Ob polletju 2023 Generali Prvi izbor z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

 

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 30. 6. 2023 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Fed bo v boju zoper inflacijo dvigoval oziroma ohranjal višino obrestnih mer, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod mejo 2 %

Borzno dogajanje v preteklem tednu je bilo precej dopustniško. V Združenih državah so ponovno ovrgli trditve, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, saj to kljub visokim obrestnim meram še vedno odpira nova delovna mesta, močan trg dela pa ohranja inflacijo na višjih nivojih kot so želje Fed. Trgi zaradi nizke nezaposlenosti pričakujejo, da se bo Fed znova odločil za višanje temeljne obrestne mere, predvidoma za 25 bazičnih točk, kar bi pomenilo, da bi se obrestna mera povzpela na 5,50 %. Predstavniki Fed so znova potrdili, da bodo v boju zoper inflacijo dvigovali obrestne mere oziroma jih obdržali na tako visokem mestu, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod zaželeno mejo 2 %. Podobno si tudi ECB prizadeva, da bi se letna inflacija v evrskem območju spustila pod 2 %, zato tudi ECB naznanja, da bo obrestna mera najverjetneje dlje časa ostala na tako visokem položaju.

Delniški trgi niso prinesli večjih sprememb

Pred nami je obdobje objave rezultatov za drugo četrtletje in vlagatelji se pripravljajo na morebitno povečano volatilnost trgov. Pričakovanja so pozitivna, saj pred objav z opozorili pred slabimi rezultati, ki jih podjetja ponavadi sporočijo, če so rezultati dejansko slabši od pričakovanj, skoraj ni. Tehnološki velikan Meta je predstavil novost, in sicer novo socialno omrežje »Threads«. Omrežje je tako rekoč čez noč postalo glavni konkurent Twitterju, saj je v pičlih šestih dneh preseglo mejo 100 milijonov uporabnikov. Threads je po izgledu sicer skoraj enak kot Twitter, a ga povezljivost z omrežji Instagram in Facebook ločuje od preostale konkurence. Analitiki menijo, da bo novo socialno omrežje v prihodnjem letu preseglo 200 milijonov uporabnikov, kar bi družbi Meta prineslo dodatnih 8 milijard letnih prihodkov. Meta je od začetka leta že znatno presegla donose tehnološkega indeksa NASDAQ, saj je v primerjavi z indeksom, ki je letos pridobil 38 %, pridobila 145 %. Novo socialno omrežje je tako Meti kot tehnološkim delnicam ter AI zgodbi dodalo nov zalet.

Kitajska in trgi v razvoju

V preteklem tednu je trge znova presenetila Kitajska, ki ne doživlja inflacije (dvigovanja cen), temveč se bori z deflacijo oziroma s stagniranjem gospodarstva. Letna inflacija je upadla na 0 %, mesečna inflacija pa se je spustila na -0,2 %. Še slabše se godi cenam proizvajalcev, se pravi cenam predvsem industrijskih izdelkov, ki beležijo medleten upad več kot 5 %. Zaradi slabega gospodarskega stanja se je država odločila, da bo sprva posredovala na nepremičninskem trgu, in sicer pri odložitvi poplačil dolgov. Kljub slabemu stanju kitajskega gospodarstva, se je pretekli teden prebudil kitajski tehnološki sektor, saj je država po dolgi pravni bitki določila kazen za skupino Ant, ustanovitelj katere je Jack Ma. Finančna skupina Ant, katero ima v 33 % lasti Alibaba, bo tako morala plačati milijardo dolarjev kazni. A kljub visokemu znesku trgi ocenjujejo, da se s tem zaključuje lomastenje države po dobičkonosnem tehnološkem sektorju s strani kitajske oblasti in posledično povečuje privlačnost za vlagatelje.

Na obvezniških trgih smo videli upad vrednosti obveznic

Na obvezniških trgih smo videli rast zahtevanih obresti oziroma upad vrednosti obveznic. Gre za posledico pričakovanj o nadaljnjih dvigih obrestnih mer. A za vlagatelje ostaja kratkoročen problem da so donosi še naprej krepko negativni, saj obveznice prinašajo precej manj kot znaša inflacija, obenem pa kratkoročne obveznice ponujajo višje donose kot dolgoročne. Zadnje je posledica pričakovanj o hitrem znižanju obrestnih mer, kar je verjetno račun brez krčmarja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna in centralne banke signalizirajo da lahko pride do dodatnih dvigov obrestnih mer. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem pa se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Z ustrezno sestavo portfelja boste lahko sproščeni tudi na dopustu

 

 

Vlagatelji bi morali upoštevati nekaj pomembnih nasvetov, ki lahko zaščitijo njegov portfelj pred morebitnimi burnimi tržnimi fazami in s tem povezanimi padci cen tudi med počitniškimi dnevi. Priporočljivo je, da vsaj enkrat letno, pa tudi, če je to pred dopustom, preverite, ali vaš portfelj še ustreza vašim naložbenim ciljem in ga po potrebi prilagodite.

Prepričana sem, da lahko varno plujemo po razburkanem morju le z ustrezno pripravo čolna. Točno tako je z vašim portfeljem. Če začnete stvari preverjati med nevihto, ste prepozni.

Počitnice – priložnost za razmislek o ustrezni sestavi naložb

Počitnice so zagotovo priložnost za ponovni premislek o naložbeni strategiji in za preverjanje, ali posamezne naložbe še ustrezajo vašim naložbenim ciljem in stopnji tveganja, ki jo s posamezno naložbo prevzemate nase. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja:
– kakšen tip vlagatelja sem in
– kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov?

S tem boste določili kolikšno donosnost pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti. Priporočam, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije.

Razpršite svoje naložbe

Če želite med svojo odsotnostjo zmanjšati tveganje izgube, lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjšate vpliv nepričakovanih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Tveganje lahko tudi močno zmanjšate z izbiro globalnega vzajemnega sklada, kjer pridobite celo košarico delnic in s tem močno zmanjšate tveganje izbire napačnega vrednostnega papirja. Srednjeročno lahko torej, s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice), dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z ustrezno razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.

Vlagatelji, ki imajo na razpolago daljši časovni horizont, nimajo tolikšne potrebe po ukrepanju oziroma prilagajanju portfelja, zato jih tudi med odsotnostjo v počitnicah ne bi smelo skrbeti za svoje naložbe.

In nasvet za bližnjo prihodnost?

V času, ko na borznih trgih vlada negotovost in velika nihanja, ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem, lahko mirno uživate tudi na počitnicah.

Zato svetujemo: sprostite se, odklopite od vsakodnevnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na dopustu, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas zase. Pa srečno!

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Tržna kapitalizacija Appla je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev

Pretekli teden smo zaključili prvo polletje letošnjega leta. Tržna kapitalizacija ameriškega tehnološkega velikana Appla, je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev. Poleg tega se je Fedova najljubša mera inflacije (PCE) v juniju zmanjšala, tako na mesečni kot na letni ravni. Kljub temu lahko v boju proti inflaciji pričakujemo dodatne dvige obrestnih mer. Na srečanju centralnih bankirjev je predsednica ECB, Christine Lagarde, dejala, da bo ECB najverjetneje ponovno dvignila obrestne mere v juliju. Trgi vnovič pričakujejo dvig obrestnih mer, tako s strani ECB, kot tudi ameriške centralne banke.

S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %

Glavni ameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %. V letih, ko je indeks v prvem polletju pridobil več kot 10 %, je v povprečju v naslednjem polletju pridobil 7,7 %, ko pa je bila rast indeksa v prvem polletju bolj skromna, se je indeks v drugi polovici leta povzpel le za 3,1 %. Pretekli teden je rast indeksov zaznamovala nepredvideno visoka rast bruto domačega proizvoda ZDA, ki kljub visokim obrestnim meram in nepredvidljivim makroekonomskim indikatorjem presega vsa pričakovanja. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 2 %, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so rast ocenili na 1,3 %.

Vedno več podjetij kotira na borzi

Po več kot osemnajstih mesecih premora od prvih javnih izdaj (IPO), se v zadnjih tednih vedno več podjetij odloči za kotacijo na borzi. Tako smo po uspešni prvi kotaciji ponudnika mediteranske hrane Cava videli tudi kotacijo GEN Restaurant (GENK), Vesta Real Estate (VTMX), Kodiak Gas Services (KGS), Savers Value Village (SVV), Hidroelektrika (H20), in Fidelis (FIHL).

Fed objavil stresni test v bančnem sektorju

V ZDA je Fed objavil rezultate stresnega testa v bančnem sektorju za leto 2023. Rezultati so bili izjemno spodbudni, saj je vseh 23 bank doseglo kapitalske zahteve in bi bile sposobne še vedno posojati denar v hipotetično hudi globalni recesiji. Analitiki pričakujejo, da bodo večje banke povišale dividende.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalem gospodarstvu pa še ni vidnih vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenariji ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno. Obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 odstotkov portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Je depozit res najboljša možnost za vaše prihranke?

Realna vrednost denarja v depozitu na banki
Kako delujejo bančni depoziti

Bančni depoziti so ena izmed najbolj tradicionalnih oblik varčevanja. Pri depozitih vlagatelj svoj denar deponira pri banki za določeno obdobje. Banka vlagatelju obljublja določeno obrestno mero v zameno za hrambo denarja, obenem pa banka določi tudi časovno obdobje (doba vezave), za katero moramo hraniti prihranke v depozitu, da dosežemo obljubljeno donosnost.

Depoziti spadajo med varne naložbe, saj so običajno zavarovani s strani države, v Sloveniji denimo država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Vendar pa so obrestne mere, ki jih banke ponujajo za depozite v zadnjem času zelo nizke – po tem, ko so bile depozitne obrestne mere dolgo časa nične ali celo rahlo negativne, zdaj slovenske banke za vezavo sredstev do enega leta v povprečju ponujajo okrog 0,5 % obrestno mero (podatek velja ob času pisanja prispevka, junija 2023). To pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih izjemno omejena oziroma upoštevajoč inflacijo negativna. Z drugimi besedami, realna vrednost našega denarja se znižuje.

Depozite upravljajo banke, ki višino obrestne mere določijo glede na kombinacijo različnih dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so:

  • Ključne obrestne mere centralnih bank: Centralne banke imajo največji vpliv na obrestne mere, ki jih ponujajo komercialne banke. Centralne banke namreč določajo ključne obrestne mere, ki vplivajo na denarne tokove in likvidnost v gospodarstvu ter služijo kot referenčne obrestne mere pri določanju preostalih obrestnih mer, vključno z depozitnimi.
  • Konkurenca na trgu: Obrestne mere so odvisne od konkurence med bankami. Če obstaja veliko število bank, ki se borijo za stranke, se lahko depozitne obrestne mere zvišajo, da bi pritegnile več vlog. Pod tovrstno konkurenco štejemo tudi sklade denarne trga, ki so alternativa depozitom. Več o skladih denarnega trga v nadaljevanju prispevka.
  • Likvidnost banke: Banke upoštevajo svojo lastno likvidnostno situacijo. Če je banka v potrebi po likvidnostnih sredstvih, lahko dvigne obrestne mere, da pritegne več vlog strank.
  • Tveganje: Banke ocenjujejo tudi tveganje, povezano z depoziti, saj lahko to vpliva na obrestne mere. Če je depozit bolj tvegan (na primer depozit v tuji valuti ali depozit z nižjo stopnjo likvidnosti), se lahko zahteva višja obrestna mera.
  • Trajanje depozita: Daljše kot je obdobje, za katero vežemo svoj depozit, višja bo obrestna mera. A daljša ročnost pomeni tudi to, da dlje časa nimamo dostopa do naloženih sredstev. V primeru, da varčevalec izplača sredstva iz depozita pred iztekom ročnosti, se lahko banka v odvisnosti od pogojev, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi, posluži različnih sankcij, kot na primer zahtevo po kazenskih obrestih, dodatnih stroških oziroma provizijah za prekinitev depozita itd.

Alternative depozitu: Skladi denarnega trga 

Depozit je torej varna oblika naložbe s stabilnim in vnaprej znanim, a zelo nizkim donosom. Ob nizki donosnosti je slabost depozita tudi to, da do naloženega denarja lahko dostopamo šele ob izteku dobe vezave, v nasprotnem primeru bo donosnost še nižja. Alternativno možnost, ki je najbolj sorodna bančnim depozitom, predstavljajo skladi denarnega trga. 

Sklad denarnega trga je vrsta investicijskega sklada, ki vlagateljem omogoča varno naložbo z višjim donosom od depozita, ki hkrati zagotavlja likvidnost. Deluje tako, da zbira denar od vlagateljev in ga vloži v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji. Sklad denarnega trga zagotavlja stabilnost vrednosti investicije in nizko stopnjo tveganja, saj vlagatelji vlagajo v zanesljive in nizko tvegane finančne instrumente. Poleg tega so sredstva v skladu denarnega trga za razliko od depozita običajno dostopna v zelo kratkem času, kar omogoča hitro izplačilo vlagateljem, ko potrebujejo denar. 

Kot prikazano na primeru sklada Generali MM, si lahko sklade denarnega trga predstavljamo kot skupek naložb v nizko tvegane kratkoročne vrednostne papirje.

Sestava sklada Generali MM

*opomba: državne menice so nizko tvegani kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki jih država izda za financiranje svojih operacij in projektov

Varčevalci se pogosto ne zavedajo, da bančni depozit v bistvu temelji na enakem principu, saj banke denarja iz sklenjenih depozitov ne hranijo zgolj na računu, temveč ga v veliki meri investirajo v podobne instrumente, kot skladi denarnega trga.

Depozit vs. sklad denarnega trga 

Če povzamemo, je torej razlika med skladi denarnega trga in bančnimi depoziti v tem, da pri depozitu s sredstvi vlagatelja do izteka dobe depozita razpolaga in upravlja banka, s sredstvi v skladu denarnega trga pa strokovnjaki družb za upravljanje, kot je družba Generali Investments.

Glavna prednost bančnega depozita je predvidljivost donosov, saj je obrestna mer pri depozitih običajno vnaprej dogovorjena in fiksna. A po drugi strani vzajemni skladi denarnega trga ponujajo več fleksibilnosti (vlagatelj lahko kadarkoli proda svoj delež), predvsem pa višje donose, kar se še posebej očitno odraža v času povišane inflacije, ko realna vrednost denarja hitro pada. 

Kako majhna razlika v donosnosti na dolgi rok prinese precej velike razlike kaže primerjava gibanja realne vrednosti denarja v zadnjih 15 letih.

Donosnost depozita v primerjavi s skladom Generali Investments MM

Skupna inflacija v Sloveniji v zadnjih 15 letih je znašala 39,2 %. To pomeni, da bi se realna vrednost vsote 10.000 evrov »v nogavici« v tem času znižala za 2816 evrov. Depozit z 0,1 % obrestno mero (približna višina obrestne mere, ki jo na dolgoročne depozite ponuja večina slovenskih bank), bi nanesel 151 evrov čistega donosa, tudi depozit torej ob predpostavki 0,1 % obrestne mere varčevalcu nudi zelo skromno varovanje pred inflacijo. 

Izguba kupne moči je manj očitna pri skladih denarnega trga, kjer bi se nominalna vrednost ob predpostavki donosa sklada Generali MM po 15 letih zvišala na 11.409 evrov, realna vrednost pa bi se v 15 letih znižala za nekaj več kot 1800 evrov. To pomeni, da je v zadnjih 15 letih, ko so bile obrestne mere na bančne depozite nične ali negativne, povprečna donosnost sklada Generali MM znašala malo manj kot 1 %, pričakovana donosnost sklada ob trenutnih ključnih obrestnih merah (junij 2023) pa je med 2 % in 3 %.

VEČ O SKLADU GENERALI MM

 

Ključ je v diverzifikaciji

Skladi denarnega trga torej v primerjavi s depoziti varčevalcem običajno nudijo boljšo zaščito pred inflacijo, več fleksibilnosti in širšo razpršenost naloženih sredstev. Kljub temu pa na dolgi rok tudi skladi denarnega trga varčevalcem ne zagotavljajo popolne zaščite pred inflacijo. Zato je smiselno razmisliti o diverzifikaciji in presežek denarnih sredstev, ki jih ne bomo potrebovali v kratkem, investirati v druge bolj donosne naložbe, kot so delniški, mešani in obvezniški vzajemni skladi. S tem lahko dosežemo dolgoročno rast premoženja in se prilagodimo spreminjajočim se tržnim razmeram. Ključno je, da se odločamo na podlagi svojih finančnih ciljev, tolerance do tveganja in časovnega obdobja, v katerem želimo doseči svoje cilje. Pri tem se za pomoč lahko obrnete na pomoč finančnih svetovalcev. 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Pogosta vprašanja

Kaj je depozit?
Depozit je tradicionalna oblika varčevanja, pri kateri vlagatelj deponira svoj denar pri banki za določeno obdobje. Banka v zameno za hrambo denarja obljublja določeno obrestno mero. Obrestne mere za depozite so v zadnjem času zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih omejena ali celo negativna, če upoštevamo inflacijo.

Kako donosno je varčevanje v depozitu?
Depozitne obrestne mere so večinoma zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost depozitov omejena, še posebej ob upoštevanju inflacije. To pomeni, da se realna vrednost denarja zmanjšuje. Namesto tega je smiselno razmisliti o alternativah z višjo donosnostjo.

Katere alternative depozitom poznamo?
Najbližja alternativa depozitom so skladi denarnega trga. To so investicijski skladi, ki omogočajo varno naložbo z višjim donosom od depozitov, obenem pa zagotavljajo likvidnost. Skladi denarnega trga vlagajo sredstva v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji.

 

Generali Investments je končala postopek prodaje deležev v družbah Generali Investments GP 1 d.o.o. in Generali Investments GP 2 d.o.o. ter prodaje kapitalskih vložkov v družbi Generali Investments CP d.o.o. k.d., s čimer upravljanje sklada zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund z dnem 13. 6. 2023 prehaja na novega upravljavca, družbo ALFI PE d.o.o.

 

Za zaključek transakcije so bila pridobljena vsa ustrezna dovoljenja organov sklada in državnih nadzornih institucij. Prenos upravljanja ne pomeni spremembe naložbene politike sklada ali statusa njegovih vlagateljev.

Skupina Generali ostaja druga največja vlagateljica sklada (takoj za Evropskim investicijskim skladom), s tem pa pomembna podpornica slovenskega gospodarstva – ne le z zavarovanjem in upravljanjem premoženja, temveč tudi z naložbami v slovenska podjetja.

Družba za upravljanje Generali Investments d.o.o, najstarejša upravljavka vzajemnih skladov v Sloveniji, združenih v Generali Krovnem skladu, bo še naprej upravljala tudi alternativne sklade, kot je zelo uspešen nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund, prav tako pa premoženje drugih strank.

 

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom  (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev prek programa SEGIP celotna velikost sredstev, namenjenih slovenskim podjetjem presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot trikratnik sredstev SID banke.

 

 

Umetna inteligenca in investiranje

Umetna inteligenca, ki je še nedavno zvenela kot nekaj futurističnega in relativno oddaljenega, je kar naenkrat postala del našega vsakdana in vse bolj opazno začela vplivati na naše delo, izobraževanje ter vsakdanje življenje. 

Umetna inteligenca (v nadaljevanju AI) deluje s pomočjo velike količine podatkov, ki jih zbira in analizira. Pri tem je ključni del AI strojno učenje, ki računalnikom omogoča, da se “učijo” na podlagi preteklih izkušenj in informacij. Če nekoliko poenostavimo, sistemi AI delujejo tako, da prepoznavajo vzorce, trende in odnose med dostopnimi podatki ter glede na spoznanja iz teh podatkov podajo zahtevane odgovore, napovedi oziroma rezultate. 

Bliskovit preboj AI že močno vpliva tudi na tri dejavnike oziroma področja, povezana z investiranjem, ki jih bomo obravnavali v prispevku:

  1. globalno gospodarstvo – AI ima enormen potencial za povečanje produktivnosti
  2. finančno industrijo – finančni analitiki, upravitelji skladov in znani vlagatelji se pri obdelavi velikih količin podatkov, algoritemskem trgovanju in analiziranju finančnih trgov vse bolj poslužujejo možnosti, ki jih prinaša AI za investiranje ter
  3. male vlagatelje – s programi AI za investiranje so dobili lažji dostop do znanja, informacij in analitičnih orodij ter priložnost za ustvarjanje donosov z investicijami v podjetja povezana z umetno
    inteligenco.

Umetna inteligenca in izzivi globalnega gospodarstva 

AI se uveljavlja v bolj ali manj vseh gospodarskih panogah in že vpliva na produktivnost, inovacije ter razvoj gospodarstva nasploh. Po projekcijah ameriške investicijske banke Goldman Sachs ima AI potencial, da v obdobju desetih let prispeva kar 7 % k globalni gospodarski rasti. Ker je prav gospodarska rast glavni dejavnik dolgoročnih gibanj na borzah, bomo najprej spoznali, kako bo AI pripomogla k hitrejšemu razvoju različnih delov gospodarstva. 

  • Eden izmed zelo aktualnih gospodarskih izzivov je pomanjkanja delovne sile v določenih panogah. AI v povezavi z robotiko lahko prevzame naloge, ki zahtevajo visoko stopnjo natančnosti in ponavljajočega se dela, s čimer sprosti človeške vire za bolj kompleksne naloge. S svojo zmožnostjo analiziranja ogromnih količin podatkov in izvajanja natančnih izračunov omogoča hitrejše odločanje in optimizacijo procesov v podjetjih vseh panog in zaposlene razbremeni rutinskih opravil z manjšo dodano vrednostjo. Zaposleni lahko s tem namesto monotonih dolžnosti več časa namenijo kreativnim in produktivnim nalogam.

  • AI bo imel pomembno vlogo pri reševanju problema staranja prebivalstva. Z napredkom na področju zdravstvene diagnostike in zdravljenja lahko umetna inteligenca pomaga pri odkrivanju bolezni v zgodnjih fazah, prilagajanju individualnega zdravljenja in podpori starejšim osebam pri samostojnem življenju, pomaga pri odkrivanju in razvoju novih zdravil. Vse to zmanjšuje breme na zdravstvenem sistemu, poveča delež delovno sposobnega prebivalstva, predvsem pa omogoča boljšo kakovost življenja za vse generacije.
  • Ključen ekonomski izziv naše generacije je prehod v zeleno gospodarstvo oziroma trajnostni razvoj. AI lahko pomaga pri optimizaciji porabe energije, ravnanju z odpadki in lažjem prehodu na obnovljive vire energije. Z analizo velikih zbirk podatkov in ugotavljanjem vzorcev lahko zmanjša okoljski odtis in pomaga razviti bolj trajnostne prakse poslovanja.
  • AI ima pomembno vlogo pri razvoju pametnega kmetijstva, saj omogoča učinkovitejšo uporabo virov, optimizacijo pridelave in zmanjšanje vpliva na okolje. S pomočjo senzorjev, analize podatkov in avtomatizacije AI omogoča natančno namakanje, upravljanje gnojenja, pravočasno zaznavanje bolezni in škodljivcev ter druge ukrepe za trajnostno kmetovanje.

Umetna inteligenca bo že v bližnji prihodnosti močno spremenila zelo širok nabor gospodarskih panog. Izpostavimo lahko še promet in logistiko, trgovino, proizvodne dejavnosti, računovodstvo itd. Posebej se bomo v nadaljevanju osredotočili na spremembe, ki jih bo umetna inteligenca vnesla v svet financ. 

Vloga umetne inteligence pri profesionalnih vlagateljih

Vlagatelji na borzah in poklicni upravljavci premoženja so pri sprejemanju odločitev in posledično svojih rezultatih od nekdaj odvisni predvsem od svojega znanja, izkušenj in sposobnosti upravljanja s čustvi. S tehnološkim napredkom in razmahom umetne inteligenca jim je pri tem vse bolj v pomoč tehnologija.

Algoritmi umetne inteligence delujejo neprekinjeno, analizirajo podatke v realnem času in se prilagajajo spremembam na trgu, kar investitorjem omogoča, da hitro odreagirajo na spremembe in izkoristijo priložnosti. Umetna inteligenca je sposobna v kratkem času analizirati ogromne količine podatkov, lahko deluje brez človeških čustev  in pristranskosti. To zmanjšuje možnost napak, ki so pogosto povezane z odločitvami investicijskih strokovnjakov, ki so ne glede na znanje in izkušnje konec koncev zgolj ljudje. Več o vplivu čustev na naložbene odločitve si lahko prebere v prispevku Je strah pred vlaganjem utemeljen?

Nekateri strokovnjaki si pri napovedovanju gibanj vrednosti naložb pomagajo tudi z računalniškimi boti za investiranje (roboti, ki na podlagi analize ogromnih količin podatkov samostojno napovejo prihodnja gibanja). Ključni element uspešne uporabe AI za investiranje je razumevanje njenih omejitev in uporaba človeškega znanja ter izkušenj pri interpretaciji rezultatov. AI lahko izvrši določene naloge veliko bolj učinkovito od človeka, a zgolj takrat, ko človek programe AI pravilno usmerja in nudi ustrezne vhodne podatke ter nato rezultate interpretira s svojim kritičnim razmišljanjem in razumevanjem širšega konteksta, profesionalni upravljavci premoženja AI bote in ostale programe AI zato uporabljajo predvsem kot dodatno orodje za pomoč pri upravljanju naložb.

Vlaganje s pomočjo umetne inteligence

Niso pa zgolj profesionalni upravljavci premoženja tisti, ki si z umetno inteligenco pomagajo do boljših investicijskih odločitev. Mali vlagatelji, ki pogosto nimajo dovolj informacij in znanja za ustrezno analizo naložbenih možnosti, so s programi AI dobili dostop do znanja in orodij, ki so jim lahko v pomoč pri zasledovanju finančnih ciljev. 

ChatGPT za investiranje je na primer v zadnjih mesecih že dobil pomembno vlogo pri sestavi marsikaterega naložbenega portfelja malih vlagateljev. Slednji ChatGPT uporabljajo za zbiranje informacij o podjetjih, panogah in naložbenih produktih, pridobivanje naložbenih idej, finančno izobraževanje itd. A uporaba orodja ChatGPT za investiranje ima veliko omejitev, ki ob neupoštevanju uporabnikom lahko povzročijo več škode kot koristi. 

ChatGPT pogosto podaja netočne ali celo napačne odgovore, nima dostopa do aktualnih podatkov ter nima sposobnosti razumevanja določenih kompleksnih konceptov. Prav tako nasvetov ne prilagaja specifikam uporabnika (toleranca do tveganja, časovni horizont, premoženje, višina dohodka itd.)

AI kot naložbena priložnost

Podobno kot ob razmahu interneta na prehodu v novo tisočletje, AI predstavlja naložbeno priložnost, ki bo prinesla marsikaterega zmagovalca na svetovnih borzah. Mnoge delniške družbe bodo posredno z uporabo umetne inteligence povečale učinkovitost svojih obstoječih dejavnosti in na ta način pridobile konkurenčno prednost. Nekatera podjetja imajo od umetne inteligence tudi neposreden dobiček, na primer s prodajo programske opreme, storitev, povezanih z AI, ali pa s trženjem strokovnega znanja za čim boljši izkoristek te disruptivne tehnologije. 

Z izbiro delnic, ki bodo v prihodnosti uspešno izkoristile možnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, lahko tudi mali vlagatelji zaslužijo na račun preboja AI. Razvoj in vpliv umetne inteligence na svet investicij budno spremljamo tudi pri družbi za upravljanje Generali Investments, kjer sredstva v nekaterih skladih investiramo tudi v podjetja, ki so tesno povezana z razvojem umetne inteligence. Za še več informacij o možnostih investiranja v skladih se lahko prijavite na brezplačen posvet z našim finančnim svetovalcem. 

PRIJAVA NA POSVET

Zaključek

Kljub temu, da je umetna inteligenca že postala nepogrešljiv dejavnik v svetu investiranja, z AI programi, ki jih poznamo in uporabljamo trenutno, plujemo zgolj po površju zelo globokega morja možnosti in sprememb, ki jih bo v prihodnosti prinesla ta tehnologija. Umetna inteligenca ob vseh priložnostih in ogromnem potencialu prinaša tudi marsikateri pomislek in tveganja kot na primer etična vprašanja, zasebnost podatkov, vpliv na nihajnost finančnih trgov in povečana možnost manipulacij. Z vsemi izzivi se pospešeno ukvarjajo regulatorji, pred katerimi je izjemno pomembna naloga – zagotoviti kar se da varno in etično odgovorno uporabo te tehnologije. 

Kot posamezniki lahko največ naredimo s tem, da sprejmemo in se čim bolj spoznamo s sposobnostmi AI na različnih področjih. Danes še bolj kot kadarkoli, je pomembno vseživljenjsko učenje, raziskovanje možnosti, ki jih prinaša tehnologija in odprtost za spremembe ter napredek, ki ga AI prinaša. AI zaenkrat lahko deluje zgolj na podlagi že znanih informacij in podatkov, ni pa sposobna ustvarjanja novega znanja in idej. Delovna mesta, ki zahtevajo kreativnost, čustveno inteligenco, reševanje kompleksnih problemov in medčloveške interakcije, bodo zato postala še bolj pomembna in nič še ne kaže, da bi naša edinstvena sposobnost kreativnosti, empatije in inovativnosti lahko postala tehnološki višek. Podobno velja tudi za svet financ, kjer bodo na vseh nivojih, od malih vlagateljev do največjih finančnih institucij uspešni tisti, ki bodo znali izkoristiti prednosti uspešne sinergije med človeškimi sposobnostmi in umetno inteligenco. 

Kaj so vzajemni skladi?

 

Več investitorjev vlaga denar v vzajemne sklade

 

Vzajemni skladi združujejo premoženje večjega števila vlagateljev, vložena sredstva pa so razpršena v več različnih naložb v vrednostne papirje. Te naložbe so lahko obveznice, delnice ali drugi finančni instrumenti. Dodatna prednost vzajemnih skladov je, da jih upravljajo strokovni in izkušeni upravljavci družbe za upravljanje premoženja. 

Preprosto povedano so vzajemni skladi torej skupek premoženja več vlagateljev, ki ga upravljavci skladov uporabijo za nakup delnic, obveznic in ostalih finančnih instrumentov s ciljem povečanja vložka vlagateljev. V nadaljevanju boste tako izvedeli, kakšne so prednosti vzajemnih skladov in kakšne vrste vzajemnih skladov so vam na voljo.

Prednosti vzajemnih skladov

Vzajemni skladi vlagateljem nudijo kar nekaj prednosti, ki lahko najbolje zavarujejo njihove naložbe in poskrbijo za plemenitenje investiranih prihrankov. 

 

Razpršenost naložb

Zagotovo ste že slišali pregovor: “Ne nosite vseh jajc v eni košari”. Vzajemni skladi delujejo prav po tem načelu in so zato izjemno varna naložba, saj vaš denar ni vložen v eno samo delnico ali obveznico, kar je lahko zelo tvegano dejanje, ampak je razpršen med celoten skupek finančnih instrumentov, ki sestavljajo posamezen vzajemni sklad. 

Glede na politiko posameznega vzajemnega sklada je ta sestavljen npr. iz delnic točno določene vrste podjetij glede na branžo (npr. samo tehnološka podjetja), glede na regijo (samo evropska podjetja) ali glede na vrsto finančnih instrumentov (npr. delniški, obvezniški ali mešani sklad). 

To pomeni, da v primeru strmega padca vrednosti delnice posameznega podjetja vrednost vzajemnega sklada ne bo tako močno zanihala in vaši prihranki ne bodo izgubili vrednosti. Ker nekateri vzajemni skladi pokrivajo podjetja s celotnega sveta, so vaše naložbe varne tudi pred nihanji na posameznih trgih. 

Z vlaganjem v vzajemne sklade avtomatsko razpršite svoje naložbe,tako vam ni več treba posebej iskati in preverjati posameznih delnic ali obveznic, da bi vanje vložili svoje prihranke. To so za vas že naredili izkušeni upravljavci skladov. 

Vlagatelj se odloča med možnostmi za razpršitev svojih prihrankov

Preprost postopek

Ker vzajemne sklade upravljajo strokovni upravljavci z večletnimi izkušnjami, lahko pri investiranju v vzajemne sklade prihranite ogromno časa, ki bi ga porabili za iskanje najboljših finančnih instrumentov. Analiza posmeznih podjetji, njihovih finančnih poročil in drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost podjetja, je lahko zelo zamudna, hkrati pa nestrokovnjaki kar hitro spregledajo pomembne podatke. 

Pri vzajemnih skladih to nalogo prevzamejo izkušeni upravljavci skladov, ki natančno vedo, na kaj morajo biti pozorni, in tako sestavijo kar najboljšo kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Vlagatelji morate tako samo še izbrati vzajemni sklad oziroma kombinacijo skladov, ki glede na naložbeno politiko sklada ustreza vašim investicijskim ciljem. 

 

KAKŠEN TIP VLAGATELJA STE?

Vlaganje po meri

Vzajemni skladi niso varčevalni računi, kjer morate točno določen znesek vezati za določeno obdobje (navadno več let), ampak vam prepuščajo popolno agilnost in se prilagajajo vašim finančnim zmožnostim. V vzajemne sklade lahko vlagate že s 30 EUR, investirate pa lahko popolnoma po želji. 

Vlagateljica se odloča med nakupom ali prodajo delnice

Če vam finančne zmožnosti to dopuščajo, lahko naenkrat investirate večji znesek, v napsrotnem primeru pa vam svetujemo, da svoje investicije razdelite na manjše mesečne vložke. S slednjim pristopom boste tudi zmanjšali tveganje v primeru nihanja vrednosti vzajemnega sklada in s tem zvišali donosnost. Preberite več o prednostih mesečnega vlaganja v vzajemne sklade.

 

Svoje investirane prihranke lahko brez težav dvignete kadar koli jih potrebujete in ponovno investirate, ko si naredite novo zalogo. To pomeni, da je ritem investiranja v vzajemne sklade prilagojen vam in vašim potrebam. Pri tem pa vam ob strani stojijo izkušeni svetovalci, ki vam pomagajo sprejeti najboljše investicijske odločitve glede na vaš cilj investiranja in glede na vaše finančne zmožnosti. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Vrste vzajemnih skladov

Na voljo vam je več različnih tipov delniških skladov, ki imajo različne prednosti in zato ustrezajo različnim tipom vlagateljev. 

 

Delniški vzajemni skladi

Delniški vzajemni skladi zajemajo pretežno delnice različnih podjetji. Največja prednost delniških vzajemnih skladov je njihova visoka donosnost na dolgi rok, ki pa je seveda povezana z večjim tveganjem. 

Uspeh delniških vzajemnih skladov je namreč odvisen od uspeha posameznih podjetji v tem vzajemnem skladu in od razmer na trgu. V času krize bodo podjetja v posamezni panogi morda zabeležila večji upad dobička, kar se bo izrazilo v nihanju tečajnice delniških vzajemnih skladov. 

Seveda pa boste v primeru rasti dobička podjetji, katerih delnice sestavljajo posamezen delniški vzajemni sklad, lahko spremljali strmo rast vrednosti vaših naložb. Zelo priporočljivo je, da takšne investicije držite vsaj 10 let, saj s tem zmanjšate tveganje, ki ga povzroča volatilnost na trgu, ali pa kombinirate delniške vzajemne sklade z obvezniškimi vzajemnimi skladi. 

 

Obvezniški vzajemni skladi

Obvezniški vzajemni skladi so povezani z občutno manjšim tveganjem, kot delniški vzajemni skladi, vendar so tudi manj donosni. To pomeni, da so popolna izbira za previdnejše vlagatelje, ki svojih prihrankov ne želijo izpostavljati nihanjem na delniškem trgu. Ker obvezniške vzajemne sklade sestavljajo državne in podjetniške obveznice, takšni skladi v pravilu niso izpostavljeni velikim tveganjem. 

Večja stabilnost pa gre z roko v roki z nižjo donosnostjo. Zato so takšni vzajemni skladi primerni predvsem za previdnejše vlagatelje, ki si ne obetajo večjih donosov, ampak želijo svoje prihranke obvarovati pred izgubljanjem vrednosti zaradi inflacije. Priporočeno je, da obvezniške vzajemne sklade držite vsaj za obdobje 5 let.

 

Mešani vzajemni skladi

Mešani vzajemni skladi izkoristijo prednosti obeh zgoraj omenjenih vrst vzajemnih skladov in tako učinkovito objarujejo vaše investirane prihranke pred nihanjem na trgu. Vaši prihranki tako niso izpostavljeni samo enemu tipu naložb ( kot recimo delniški vzajemni skladi, ki so sicer donosni, a zelo odvisni od razmer na trgu), ampak so razdeljeni med delniške in obvezniške vzajemne sklade. 

Razlika med donosnostjo vzajemnih skladov

Tako lahko koristite prednosti obeh vrst vzajemnih skladov, torej stabilnost in varnost obvezniških skladov in visoke donose delniških vzajemnih skladov. Pri tem upoštevajte, da je investicije v mešane vzajemne sklade priporočeno držati vsaj 8 let, da izkoristite njihov poln potencial. 

 

ODKRIJTE VZAJEMNE SKLADE GENERALI INVESMENTS

 

Pogosta vprašanja

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni skladi združujejo premoženje vlagateljev, za upravljanje vzajemnega sklada in razpršitev naložb pa poskrbijo specializirani upravljalci. To pomeni, da vlagatelji ne vlagajo v posamezne delnice ali obveznice, ampak v košarico različnih finančnih instrumentov, ki jim bo prinesla kar največje donose.

 

Kako vlagati v vzajemne sklade?

V vzajemne sklade lahko vlagate preprosto s pomočjo družbe za upravljanje premoženja, ki pod svojim krovnim skaldom združuje različne podsklade, ki imajo svojo naložbeno politiko. To pomeni, da lahko izberete takšen sklad, ki je najbolj primeren za vas in vaše želje.

Takšna družba je družba za upravljanje Generali Investments, pri kateri vam bodo stali ob strani izkušeni finančni svetovalci. Za pristop k skladu preprosto izpolnite pristopno izjavo in že ste pripravljeni na začetek investiranja.

 

Kakšne so prednosti vzajemnih skladov?

Vzajemni skladi poskrbijo za razpršenost naložb in tako zavarujejo vložen znesek pred nihanjem na trgu, so prilagodljivi, kar pomeni, da lahko vlagatelji investirajo takšne zneske, kot si želijo in s takšno frekvenco, ki jim najbolj ustreza. Dodatno si lahko vlagatelji investiran denar kadar koli izplačajo iz sklada. 

Še največja prednost je to, da so vzajemni skladi upravljani, torej za njihov uspeh in optimalno razporeditev posameznih finančnih instrumentov v vzajemnih skladih skrbijo strokovni in izkušeni upravljavci skladov. 

Kakšne vrste vzajemnih skladov obstajajo?

Vlagatelji lahko izbirajo med delniškimi, obvezniškimi in mešanimi vzajemnimi skladi. Delniške vzajemne sklade sestavljajo delnice posameznih podjetji in so zato donosnejši, vendar izpostavljeni večjim tveganjem. Nasprotno velja za obvezniške vzajemne sklade, ki so sicer varnejši in stabilnejši, vendar ne zagotavljajo visokih donosov. 

Najboljša kombinacija prednosti obeh vrst skladov so mešani vzajemni skladi, ki vsebujejo tako delnice kot tudi obveznice in so zato mnogo stabilnejši in nudijo srednje visoke donose.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Trgi ne pričakujejo ponovitve leta 2011
Ameriški borzni indeksi so bili prejšnji teden predvsem pod vplivom pogajanj o zvišanju meje javnega dolga. Do prvega junija, ko naj bi bila dosežena trenutna meja dolga je še dober teden dni. Tako blizu tehničnem bankrotu so bile ZDA nazadnje leta 2011, ko je kongres zgornjo mejo zvišal šele dva dni preden zvezna vlada ne bi več mogla financirati svojih dolgov. Takrat je omahovanje privedlo celo do tega, da je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ameriškega javnega dolga, precejšen padec so doživeli tudi borzni indeksi. Trgi tokrat ne pričakujejo takšnih pretresov, ameriški indeksi namreč kljub nekoliko povečani negotovosti vztrajajo blizu najvišjih vrednosti v letošnjem letu. Vlagatelji so pretekli teden pozdravili zlasti besede republikanskega predsednika predstavniškega doma McCarthya, vodje demokratov v senatu Schumerja in predsednika Bidna, ki so izrazili prepričanje, da bo dogovor sklenjen pravočasno. Ameriški borzni indeks S&P 500 je pretekli teden pridobil 1,6 %. Ob tem so tako imenovani »blue chipi« oziroma delnice z veliko tržno kapitalizacijo znova močno presegle donose delnic manjših podjetij, pri tem so še posebej izstopali tehnološki velikani, ki so tako ali drugače povezani z trenutno najbolj vročo temo, umetno inteligenco. Zgolj tržna kapitalizacija Appla je denimo večja od celotnega indeksa Russell 2000, ki je sestavljen iz 2000 ameriških borznih družb z manjšo tržno kapitalizacijo.

Nemški DAX dosegel rekordno vrednost
Kljub temu, da so podatki o nemški industrijski proizvodnji v marcu pokazali največji padec v zadnjih 12 mesecih, inflacija v evroobmočju pa se je aprila po 5 mesecih umirjanja znova nekoliko zvišala, je v petek nemški borzni indeks DAX dosegel rekordno vrednost. Rast nemških delnic so v zadnjih tednih poganjali dobri četrtletni rezultati podjetij, ki so višje stroške poslovanja prevalile na kupce in zadržale marže. Delnice nemških velikanov kot je Siemens, Mercedes-Benz in SAP so od začetka leta pridobile več kot 15 %. Višja gospodarska rast od napovedi in dobri poslovni rezultati poganjajo rast tudi na večini ostalih evropskih borz, a bolj trdovratna kot v ostalih razvitih gospodarstvih je znotraj evroobmočja tudi inflacija.

Prebuditev Japonskih delnic
Zanimivo je zadnje tedne na japonskih kapitalskih trgih, kjer japonske delnice po dolgem času zopet privabljajo tuje vlagatelje in glavni japonski indeks Nikkei je letos tako potiho pridobil v evrih skoraj 10%. Napovedi za japonsko gospodarstvo ostajajo relativno optimistične, jen nekoliko izgublja in obrestne mere ostajajo nekaj nad 0 %, zato se optimizem glede nadaljnje rasti tečajev japonskih delnic ne ohlajajo.

Višja dividenda pri Krki in Petrolu, Cinkarna Celje in Telekom brez
Rezultate za prvo četrtletje je pretekli teden predstavila Krka, ki je v primerjavi z istim obdobjem lani povečala prihodke, medtem ko se je dobiček predvsem zaradi vpliva padca vrednosti ruskega rublja in višjega davka od dobička na letni ravni nekoliko zmanjšal. Prodaja v Rusiji, ki ostaja Krkin najpomembnejši trg se je povečala za 5 %, v Ukrajini pa zmanjšala za 60 %, kar pri podjetju razlagajo z ukrepi distributerjev pri upravljanju zalog in izrednimi razmerami v državi. Na julijski skupščini bo uprava predlagala dividendo v višini 6,6 evra na delnico, torej za evro več kot lani. Zelo zadovoljni nad na skupščini izglasovano dividendo v višini 1,5 evra bruto na delnico (predlagana dividenda iz strani poslovodstva je bila več kot pol nižja), so bili tudi delničarji Petrola. Nasprotno pa dividend letos ne bodo izplačali pri Telekomu in Cinkarni Celje. Pri obeh omenjenih podjetjih so namreč koristili državno pomoč za nižanje stroškov energije, zaradi česar jim po zakonu o pomoči za blaženje cen energentov izplačilo dividend ni dovoljeno.

Rast zahtevanih donosnosti obveznic
Negotovost v zvezi z povišanjem javnega dolga se je precej bolj negativno kot na cenah ameriških delnic odražala na državnih obveznicah, zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico je bila namreč v petek pri 3,69 % najvišja v zadnjih dveh mesecih. Nekoliko manj izrazito se je povišala tudi zahtevana donosnost na evropske državne obveznice, na nemško 10 letno je pri 2,43 %, slovensko pa pri 3,31 %. Dolar ostaja na nivoju okoli 1,08 dolarja za evro, kar očitno ustreza tudi vsem velikim centralnim bankam.

NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko je FED vsaj očitno dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija se ohlajanja a ostaja relativno trdovratna predvsem jedrna inflacija, zlasti zaradi najemnin. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej preveč optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer posledično predstavlja precejšnje tveganje za trge. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Obveznice v 2023 delujejo kot dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Prednosti postopnega varčevanja v paketih skladov

Postopno varčevanje v skladih ali enkratno vplačilo v sklade

Kot že ime pove, pri investiranju v enkratnem znesku, vlagatelj v enem samem poslu vloži določen znesek denarja. Prednost te metode je to, da se celotna vrednost denarja, ki ga imamo na voljo za investiranje, nemudoma pretvori v naložbo s potencialom za ustvarjanje donosov. Če bi bila rast vrednosti na borzah premočrtna, bi bila to vselej najboljša odločitev. 

A v praksi je rast vrednosti na finančnih trgih vse prej kot linearna. Zaradi padcev, ki so sestavni del dolgoročne rasti borznih tečajev, je pri investiranju v enkratnih zneskih uspeh oziroma donos močno odvisen od časa vstopa na trg.  

Ker je napovedovanje kratkoročnih gibanj na finančnih trgih sila negotovo in odvisno od velikega števila težko predvidljivih dejavnikov, se lahko pred izbiro napačnega trenutka za vstop na trg obvarujemo z investiranjem po metodi povprečnega stroška, ki je manj tvegan in zlasti za neprofesionalnega vlagatelja v večini primerov dolgoročno bolj donosen način investiranja v delnice in vzajemne sklade. 

Vlaganje po metodi povprečnega stroška je strategija, pri kateri vlagatelj vlaga fiksno vsoto denarja na določeno časovno obdobje (npr. enkrat mesečno), ne glede na to, ali je trg v vmesnem času rasel ali padal. Najlažje si razliko med obema metodama predstavljamo s pomočjo namišljenega primera gibanja naložbe skozi obdobje enega leta.

mesec gibanje vrednosti naložbe enkratno vplačilo metoda povprečnega stroška
januar 100 12.000,00 € 1.000,00 €
februar 90 / 1.000,00 €
marec 120 / 1.000,00 €
april 80 / 1.000,00 €
maj 110 / 1.000,00 €
junij 70 / 1.000,00 €
julij 90 / 1.000,00 €
avgust 100 / 1.000,00 €
september 110 / 1.000,00 €
oktober 130 / 1.000,00 €
november 150 / 1.000,00 €
december 120 / 1.000,00 €
končna vrednost naše investicije   14.400,00 € 15.215,00 €

Opomba: izračun ne upošteva morebitnih stroškov davčnih obveznosti in provizije

V obeh primerih skupen vložek vlagatelja znaša 12.000 EUR, pri enkratnem vplačilu je celoten znesek vplačan januarja, pri metodi povprečnega stroška pa se razdeli na 12 mesecev. Če celotno vsoto investiramo na začetku leta v enem znesku, si konec leta lahko izplačamo 14.400 EUR. Vrednost investiranega zneska se spremeni v enakem odstotku, kot zrase vrednost naložbe (20 % rast), ne glede na gibanje vrednosti v vmesnem času.  


Na drugi strani bi si z investiranjem po metodi povprečnega stroška konec leta lahko izplačali 15.215 EUR, torej 815 EUR več, kot z enkratnim vplačilom. Razlika nastane zato, ker je vrednost naložbe v vmesnem času padla, torej smo takrat lahko kupili več delnic po nižji ceni, kar je pripomoglo k višji rasti, ko je vrednost naložbe ponovno okrevala. 

Če bi se vrednost naložbe tekom leta zviševala postopoma, brez vmesnih padcev, bi bila slika obrnjena, v tem primeru bi bil namreč donos višji z enkratnim vplačilom. Torej če posplošimo, prednost metode povprečnega stroška pride do izraza, ko cene naložb nihajo, kar je značilno za gibanje naložb vzajemne sklade oziroma delnice in vrednostne papirje nasploh.

 

Trgi nagradijo upoštevanje zadane strategije

Z metodo povprečnega stroška, lahko tudi manj poučen vlagatelj enostavno zmanjša učinek nihanja vrednosti naložb in si zagotovi svoj kos pogače pri investiranju na kapitalskih trgih. Ključno je, da se držimo zastavljene strategije in pri tem vztrajamo, četudi se vmes zgodijo padci. Trgi namreč na dolgi rok nagradijo vztrajne in potrpežljive vlagatelje. O tem zgovorno pričajo številke ob predpostavki povprečne donosnosti najbolj razvitega svetovnega delniškega trga, z investiranjem po metodi povprečnega stroška za obdobje 10, 20 in 30 let.  

Povprečna donosnost indeksa največjih 500 ameriških podjetij S&P 500, ki se uporablja kot kazalnik uspešnosti ameriških borznih družb, upoštevajoč inflacijo znaša približno 6,5 %. Če bi v sklad z enako donosnostjo vsak mesec vložili 80 evrov, bi si po 10, 20 in 30 letih lahko izplačali sledeče zneske: 

*Opomba: pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnje rezultate

10 LET:

Vsota investiranega denarja tekom obdobja 10 let znaša 9.600 EUR (120 mesecev*80 EUR), preostalih 3.945 EUR predstavlja čisti donos.

 

20 LET:

Zaradi učinka obrestno obrestnega računa se z leti držanja naložbe delež čistega donosa v izplačani vsoti hitro povečuje. Ob danih predpostavkah za obdobje 20 let že presega delež vložka. 

 

30 LET:

V obdobju 30 let, čisti donos predstavlja več kot dve tretjini izplačane vsote. Povedano drugače, v 360 mesecih (30 let*12 mesecev) je vložek znašal 28.800 EUR (360*80 EUR), zaslužen donos ob danih predpostavkah pa 60.174 EUR. Obrestno obrestni račun, ki naj bi ga Albert Einstein imenoval za najmočnejšo silo v vesolju oziroma osmo čudo sveta, potrpežljive vlagatelje torej bogato nagrajuje. 

 

Za še več podobnih izračunov uporabite investicijski kalkulator.

PREIZKUSITE INVESTICJSKI KALKULATOR

 

 

Postopno varčevanje v paketih skladov

Eden izmed malemu vlagatelju prijaznih in dostopnih načinov investiranja po metodi povprečnega stroška je prek investiranja v vzajemne sklade.

Vlagatelji lahko z investiranjem v paketih skladov enostavno pridejo do ustrezne razpršenosti naložbenega portfelja, z vsakim vplačilom se denar namreč razprši med 3 ali 4 različne sklade. Prav tako so paketi skladov najcenejši način varčevanja v vzajemnih skladov, saj stroškov tako ob vplačilu, kot izplačilu ni. Znesek mesečnega vplačila se lahko kadarkoli prekine, začasno zamrzne, poveča ali zmanjša. Do privarčevane vsote lahko vlagatelj kadarkoli dostopa in jo v celoti ali pa delno dvigne. 

Vzajemni skladi so torej učinkovit in priljubljen način investiranja po metodi povprečnega stroška, ki vlagateljem omogoča preprost dostop do kapitalskih trgov. Pri družbi za upravljanje Generali Investments ponujamo tri različne možnosti mesečnega varčevanja v paketih skladov. O izbiri optimalnega paketa zase, se lahko brezplačno posvetujete s finančnim svetovalcem. 

 

PRIJAVA NA POSVET