkov, ki jih uvažajo iz Kitajske. Takšen ukrep bi trenutno šibkejšemu kitajskemu gospodarstvu koristil, saj bi mu olajšal okrevanje in morda pripomogel k preobratu negativnega trenda v ponovno rast. Na drugi strani bi se tako ZDA lahko odpovedale do 30 milijardam dolarjev prihodkov iz naslova carin. Beseda je tekla tudi o poglabljanju komunikacije glede napredka oziroma težav lastnih modelov umetne inteligence (UI), saj se obe strani zavedata, kako nevaren je lahko napredek te tehnologije, vendar na tem področju potrebujeta več dogovorov o intenzivnosti ukrepanja, saj nobena izmed strani ne želi zaradi ukrepov poslabšati svoje pozicije v razvoju v primerjavi z drugimi. Prav tako je bilo na sestanku govora o pogledih na neodvisnost Tajvana, kjer je kitajska delegacija izrazila težnjo po spremembi ameriške retorike iz »ne spodbujanja« osamosvojitve Tajvana v »nasprotovanje« osamosvojitvi, čemur pa ZDA niso preveč naklonjene. Obe strani sta si bili enotni tudi glede Hormuške ožine, za katero menita, da mora ostati brez nadzora posameznih držav (Irana).

Dogajanje okoli Hormuške ožine

Iran je v preteklem tednu izdelal predlog za ponovno odprtje Hormuške ožine, ki ga ameriški predsednik Trump ne podpira in ga je tudi zavrnil. Na drugi strani Trumpova administracija želi večjo neodvisnost energetskih trgov od Hormuške ožine, zaradi česar je predlagala sklad za obnovo energetske infrastrukture osmih držav Bližnjega vzhoda, katerih infrastruktura je bila prizadeta zaradi napadov Irana oziroma paravojaških organizacij, ki jih ta podpira. Sklad naj bi obsegal sredstva v vrednosti 10 milijard ameriških dolarjev, od katerih bi polovico prispevale ZDA, preostalo polovico pa omenjenih osem držav Bližnjega vzhoda. Ta obnova naj bi poskrbela za večjo neodvisnost svetovne dobave energentov od Hormuške ožine. Za nameček predsednik ZDA razmišlja še o morebitni prepovedi izvoza naftnih derivatov iz ZDA pred ameriškimi vmesnimi volitvami, saj bi tako na zadovoljstvo svojih volivcev omogočil padec cen nafte na domačih tleh. To dejanje bi lahko imelo negativne posledice tudi za dobavo in ceno nafte v Evropi. Cena sodčka nafte Brent je v preteklem tednu rahlo narasla in teden zaključila približno 0,43% višje.

Napredek umetne inteligence tehnološkega giganta Meta

Delnica Mete je v preteklem tednu skokovito porasla in teden zaključila z rastjo v višini približno 11,83%. Močna rast delnice se pripisuje predvsem hitremu širjenju uporabe njihovega agenta umetne inteligence z imenom Muse. Ta agent je napreden do te mere, da lahko za uporabnika rezervira počitnice, pošilja elektronsko pošto, izpolnjuje obrazce in podobno, kar omogoča unikatno uporabniško izkušnjo ter prehod iz zgolj uporabe modelov umetne inteligence za pomoč znotraj aplikacije k dejanski uporabi umetne inteligence v obliki agentov. Zaradi tega ne čudi niti podatek o tem, da je bila septembra to tudi največkrat prenesena aplikacija za telefone v spletni trgovini Apple App Store. Osnovno agentsko izkušnjo lahko uporabniki dobijo brezplačno, zmogljivejšo verzijo »Power« za 20 ameriških dolarjev na mesec, najbolj zmogljivo različico »Maximum« pa za 100 dolarjev na mesec.

Kaj je korekcija na borzi?

Vsak padec zato še ne pomeni, da je s trgom nekaj narobe. Manjša znižanja cen so del običajnega tržnega dogajanja, padec za najmanj 10 odstotkov od predhodne najvišje vrednosti pa se običajno označuje kot korekcija. Če široki tržni indeks izgubi 20 odstotkov ali več, praviloma govorimo o medvedjem trgu.

Korekcija na borzi je tehnični izraz, ki opisuje zmanjšanje tržne vrednosti delnic, indeksov ali drugih finančnih instrumentov za od 10 % do 20 % od njihovih nedavnih najvišjih vrednosti. Korekcije na trgih se lahko zgodijo tudi samo pri posameznih vrednostnih papirjih (npr. pri delnicah, obveznicah itd.), delniških skladih ali delniških indeksih, zato je razpršitev naložbe še toliko bolj smiselna. Ena od možnosti za razpršitev so tudi vzajemni skladi, npr. Vzajemni skladi družbe Generali Investments, s katerimi lahko oblikujete optimalno naložbeno kombinacijo glede na svoje želje in potrebe.

Opomba za nove vlagatelje: kljub jasni definiciji se izraz korekcija v finančnih medijih včasih uporablja tudi, ko vrednostni papirji zdrsnejo za manj kot 10 %, a strogo definicijsko gledano ta uporaba ni pravilna. Te odstotne meje niso zakonsko določene, temveč so splošno uveljavljena tržna poimenovanja, ki vlagateljem pomagajo opisati obseg padca.

Sorodni izrazi, na katere lahko naletite

V povezavi s korekcijo na trgih se pogosto uporablja tudi naslednje sorodne izraze:

• Volatilnost oz. nihajnost je splošna meritev nihanj cen v določenem času in (za razliko od korekcije) ne opisuje nujno trenda upada cen vrednostnih papirjev.
• Bikovski trend (bull market) nasprotno predstavlja obdobja, ko so vrednostni papirji v trendu rasti. Splošno sprejeta definicija za bikovski trend opredeljuje rast za 20 % ali več od zadnjega dna.
• Medvedji trend (bear market) opisuje tržni padec za 20 % ali več. Je manj pogost pojav od korekcij. Medvedji trend na borzah pogosto zaznamujejo negativni ekonomski šoki ali recesija.
• Finančne krize so obsežnejši ekonomski dogodki, ki vključujejo več tržnih segmentov in lahko vodijo v dolgotrajne recesije. Finančne krize pogosto sprožijo korekcije ali medvedji trend na borzah.

Razumevanje in prepoznavanje korekcij na trgih

Korekcije so običajno manj turbulentne in krajše od medvedjih trgov ter so normalen del tržnih ciklov. Splošni ameriški borzni indeks S&P 500 denimo v povprečju korekcijo doživi na vsake 1,6 leta. Običajno so posledica enega izmed ali pa kombinacije ekonomskih, političnih in psiholoških dejavnikov. Korekcije so torej povsem normalen del investiranja v vrednostne papirje, kot so delnice, in ne bi smele vzbujati prevelikega strahu med vlagatelji. Za potrpežljive vlagatelje korekcije lahko predstavljajo priložnost za postopno povečevanje izpostavljenosti kakovostnim naložbam po nižjih cenah. Kljub temu prihodnjih donosov ni mogoče napovedati, zato je pomembno, da vlagatelji odločitve sprejemajo v skladu s svojimi finančnimi cilji in toleranco do tveganja. Ko se gospodarske razmere poslabšajo ali obrestne mere zrastejo, podjetja znižajo pričakovanja o rasti dobičkov, vlagatelji pa prilagodijo vrednotenja, rezultat je pa korekcija na finančnih trgih.

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej ko prej lahko doletijo. Na njih je zato smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi. Hkrati pa je tudi pomembno, da korekcije razumemo in jih kot vlagatelj tudi sprejemamo.

Primeri korekcij na trgih in njihov vizualni prikaz

Na spodnjem grafu gibanja ameriškega borznega indeksa S&P 500 je prikazan primer korekcije, ki se je zgodila pozno pozimi in zgodaj spomladi leta 2025. Vrednost indeksa je bila sredi februarja 2025 pri približno 6.130 točkah, nato pa je do marca upadla na približno 4.980 točk. Od lokalnega maksimuma do lokalnega minimuma je tako vrednost upadla za 18,7 %. Trgi so nato izgubljeno vrednost razmeroma hitro nadoknadili in nadaljevali rast, zato gre za dober primer klasične tržne korekcije.

Za primerjavo spodnji graf prikazuje precej večji padec indeksa S&P 500 v času svetovne finančne krize leta 2008. Od vrha oktobra 2007 pri približno 1.565 točkah je indeks do marca 2009 upadel na približno 676 točk, kar predstavlja padec za več kot 56 %. Krizo so spremljali sistemski zlomi institucij in globoka recesija, indeks pa je za povrnitev izgubljene vrednosti potreboval več let.

Primera dobro ponazarjata razliko med običajno tržno korekcijo in precej globljim ter dolgotrajnejšim padcem, ki presega okvir korekcije in preide v medvedji trg.

Investicijski baloni in njihov vpliv na korekcije

Korekcije na trgih pogosto nastopijo kot posledica poka borznih balonov, ki nastanejo, ko čustva, kot sta pohlep in strah pred zamujenimi priložnostmi, vlagatelje motivirajo k sprejemanju neracionalnih odločitev in nakupu vrednostnih papirjev na podlagi pretekle rasti, ne pa notranje vrednosti naložbe. To vodi v spiralo rasti in vrednosti naložb začasno občutno presežejo realne vrednosti. Ko balon »poči«, sledi korekcija (ob večjih tržnih padcih obdobje medvedjega trenda), kar trge vrne na bolj realne nivoje.

Prepoznavanje investicijskih balonov zahteva pozornost na ključne znake, kot je nenavadno hitra rast vrednosti naložb brez fundamentalne podlage. Pri tem je treba biti previden, ko cene delnic ali drugih sredstev naraščajo hitreje od njihove osnovne vrednosti, ki jo podpirajo temeljni ekonomski kazalniki. Pri delnicah se za potrebe vrednotenja na primer uporabljajo različni kazalniki – eden najenostavnejših in pogosto uporabljenih je razmerje med ceno delnice podjetja in dobičkom na delnico (P/E). Ko kazalnik močno preseže dolgoročna povprečja, je to lahko eden izmed znakov napihovanja balona.

Seveda pa je treba pri analiziranju upoštevati tudi druge – tako kvantitativne kot kvalitativne, dejavnike. Preprosti znaki borznega balona so lahko tudi množično zanimanje za določeno naložbo, povečan obseg trgovanja in prekomerna uporaba finančnih vzvodov.

Poleg finančne pismenosti, ki nam bo omogočila, da prepoznamo napihovanje borznega balona in prilagodimo svojo investicijsko strategijo, se vlagatelji najboljše obvarujemo z zlatim pravilom investiranja – diverzifikacijo. Ker kot povprečni mali vlagatelj težko dosežemo ustrezno razpršenost portfelja delniških naložb, so dobra alternativa vzajemni skladi, preko katerih lahko že z nizkimi zneski dostopamo do široke palete strokovno upravljanih naložb. Med takšne vzajemne sklade uvrščamo tudi vzajemne sklade Generali, ki vam omogočajo, da oblikujete optimalno naložbeno kombinacijo. Več o vzajemnih skladih in splošnem dogajanju na trgih na brezplačnih finančnih webinarjih.

Prijava na posvet

Korekcije kot priložnost za vlagatelje

Čeprav so korekcije psihološko zahtevne, predstavljajo priložnost za vlagatelje z dolgoročnim pogledom, saj omogočajo nakup kakovostnih naložb po ugodnejših cenah in ponovno uravnoteženje portfelja. Namesto paničnega odzivanja je ključno ohraniti disciplino in slediti svojim dolgoročnim ciljem.

Dober primer je konec leta 2018, ko je ameriški delniški trg v zadnjem četrtletju padel za 13 odstotkov. Takšen padec se morda zdi izjemen, a je presenetljivo pogost: samo v zadnjem desetletju je indeks S&P 500 desetkrat padel za vsaj 10 odstotkov od nedavnega vrha. Vlagatelj, ki je skozi vse te padce ostal miren, je ustvaril 10,7-odstotni povprečni letni donos (brez dividend). Vztrajnost se torej izplača.

Empirične raziskave pa kažejo, da večina vlagateljev počne ravno nasprotno: kupujejo naložbe, ki so v preteklosti ustvarjale visoke donose, in prodajajo tiste, ki so razočarale. Takšno »lovljenje donosov« jih v povprečju stane do 1,56 odstotka donosa letno.

Kako dolgo traja korekcija?

Delnice, delniški indeksi, delniški skladi oziroma celotni delniški trgi lahko v korekciji vztrajajo nekaj dni, tednov, mesecev ali celo dlje. Povprečna korekcija je sicer kratkotrajna in traja od tri do štiri mesece. Sprožijo jo lahko številni dejavniki, od obsežnih makroekonomskih sprememb do težav posameznega podjetja, zato je njen začetek in trajanje nemogoče zanesljivo napovedati. Prav zaradi te nepredvidljivosti pa vas možnost korekcije ne sme spravljati v nemir. Pomembno je, da so vaša pričakovanja glede donosov usklajena z vašo toleranco do tveganja, izpostavljenost nihanjem posameznih naložb pa lahko dodatno omilite z ustrezno razpršitvijo.

Resničen primer trajanja korekcije

Po podatkih poročila Goldman Sachs iz leta 2018 je povprečni popravek ameriškega indeksa S&P 500 trajal le štiri mesece in njegova vrednost je padla za približno –13 odstotkov, preden si je indeks spet opomogel. Vendar razumemo, zakaj lahko posameznika ali vlagatelja začetnika skrbi 10-odstotna korekcija njegovega premoženja v vmesnem obdobju. Nikoli ne moremo z gotovostjo povedati, kako dolgo bo popravek trajal. Za tiste vlagatelje, ki se odločijo za dolgoročno vlaganje in plemenitenje sredstev, pa je popravek le majhna luknja na poti do končnega finančnega cilja. Zgodovinsko gledano so se trgi po korekcijah pogosto vrnili v rast, vendar trajanja in hitrosti okrevanja ni mogoče zanesljivo napovedati. Zato je pomembno, da vlagatelji tudi v obdobjih povečane negotovosti ohranijo dolgoročen pogled. Zakaj panika ni potrebna, vam bo tudi s pomočjo podatkov prejšnjih korekcij na trgih najlažje razložil finančni svetovalec.

Katere delnice in delniški skladi so občutljivejši?

Čeprav korekcija vpliva na vse delnice ali delniške sklade, pa nekatere delnice pogosto prizadene močneje kot druge. Delnice z majhno tržno kapitalizacijo in hitro rastoča podjetja, kot je sektor tehnologije, se večinoma najmočneje odzovejo. Defenzivni sektor široke potrošnje in farmacije pa je lahko manj na udaru. Če torej korekcijo povzroči gospodarska recesija, te delnice še vedno delujejo. Tudi diverzifikacija med različnimi naložbenimi razredi portfelju nudi zaščito. Ključno pa je, da ne pozabite, da pri vlaganju in investiranju ni bližnjic.

Kaj je ključno za vas?

Ključno je, da vlagatelji razumemo, da so korekcije normalen del delovanja finančnih trgov. Namesto poskušanja napovedovanja kratkoročnih gibanj je pogosto pomembneje, da ostanemo osredotočeni na dolgoročne cilje, ustrezno razpršitev naložb in strategijo, ki je skladna z našo pripravljenostjo sprejemati tveganje. Vlagateljem, ki pri sprejemanju odločitev potrebujejo dodatno podporo, lahko pri tem pomagajo finančni svetovalci.

Prijava na posvet

Pogosta vprašanja

Kaj povzroči korekcijo?
Korekcijo lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z ekonomskimi podatki, politično negotovostjo, spremembami obrestnih mer, in psihološkimi reakcijami trga na te dogodke.

Kako dolgo traja korekcija na trgih?
Povprečna korekcija traja tri do štiri mesece, lahko pa je krajša ali bistveno daljša, odvisno od vzrokov in tržnega sentimenta.

Kdaj nastopi korekcija?
Korekcije so nepredvidljive, pogosto sledijo obdobjem hitre rasti tržnih vrednosti, ko se pojavijo dvomi o vzdržnosti rasti, ali pa ob poslabšanju makroekonomskih podatkov in poslovanja podjetij. Vlagatelji bi morali ostati osredotočeni na svoje dolgoročne investicijske cilje in razmisliti o morebitnem nakupu kvalitetnih naložb, s katerimi se po korekciji trguje po ugodnejših cenah.

Na katere instrumente korekcija najbolj vpliva?
Korekcija vpliva na vse delnice ali delniške sklade, vendar pa bolj tvegane tržne segmente ali bolj tvegane delnice pogosto prizadene močneje kot druge.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Španija je po podaljšku, razveljavljenih golih in nešteto strelih na gol z minimalnim rezultatom 1:0 osvojila svetovno prvenstvo. Med samo tekmo in po znanih rezultatih je bilo prisotne tudi kar nekaj vroče krvi. Podobno razpoloženje je zaznamovalo tudi finančne trge v preteklem tednu. Teden je deloval mirno, nato pa so ga zaznamovali hitri preobrati – od geopolitičnih napetosti do presenečenj v tehnološkem in bančnem sektorju. Kdor je pričakoval umirjen poletni teden, se je zmotil.

Bližnji vzhod znova v središču pozornosti: ožina Hormuz pod pritiskom

Najpomembnejši dogodek tedna se je odvijal daleč od borznih parketov, a je nanje vplival neposredno. Napetosti med ZDA in Iranom so se znova zaostrile, iransko vojaško-varnostne sile pa so nadaljevale z omejitvami ladijskega prometa v Hormuški ožini, skozi katero poteka velik del svetovnega izvoza nafte. Več tankerjev je poročalo o izklopljenih transponderjih in poskusih izogibanja nadzoru, en tanker pa naj bi po poročanju pristojnih celo zagorel v bližini omanske obale. Promet skozi ožino se je zato močno upočasnil, ladjarji pa preučujejo alternativne, a dražje in daljše poti.

Posledica je bila hiter in izrazit skok cene nafte. Brent je v enem samem tednu pridobil približno 2,5 odstotka in se povzpel na najvišjo raven v več kot mesecu dni, v območje okoli 90 dolarjev za sod. Za vlagatelje to ni le geopolitična zgodba, temveč tudi makroekonomska – višje cene energije neposredno vplivajo na inflacijska pričakovanja in s tem na politiko centralnih bank. Po tednih, ko se je zdelo, da inflacijski pritiski popuščajo, tveganje ponovne poglobitve energetske draginje spet sili trge v preračunavanje verjetnosti nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Umetna inteligenca: evforija naleti na hladen tuš

Teden je ponovno pokazal, kako občutljiv ostaja trg na novice s področja umetne inteligence. Pozornost vlagateljev je pritegnila predstavitev novega kitajskega jezikovnega modela, ki naj bi po nekaterih ocenah dosegal primerljivo zmogljivost z vodilnimi ameriškimi rešitvami. To je sprožilo razpravo o tem, kako dolgo bodo največja ameriška tehnološka podjetja lahko ohranjala svojo izrazito konkurenčno prednost. Delnice nekaterih proizvajalcev polprevodnikov so se na novice odzvale z občutnim padcem, saj so vlagatelji začeli na novo ocenjevati pričakovanja glede prihodnje rasti sektorja. Dogajanje je še enkrat pokazalo, da so vrednotenja podjetij, ki veljajo za glavne zmagovalce razvoja umetne inteligence, zelo občutljiva na informacije o morebitni krepitvi konkurence. Za dolgoročne vlagatelje to ostaja opomnik, da je tudi v hitro rastočih panogah smiselno ohranjati ustrezno razpršenost portfelja.

SpaceX: ohlajanje po rekordni prvi ponudbi delnic

Delnica družbe, ki je poleti izvedla največjo prvo javno ponudbo delnic v zgodovini, se je po začetnem navdušenju vlagateljev občutno ohladila. K padcu je prispevala tudi prekinjena preizkusna misija rakete Starship zaradi tehničnih težav, še pomembnejši dejavnik pa je mnenje nekaterih analitikov, da je izjemno visoko vrednotenje podjetja mogoče težko upravičiti z dejanskimi poslovnimi rezultati.

Dogajanje pri SpaceXu je dober opomnik, da so podjetja z zelo visokimi pričakovanji pogosto tudi najbolj občutljiva na razočaranja. Čeprav večina analitikov ostaja optimistična glede dolgoročnega potenciala družbe, kratkoročna nihanja kažejo, da lahko že posamezen negativen dogodek sproži izrazite popravke tečaja. Tudi najbolj privlačne naložbene zgodbe zato niso izjema od temeljnega pravila trgov – višja pričakovanja običajno pomenijo tudi večjo nihajnost.

Sezona objav poslovnih rezultatov: zaenkrat dobra slika

Sezona poročanja o poslovanju ameriških družb se nadaljuje in doslej ponuja spodbudno sliko – velika večina podjetij, ki so že objavila rezultate, je presegla pričakovanja analitikov. Med izstopajočimi zgodbami tedna velja izpostaviti izjemno dobre rezultate vodilnih ameriških bančnih velikanov, med drugim JP Morgan in Bank of America, katerih vodstvo je razmere v sektorju opisalo kot izjemno zdrave, hkrati pa opozorilo na tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi in vztrajno inflacijo. Na drugi strani so nižje cene nafte in oslabljeno potovalno povpraševanje pod pritisk postavile posamezne evropske letalske prevoznike, ki so zabeležili občuten upad dobička.

V prihajajočem tednu bodo vlagatelji pozorno spremljali rezultate več tehnoloških velikanov, kar bo dodatno preizkusilo, ali lahko podjetja upravičijo visoka vrednotenja kljub naraščajoči konkurenci na področju umetne inteligence.

Ljubljanska borza: rekordi pri Krki in visok interes vlagateljev

Tudi na domačem trgu je bilo dogajanje pestro. Osrednja pozornost je bila usmerjena na delnico Krke, ki je pred bližajočim se izplačilom letošnje dividende znova dosegala rekordne vrednosti in se gibala okoli 270 evrov. Podrobnejši vpogled v delniško knjigo razkriva zanimivo sliko slovenskega delniškega lastništva: časnik Finance je namreč objavil, da je ima Krka več kot 300 fizičnih oseb, katerih naložba v delnice Krke presega milijon evrov. Skupna vrednost njihovih deležev znaša skoraj 600 milijonov evrov oziroma nekaj več kot odstotek tržne kapitalizacije družbe.

Ti podatki kažejo, da se je okoli Krke skozi desetletja oblikoval širši krog domačih dolgoročnih vlagateljev. Uspeh teh vlagateljev ni posledica enkratnega srečnega naključja, temveč večletnega potrpežljivega lastništva podjetja, ki je ob rasti vrednosti delnice svojim delničarjem redno izplačevalo tudi dividende. Krka tako ostaja eden najbolj prepoznavnih primerov, kako lahko dolgoročno vlaganje v kakovostno podjetje ustvari pomembno osebno premoženje tudi na razmeroma majhnem slovenskem kapitalskem trgu.

NLB in boj za Addiko: prevzemna bitka se zaostruje

Na domačem in regionalnem prizorišču je v ospredju ostajala prevzemna bitka za avstrijsko Addiko banko. NLB je v preteklem tednu znižala prag, potreben za uspešnost prevzemne ponudbe, s prvotno predvidenih 75 na 50 odstotkov delnic banke, hkrati pa je ponudbo tudi podaljšala. Poteza kaže na odločenost največje slovenske bančne skupine, da regionalno širitev izpelje kljub morebitnemu odporu dela delničarjev in konkurenčnim interesom.

Za vlagatelje je izid prevzema pomemben pokazatelj, kako daleč so pripravljene iti srednjeevropske bančne skupine v konsolidaciji regionalnega trga, ki ostaja razdrobljen in manj razvit, kot finančni trgi na zahodu.

Sklep

Nogometna prvenstva si najbolj zapomnimo po finalu, vendar zmagovalca ne odloči ena sama tekma, temveč celotna pot do nje. Tudi na finančnih trgih posamezen razgiban teden redko določi dolgoročni uspeh vlagatelja. Ta je veliko pogosteje rezultat potrpežljivosti, discipline in sposobnosti, da tudi v obdobjih povečane negotovosti ostane zvest svoji naložbeni strategiji. Naslovnice se hitro spreminjajo, kakovostna strategija pa svojo vrednost praviloma pokaže šele skozi čas.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Dogajanje na kapitalskih trgih je bilo v preteklem tednu znova pod vplivom zaostritve konflikta med ZDA in Iranom. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sporočil, da je začasni dogovor z Iranom končan, potem ko sta si državi znova izmenjali napade. Cene nafte so po objavi poskočile za približno 5 %. Cena nafte Brent je konec tedna zaključila pri približno 76 dolarjih za sod, nafta WTI pa pri 71,41 dolarja.

Razmere v Hormuški ožini ostajajo napete in nepredvidljive. Iran je ob koncu tedna ponovno razglasil zaprtje ožine, medtem ko ameriško Centralno poveljstvo (CENTCOM) trdi, da ožina ostaja odprta in da komercialni pomorski promet poteka relativno normalno.

Višje cene nafte povečujejo tveganje za krepitev inflacijskih pritiskov. Ob rasti cen energentov so se zvišale tudi donosnosti ameriških državnih obveznic, hkrati pa so se zmanjšala pričakovanja glede skorajšnjega znižanja ključnih obrestnih mer ameriške centralne banke.

Ameriški trgi: višje donosnosti in previdnejši ton Feda

Ameriška centralna banka je objavila zapisnik junijskega zasedanja, na katerem je ohranila ciljno obrestno mero v razponu med 3,50 % in 3,75 %. Povzetek sestanka je pokazal povečano zaskrbljenost dela članov odbora glede carin, motenj v dobavnih verigah in vztrajnih inflacijskih pritiskov, predvsem zaradi višjih cen energije in močnega investicijskega cikla, povezanega z umetno inteligenco. Nekateri člani so ocenili tudi, da bi bilo ob nadaljnji povišani inflaciji lahko potrebno dodatno zaostrovanje denarne politike.

Ob kombinaciji višjih cen nafte in nekoliko bolj restriktivnega tona centralne banke se je zvišala donosnost ameriških obveznic. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je povečala s približno 4,49 % na 4,56 %. V tem tednu se začenja tudi sezona objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje, ki bo pomemben dejavnik nadaljnjega gibanja ameriških delniških trgov.

Ameriške delnice: tehnološki sektor ostaja gonilo rasti

Kljub novim geopolitičnim napetostim sta indeksa S&P 500 in Nasdaq pretekli teden sklenila z rastjo, medtem ko je Dow Jones zabeležil manjši padec. Rast so podpirale predvsem tehnološke, polprevodniške in z umetno inteligenco povezane delnice, kar je bolj koristilo indeksoma Nasdaq in S&P 500, medtem ko je Dow Jones nekoliko zaostal.

K pozitivnemu razpoloženju vlagateljev sta prispevala podaljšanje sodelovanja med Applom in Broadcomom do leta 2031, ki predvideva proizvodnjo več kot 15 milijard čipov, ter uspešen borzni debi južnokorejskega proizvajalca pomnilniških čipov SK Hynix na borzi Nasdaq, ki je zbral dodatnih 26,5 milijarde dolarjev kapitala.

Evropa: prekinitev pozitivnega niza

Evropski trgi so po štirih zaporednih tednih rasti teden sklenili v rdečem. Indeks STOXX 600 je izgubil 1,8 %, nemški DAX pa približno 2,8 %. K padcu so prispevali ponovna zaostritev napetosti med ZDA in Iranom, rast cen nafte in s tem povezane inflacijske skrbi ter znižanje vrednosti evropskih tehnoloških delnic, predvsem v polprevodniškem sektorju.

IMF je znižal napovedi gospodarske rasti evroobmočja za letošnje leto z 1,1 % na 0,9 %, predvsem zaradi višjih cen energije in nizkega zaupanja potrošnikov. Kratkoročna inflacijska pričakovanja ostajajo nad dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke, medtem ko so dolgoročna pričakovanja še vedno zasidrana blizu 2 %.

Japonska: višje donosnosti in močan delniški trg

Izraziti premiki so bili prisotni tudi na Japonskem, kjer je donosnost desetletne državne obveznice v četrtek dosegla 2,90 %, kar je največ po letu 1996. Japonske obveznice so se v petek nekoliko stabilizirale, potem ko je finančna ministrica spodbudila povečanje naložb državnih pokojninskih skladov v domača sredstva, kar bi lahko okrepilo povpraševanje po japonskih obveznicah.

Na drugi strani japonski delniški trg letos deluje odlično, saj sta šibek jen in rast tehnoloških delnic spodbudila zanimanje tako domačih kot tujih vlagateljev.

Zlato: pritisk višjih donosnosti

Zlato je kljub negotovosti izgubilo približno 1,7 % in teden končalo okoli 4.103 dolarjev za unčo. Na ceno so pritiskale višje donosnosti državnih obveznic in okrepljena pričakovanja glede morebitnega zvišanja obrestnih mer, kar zmanjšuje privlačnost zlata kot naložbe.

Nadaljnje gibanje bo odvisno predvsem od razvoja geopolitičnih razmer, gibanja realnih obrestnih mer in ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET