Inflacija: kaj lahko pričakujejo potrošniki?

Inflacija nas spremlja na vsakem koraku, vendar malokateri zares razumejo, kaj je inflacija. Ugotovite, kako se lahko obvarujete pred rastjo cen.

 

Ste se že kdaj odpravili v trgovino s kovčkom, polnim denarja? Kaj pa, če bi hlebec kruha stal 50.000 evrov? Na srečo se mlajša generacija v Sloveniji s to situacijo še ni srečala, starejši bralci pa se verjetno še predobro spomnijo razvrednotenja valute, ki je doletelo Jugoslavijo v poznih 80-tih letih prejšnjega stoletja. Takrat je Slovenijo in celotno Jugoslavijo močno prizadela inflacija. Toda kaj sploh je inflacija in zakaj se je tako bojimo?

Kaj je inflacija?

Inflacija vsesplošna rast cen. To pomeni, da denar, ki ga imate na banki, s časom izgublja vrednost. Ob uvedbi evra 1. januarja 2007 je denimo skodelica kave pri nas v povprečju stala dobrih 80 centov, liter mleka 0,69 evra, liter jedilnega olja pa 1 evro. Dandanes takšnih cen ne najdemo več. 

Inflacija torej zmanjšuje kupno moč denarja. En evro je imel v preteklosti več vrednosti, kot jo ima danes, in zelo verjetno jo ima danes več, kot je bo imel čez eno leto.

Inflacija ni pojem, ki zadeva samo krizna obdobja, ampak je del našega vsakdana. V časih, ko je inflacija na ciljni ravni približno 2 %, jo opazimo šele, ko pogledamo v preteklost in primerjamo cene izpred 10 let. Težava se pojavi, ko inflacija zaradi gospodarkih ali političnih dejavnikov močno naraste in je dvig cen oz. razvrednotenje valute mnogo opaznejše. V takšnih primerih cene blaga in storitev občutno narastejo. Če se ob tem zvišujejo tudi plače, inflacija ne prizadene kupne moči potrošnikov, a ker temu večinoma ni tako, lahko inflacija povzroči nezaupanje v vlado ali celo valuto. 

V takšnih primerih govorimo o pobegli inflaciji, pri kateri v obdobju enega leta beležimo dvo- ali trimestno stopnjo inflacije. V teh obdobjih se cene lahko tudi potrojijo in potrošniki se znajdejo v hudi finančni stiski. 

Še bolj ekstremen primer inflacije je hiperinflacija, ki jo opisuje primer nakupa hlebca kruha za 50.000 evrov. Hiperinflacija povzroči povišanje cen za več kot 1.000 % na leto, kar pomeni, da denar skoraj v celoti izgubi svojo vrednost, cene pa postanejo naravnost smešne. 

Države in centralne banke se seveda bojijo takšnih primerov in jih poskušajo na vse pretege preprečiti, kar pa zaradi gospodarskih ali političnih razmer ni vedno mogoče.

Kaj sploh povzroči inflacijo?

V osnovi je razlog za inflacijo povečano povpraševanje, ki presega ponudbo na trgu, zaradi česar preveč denarja lovi premajhno količino dobrin. Zahrbtna lastnost inflacije je, da napaja samo sebe. Čim višje postajajo cene, tem bolj se potrošniki bojijo za prihodnost in že zdaj opravijo večje nakupe. Hkrati od delodajalca zaradi razmer na trgu pričakujejo višje plače, kar ga prisili v dvig cen svojih storitev ali blaga. 

Na makro nivoju to vodi v začaran krog, ki ga strokovno imenujemo inflacijska spirala. Če pristojne institucije slednje ne ustavijo pravočasno, prične inflacija rasti po eksponentni stopnji, kar lahko ob določenih pogojih vodi v hiperinflacijo.

Glede na razlog nastanka v osnovi ločimo dva tipa inflacije:

  • Inflacija povpraševanja: ko zaradi gospodarske rasti povpraševanje preseže razpoložljive vire oziroma dobrine, pri čemer ima pomembno vlogo tudi (pre)velika količina denarja v obtoku
  • Stroškovna inflacija: nastane zaradi višjih cen virov oziroma proizvodnih dejavnikov, največkrat kot posledica pomanjkanja določene surovine oziroma materiala

Kot primer obeh tipov inflacije si lahko ogledamo politično in gospodarsko dogajanje v letu 2022, kjer sta prisotna oba tipa inflacije. Ekonomski razcvet ob odprtju gospodarstev po epidemiji koronavirusa je v kombinaciji z različnimi oblikami finančnih stimulusov v času epidemije najprej povzročil inflacijo povpraševanja, motnje v dobavnih verigah ter vojna v Ukrajini (in z njo sankcije proti Rusiji) pa so botrovali  povišanju cen energentov in hrane. To je zanetilo stroškovno inflacijo.

Povečana inflacija pri potrošnikih seveda zbudi finančno stisko in bojazen za prihodnost, zato skrbno varčujejo s prihranki. Pri tem pa vse prepogosto pozabijo, da jim razvrednotenje denarja ne prinaša zgolj višjih stroškov življenja, ampak tudi načenja njihove prihranke.

Imate tudi vi prihranke pod blazino?

Julija 2022 je bila stopnja inflacije v Sloveniji 11 %. To pomeni, da bi si lahko s 100.000 evri na računu privoščili manjše stanovanje v eni od obrobnih slovenskih regij. Če bi inflacija ostala enaka, bi si lahko z enako vsoto denarja čez 20 let privoščili le še rabljen avto nižjega razreda, saj bi vrednost vaših prihrankov padla za več kot 80 %. 

Zgornji primer je seveda ekstremen in ponazarja izredno visoko stopnjo inflacije. A že ciljna stopnja inflacije, ki povzroči samo 2-% rast cen na letni ravni, v daljšem obdobju občutno razvrednoti naš denar. To pomeni, da vrednost naših prihrankov ves čas pada.

Ne pustite, da vaši prihranki kopnijo!

Izgubljanju vrednosti prihrankov se lahko izognemo z različnimi oblikami naložb – v nepremičnine, zlato, vzajemne sklade, obveznice, delnice itd. Zgodovinsko gledano so pri ohranjanju vrednosti sredstev ob povišani inflaciji delnice med najuspešnejšimi naložbami. Kot primer bomo vzeli najbolj znan ameriški borzni indeks Standard & Poor’s 500 oziroma S&P 500. To je indeks (po vrednosti) največjih ameriških podjetij, ki so uvrščena na borzi NYSE in NASDAQ in se uporablja kot merilo splošne uspešnosti na ameriški borzi. Sestavljajo ga namreč delnice 500 trenutno največjih delniških družb v ZDA. 

Zakaj se torej splača investirati v delnice podjetij, namesto da bi prihranke hranili v varčevalnem računu? Poglejmo si poenostavljen primer. 

V varčevalnem računu se obrestna mera, ki jo lahko pričakujete, giblje med 0,1 in 0,2 %. To pomeni, da če bi na varčevalni račun pred enim letom položili 1.000 evrov, bi imeli danes pri standardni obrestni meri 0,15 %, na računu 1.001,50 evra. Če v tem izračunu upoštevamo 2-% inflacijo, bi bila realna vrednost vaših prihrankov danes 19,64 evra nižja kot pred enim letom, ob 10-% inflaciji bi vaš denar v tem obdobju izgubil 89,55 evra vrednosti.

Drugačna zgodba je pri vlaganju na delniškem trgu. Če bi enako vsoto denarja investirali v indeksni sklad, na primer S&P 500, ki ima povprečno realno letno donosnost 10%, bi v enakem časovnem obdobju svoje prihranke oplemenitili za 100 evrov. Na računu bi tako imeli 1.100 evrov, ki bi kljub 2-% inflaciji ob koncu leta realno pridobili 80 evrov vrednosti, ob 10% inflaciji pa bi ohranili vrednost začetnega vložka.

K izračunu je treba še dodati, da je investiranje dolgoročni proces, pri katerem je priporočeno denar investirati vsaj za 5 let, in velja pravilo, da dlje kot investirate, več donosa ustvarite (donos je razlika med začetno in končno vrednostjo naložbe oz. je število denarnih enot, ki jih prejme vlagatelj v določenem obdobju). Po desetih letih bi se znesek na varčevalnem računu povečal na 1015,10 evrov, z naložbo na ameriški delniški trg pa bi vas ob predpostavki povprečnega donosa pričakalo 2593,74 evrov.

Vložek 1.000 EUR Po enem letu Po desetih letih
Na varčevalnem računu 1001,50 EUR 1015,10 EUR
V delniškem skladu S&P 500 1100 EUR 2593,74 EUR

 

Upravljanje s prihranki v času inflacije

Povišano inflacijo torej varčevalci lahko premagamo z izbiro ustreznih naložb, s pomočjo katerih se izognemo izgubi vrednosti naših prihrankov na varčevalnih računih oziroma v gotovini. Pri tem je pomembno, da s pomočjo strokovnjaka določimo svoj profil vlagatelja – kakšni so naši cilji, katero stopnjo tveganja smo pripravljeni sprejeti, kako dolgo nameravamo varčevati itd.

Kot smo lahko videli, donosi na delniških trgih običajno presegajo inflacijo. Za vlagatelje, ki ne razpolagajo z ustreznim znanjem ali časom za lastno upravljanje z naložbami na kapitalskih trgih, so primerna rešitev vzajemni skladi, kjer za upravljanje vlagateljevih sredstev poskrbijo za to usposobljeni strokovnjaki. 

Tudi Generali Investments zaposluje strokovnjake, ki podrobno poznajo trenutno ekonomsko stanje in vam svetujejo glede na vaš individualni primer. Preprosto naročite se na posvet z enim od naših finančnih svetovalcev in za vas bomo pripravili izbor najboljših skladov glede na vaš profil vlagatelja.

FAQ

 

Kaj je inflacija? 

Inflacija je vsesplošna rast cen izdelkov in storitev. Inflacija tako postopoma zmanjšuje vrednost valute. 

Kaj pomeni inflacija za kredit?

Centralne banke v boju proti inflaciji zvišajo obrestno mero. Posledično se zviša tudi obrestna mera za najem kredita. Kreditojemalci bodo tako za izposojanje denarja imeli večje stroške. 

Kaj narediti proti inflaciji?

Inflaciji lahko kljubujete z investiranjem denarja v nepremičnine, zlato, delnice, sklade itd, bistveno je, da investirate v naložbene razrede, ki na dolgi rok nudijo višjo stopnjo donosa kot je inflacija, s tem ohrnite realno vrednost svojega premoženja.  Donosnost, ki jo ponuja investiranje, v številnih primerih presega stopnjo inflacije in tako ohranja ali celo poveča vašo kupno moč na dolgi rok.