Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov

Finančne krize, ki jih zaznamujejo strmi padci premoženja oz. finančnih sredstev, so ciklični pojav vsakega trga. V večini primerov so finančne krize globalen pojav, lahko pa prizadenejo samo eno državo ali območje. Dobra novica je, da večinoma trajajo le nekaj mesec ali največ eno do dve leti, trg pa navadno okreva v enem letu.

Kaj pravzaprav pomeni termin »finančna kriza«?

Finančna kriza je v osnovi strm padec vrednosti premoženja oziroma finančnih sredstev, kot so delnice, obveznice in vzajemni skladi, navadno pa se sovpada tudi z razvrednotenjem drugih oblik naložb – zlasti nepremičnin. Finančna kriza je vedno povezana z gospodarsko krizo. Brezposelnost, stečaji podjetij, nižji življenjski standard itd. so del krute realnosti  kriz, ki pogosto dajejo slutiti, da se bosta gospodarstvo in tudi obstoječi finančni sistem zdaj, zdaj zrušila.

V resnici je možnost za to zelo majhna, gospodarstvo in z njim finančni trgi se namreč že od nekdaj ne razvijajo premočrtno, temveč v ciklih. Naši predniki so podobne cikle označevali kot obdobja debelih in suhih krav, danes pa gospodarske cikle najpogosteje opredeljujemo z dvema osrednjima fazama: konjukturo oziroma gospodarska rastjo ter kontrakcijo oziroma krčenjem gospodarstva – sestavni del te faze so tudi finančne krize. Vmesni fazi med obema glavnima sta: vrh ob koncu konjukture ter na drugi strani dno. Običajno gibanje gospodarskih ciklov je ponazorjeno na spodnjem grafu.

 

*opomba: običajno sta vsak naslednji vrh po konjukturi in dno po kontrakciji višje od predhodnega, to pomeni, da je dolgoročni trend gospodarske rasti pozitiven

Vsako izmed faz (prikazane v grafiki zgoraj) zaznamujejo določeni ekonomski pojavi ter značilna tržna gibanja

  • Konjuktura (gospodarska rast): rast BDP, nižanje brezposelnosti, višji življenjski standard, rast vrednosti finančnih sredstev ter premoženja, rast vrednosti tečajev na borzah
  • Vrh: pregreto gospodarstvo, povišana inflacija, nastanek finančnih balonov oziroma neracionalna rast vrednosti finančnih sredstev ter premoženja, ki se nato nenadno prevesi v padec
  • Kontrakcija (negativna rast gospodarstva): padec BDP višanje brezposelnosti, nižji življenjski standard, padec vrednosti finančnih sredstev ter premoženja, padec vrednosti tečajev na borzah
  • Dno: najnižja točka pred začetkom nove konjukture, brezposelnost doseže vrhunec, vrednost finančnih sredstev začne ponovno rasti

 

Zaradi globalizacije so dandanes gospodarstva in finančni trgi posameznih držav tesno povezani. Posledično so tudi gospodarski cikli v različnih gospodarstvih v večini primerov močno prepleteni in časovno sovpadajo, finančne krize kot smo ja na primer doživeli leta 2008, pa prizadenejo cel svet. 

Kako globoka in dolga bo kriza, je odvisno od spleta različnih dejavnikov, zelo pomembno vlogo pa imajo pri tem vlade in centralne banke, ki z različnimi ukrepi kot je na primer znižanje davkov, povečanje državnih investicij, znižanje ali zvišanje obrestnih mer ter povečanje ali zmanjšanje denarja v obtoku skušajo ublažiti padec oziroma vplivati na gospodarsko aktivnost ter gospodarstvo čimprej vrniti v trend rasti. Razlogi in posledice posameznih kriz se razlikujejo, zato za blaženje posledic krize niso zmeraj primerni enaki ukrepi. Pri tem predstavniki različnih ekonomskih miselnosti zagovarjajo različne pristope, napačne odločitve centralnih bank in vlad pa lahko krizo še poglobijo. 

Vpliv gospodarskih ciklov na borze

Nihanje finančnih trgov je še veliko bolj izrazito kot nihanje gospodarske rasti, zaradi tega se zlasti manj izkušeni vlagatelji zlahka ujamejo v past čustev, ki jih nenadne spremembe vrednosti finančnih sredstev vzbudijo in svoje naložbe v strahu pred izgubami prodajo ob najmanj primernem trenutku – v času finančne krize oziroma takrat, ko vrednosti na borzah izrazito upadejo. Zato si bomo pogledali širšo sliko ameriškega delniškega trga, ki je največji in najbolj spremljan delniški trg na svetu in spoznali, kaj se lahko naučimo iz preteklih kriz.

Indeks S&P 500 prikazuje gibanje vrednosti največjih 500 ameriških delniških družb. Uporablja se kot merilo uspešnosti celotnega trga, saj odlično povzema trende na ameriških borzi, ki je najpomembnejša in največja svetovna borza. 

Če bi potegnili črto skozi graf, ki prikazuje povprečno gibanje najbolj spremljanega borznega indeksa S&P 500 od ustanovitve leta 1957 do danes, bi dobili strmo naraščajočo linijo. Toda v skladu s ciklično rastjo gospodarstva, tudi rast vrednosti na borzah prekinjajo vmesni padci.  To se na grafu indeksa S&P 500 odraža kot vmesne doline na poti proti novim višavam. 

Večina dolin je zelo plitkih in so po nekaj letih rasti komajda opazne, redko pa so padci bolj globoki in ostanejo na grafu vidni kot na primer finančni balon internetnih podjetij okrog leta 2000 ter velika finančna kriza leta 2008. Vlagatelji, ki so takoj po padcu vstopili na delniški trg so bili v naslednjih letih deležni nadpovprečnih donosov, saj so delnice kupili po nižjih cenah. O tem, kako maksimalno izkoristiti padce borznih tečajev in ustrezno sestaviti svoj naložbeni portfelj se lahko posvetujete z našimi finančnimi svetovalci: https://www.generali-investments.si/prijava-k-financnemu-svetovalcu/

Borzni medved in bik 

Kot rečeno, na kratek in srednji rok tok gibanja na borzah še zdaleč ni enosmeren. Borzne trende zato poimenujemo po dveh živalih: biku, ki predstavlja rast ter medvedu, ki je simbol za upad vrednosti na kapitalskih trgih. Medved po definiciji nastopi, ko trg od svoje najvišje vrednosti v obdobju izgubi več kot 20 %, padcem med 10 % in 20 % pa pravimo korekcije. 

Ker je dolgoročni trend gospodarske rasti pozitiven, na borzah po navadi prevladuje bik. V spodnji tabeli si bomo ogledali, kako dolgo je delniški trg potreboval, da se je vrnil na prejšnje vrednosti po največjih borznih zlomih v zadnjih 50 letih.

leto Odstotni padec na delniškem trgu Trajanje okrevanja v mesecih
Naftna kriza 1973 -48% 90
Črni ponedeljek 1987 -29% 19
Internetni dot.com borzni balonček 2000 -49% 86
Globalna finančna kriza 2007 -57% 65
Epidemija covid 2020 -34% 6

 

Ugotovimo, da je delniški trg tudi po največjih padcih v moderni zgodovini za popolno okrevanje potreboval precej manj kot 10 let. Prav tovrstni padci pa so potrpežljivim vlagateljem ponudili odlične nakupne priložnosti za nadpovprečne dolgoročne donose. Da so obdobja finančne krize najboljša priložnost za vstop na delniški trg, priča spodnji graf indeksa MXWD*. Graf dokazuje, da je vsem večjim padcem na borzah po letu 2010 sledil konkreten odboj z obdobjem nadpovprečnih donosov.

 

*opomba: podobno kot S&P 500 se tudi indeks MXWD pogosto uporablja kot merilo uspešnosti borze, a za razliko od prvega zajema delniške trge iz celotnega sveta. Gibanja obeh grafov je podobno, saj ameriške borze močno vplivajo na globalni trg

Možnosti za rast borznih tečajev obrniti sebi v prid in tako oplemenitit svoje prihranke je več. Eden izmed varnih, učinkovitih in razširjenih načinov je preko vzajemnih skladov, kjer za vaše naložbe skrbijo za to usposobljeni strokovnjaki. Več informaciji na povezavi: Generali Investments d.o.o. – Prva slovenska družba za upravljanje (generali-investments.si)

 

     Dejavniki, ki oblikujejo tržne trende 

Tako kot v naravi se tudi v gospodarstvu in na finančnih trgih torej razvoj ne odvija linearno, temveč v ciklih. Obstaja pa nekaj gonilnih sil, ki vsakič znova vplivajo na gibanje gospodarstva in finančnih trgov, ti dejavniki povzročajo tudi finančne krize. 

Ključni dejavniki, ki vplivajo na gospodarske cikle in dinamiko gospodarske rasti ter finančnih kriz:

  • Ponudba in povpraševanje: sta najpomembnejši sili na finančnih trgih in ekonomiji nasploh. Povpraševanje je količina blaga in storitev, ki jih potrošniki želimo kupiti, ponudba pa količina blaga in storitev, ki je na voljo za nakup. Neravnovesja med povpraševanjem in ponudbo neposredno vpliva na finančne trge in povzroči nihanje cen 
  • Špekulacije in pričakovanja: špekulacije so pomemben dejavnik gospodarskih gibanj. Potrošniki in vlagatelji sprejemamo svoje odločitve na podlagi tega, kaj pričakujemo v prihodnosti in s tem nezavedno sooblikujemo tržne trende 
  • Vlade: politiki in centralne banke prek monetarne in fiskalne politike močno vplivajo na trge. Z nižanjem obrestni mer lahko denimo centralna banka pospeši gospodarsko rast v času recesije, nasprotno v času povišane inflacije zvišanje obresti upočasni gospodarsko aktivnost in s tem umiri rast cen. Več o tem kako se obraniti pred inflacijo si preberite na povezavi: https://www.generali-investments.si/inflacija-kaj-lahko-pricakujejo-potrosniki/
  • Mednarodne transakcije: v zadnjih desetletjih so postali svetovni finančni trgi vse bolj povezani, pretok sredstev med različnimi državami se je povečal, številne države v razvoju so imele koristi od povečanega uvoza in izvoza blaga. 

 

To so najpogostejši faktorji, ki vplivajo na cikličnost gospodarstva in trgov, a tukaj je še vrsta drugih groženj, ki jih težko predvidimo, vseeno pa na kratki rok močno pretresejo dogajanje na borzah. O tem, kako na gospodarstvo in finančne trge vplivajo različni geopolitični dogodki, si poglejte na finančnem webinarju, na povezavi:

https://www.generali-investments.si/financni-webinar/

 

Zakaj na borzah prevladuje rast 

Najpomembnejši razlog, da borzni indeksi v ZDA (in v večini drugih razvitih gospodarstev) na dolgi rok vztrajno pridobivajo vrednost je gospodarska rast. Z gospodarsko rastjo se veča kupna moč potrošnikov, posledično rastejo dobički in tržna vrednost podjetij. Vlagatelji ob nakupu delnice pričakujejo, da se bo podjetje še naprej razvijalo ter se nadejajo sodelovanja pri bodočih dobičkih in denarnih tokovih. Na ta način lahko kot delni lastniki podjetja oziroma delničarji izkoristimo tehnološki napredek, inovacije in človeško težnjo po razvoju. 

Potrpežljivi vlagatelji se ne glede na čas vstopa lahko nadejajo pozitivnega izplena, ki ga na dolgi rok nudi kapitalski trg. Finančne krize pa prinašajo nižje tržne cene naložb in s tem priložnosti za dosego nadpovprečnih donosov, ko se na borze vrne rast. Ker se namen varčevanja in nagnjenost k tveganju pri vsakem izmed nas razlikuje, se o optimalni sestavi svojega osebnega portfelja lahko posvetujete z finančnimi svetovalci ekipe Generali Investments. Prijave na posvet:

https://www.generali-investments.si/prijava-k-financnemu-svetovalcu/