Vse o obveznicah

Kljub temu, da so delnice pogosto v središču pozornosti medijev in vlagateljev, je trg obveznic v globalnem merilu večji in iz marsikaterega vidika pomembnejši od delniškega trga. Poznavanje trga obveznic je zato ključno za razumevanje delovanja finančnega sistema.

Kaj so obveznice

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda podjetje, vlada ali druge institucije za namen financiranja svojih projektov oziroma dejavnosti. Kupci obveznic, ki so v bistvu posojilodajalci, izdajatelju posodijo denar v zameno za redne obresti in obljubo o vrnitvi glavnice ob določenem datumu, imenovanem rok zapadlosti.

Obveznice igrajo izjemno pomembno vlogo v svetovnem finančnem sistemu, celo večjo, kot se zdi na prvi pogled. Trg obveznic je namreč po velikosti večji od delniškega trga in po navadi velja za boljši indikator gospodarskega stanja in obetov, kot pogosto na kratek rok manj racionalen delniški trg. Poleg tega obveznice omogočajo vladam in podjetjem zbiranje kapitala za financiranje projektov in operacij, kar je ključno za ekonomski razvoj in rast.

Za lažje razumevanje celotnega prispevka si poglejmo nekaj ključnih pojmov, povezanih s tem finančnim instrumentom:

• Izdajatelj: To je subjekt, ki izda obveznico, da bi zbral sredstva. Izdajatelji so lahko vlade, občine, korporacije ali druge institucije. Izbor izdajatelja vpliva na tveganje in donosnost obveznice.
• Dospelost: Dospelost obveznice je datum, do katerega mora izdajatelj obveznice vrniti glavnico (nominalno vrednost) s pripadajočimi obrestmi vlagatelju. Obveznice se lahko razlikujejo po dolžini dospelosti, od kratkoročnih (nekaj let) do dolgoročnih (tudi do 30 let ali več).
• Kupon: Kupon se nanaša na obrestno mero, ki jo obveznica plačuje svojim imetnikom. Ta obrestna mera se izračuna kot odstotek od nominalne vrednosti obveznice in se plačuje redno (npr. letno ali polletno).
• Nominalna vrednost: To je znesek, ki ga izdajatelj obljubi, da bo vrnil vlagatelju ob dospelosti obveznice. Prav tako je to osnova, na kateri se izračuna kupon (obrestna mera).
• Donosnost do dospelosti: (Yield to Maturity – YTM): Ta pojem predstavlja skupni pričakovani donos obveznice, če bi jo imetnik obdržal do dospelosti. YTM upošteva trenutno tržno ceno obveznice, njeno nominalno vrednost, obrestno mero kupona in čas do dospelosti.
• Premija in Diskont: Obveznica se prodaja po premiji, če je njena tržna cena višja od nominalne vrednosti, in po diskontu, če je tržna cena nižja od nominalne vrednosti.
• Kreditni Rating: To je ocena kreditne sposobnosti izdajatelja, ki jo podajo bonitetne agencije. Višji kot je kreditni rating, manjše je tveganje, da izdajatelj ne bo izpolnil svojih obveznosti.

Za razliko donosnosti pri investiranju v delnice, je donosnost obveznic vnaprej znana (v primeru držanja do dospelosti). To pomeni, da vlagatelj, ki kupi obveznico, že ob nakupu ve, koliko bo znašala končna vrednost njegove investicije. Iz tega razloga so obveznice stabilnejša in manj tvegana oblika investiranja v primerjavi z delnicami. Temu primerno, so običajno nižje tudi donosnosti.

Nekatere obveznice kotirajo na borzi, torej lahko vlagatelji z njimi aktivno trgujejo ter jih kupijo/prodajo znotraj dobe do zapadlosti. V tem primeru donosnost vlagatelja ne bo enaka donosnosti do dospelosti. Borzna cena obveznice v odvisnosti od različnih tržnih dejavnikov (obrestne mere, inflacija, kreditni rating itd.), namreč znotraj dobe do dospelosti niha.

Druga možnost, da donosnost obveznice ne bo enaka obljubljeni donosnosti do dospelosti je, če izdajatelj ni sposoben odplačati svojih dolgov, torej bankrotira. Večja kot je možnost, da izdajatelj ne bo sposoben odplačati dolga, višjo donosnost zahtevajo vlagatelji v zameno za sprejemanje tveganja. Donosnost primerljivih obveznic uspešnega, dobičkonosnega in velikega podjetja je zato nižja od donosnosti zagonskega podjetja, ki še ne ustvarja dobička.

Različne vrste obveznic

Obveznice ločimo na več različnih načinov, kar vlagateljem omogoča, da bolje razumejo in primerjajo različne vrste obveznic. Klasificiramo jih glede na:

• Izdajatelja
  Državne obveznice: izdajajo jih nacionalne vlade za financiranje svojih dejavnosti, projektov in socialnih programov. Veljajo za eno izmed najbolj varnih naložbenih možnosti, saj je verjetnost, da vlada ne bi bila sposobna poravnati obveznosti nizka. Obrestne mere na državne obveznice so običajno nižje v primerjavi z korporativnimi obveznicami, saj je nižje tudi njihovo tveganje. Državne obveznice, namenjene širši populaciji, je nedavno izdala tudi vlada Republike Slovenije. Več o tem preberite v prispevku: Kaj je ljudska obveznica, za koga je primerna in naložbene alternative
  Korporacijske obveznice: izdajajo jih podjetja za zbiranje kapitala za razvoj, širitev, ali druge poslovne potrebe. Korporativne obveznice običajno nudijo višje obrestne mere kot državne obveznice, zaradi višjega tveganja neplačila. Tveganje je odvisno od finančne stabilnosti in kreditne ocene podjetja.
• Kreditno oceno
  obveznice z visoko kreditno oceno oz. investment grade: te obveznice imajo visoko kreditno oceno in se štejejo za manj tvegane. Izdajatelji »investment grade« obveznic imajo običajno močno finančno stanje, kar zmanjšuje tveganje neplačila. Posledično so obrestne mere nižje.
  obveznice z nižjo kreditno oceno oz. junk obveznice: imajo nižjo kreditno oceno in so zato bolj tvegane. Te obveznice izdajajo podjetja ali države z manj stabilnimi finančnimi razmerami, kar povečuje možnost neplačila. Zaradi višjega tveganja ponujajo višje obrestne mere.
• Dobo zapadlosti
  Dolgoročne obveznosti imajo daljšo dobo zapadlosti, običajno več kot 10 let. Dolgoročne obveznice so občutljive na spremembe obrestnih mer in lahko nudijo višje donose, a tudi večje tveganje za vlagatelje.
  kratkoročne obveznice: imajo krajšo dobo zapadlosti, običajno manj kot 5 let. Kratkoročne obveznice so manj občutljive na spremembe obrestnih mer in predstavljajo manjše tveganje v primerjavi z dolgoročnimi obveznicami.

Možnosti nakupa obveznic

Kljub velikosti in izjemno pomembni vlogi obveznic v finančnem sistemu, pa je investiranje v obveznice za male vlagatelje običajno precej bolj kompleksno kot investiranje v posamezne delnice. Medtem ko posamezne delnice lahko preprosto kupimo in prodamo preko borze oziroma različnih trgovalnih platform, trgovanje z obveznicami običajno zahteva več znanja in razumevanja finančnih trgov.

Večina neposrednih investicij v obveznice se izvaja preko finančnih institucij, kot so banke, investicijske družbe, kot je družba Generali Investments, in zavarovalnice. Tovrstni institucionalni vlagatelji imajo dostop do širšega nabora obveznic, vključno z manj likvidnimi in bolj specializiranimi izdajami, ter strokovno znanje in vire za upravljanje ter analizo tega naložbenega razreda.

Za male vlagatelje je možnost nakupa obveznic v primerjavi z delnicami nekoliko bolj omejena. Neposredno vlaganje v posamezne obveznice je lahko zapleteno zaradi visokih minimalnih vložkov, potrebe po razumevanju različnih tržnih dejavnikov in zahtevnega upravljanja portfelja obveznic. Zaradi tovrstnih ovir so obvezniški vzajemni skladi pogosto bolj primerna in dostopna možnost za male vlagatelje.

Obvezniški vzajemni skladi malim vlagateljem omogočajo, da tudi z nižjimi zneski vlagajo v portfelj obveznic, ki ga upravlja strokovna ekipa profesionalnih upravljavcev. Ti skladi nudijo diversifikacijo, saj vključujejo različne vrste obveznic z različnimi kreditnimi ocenami, izdajatelji in dobami zapadlosti. To zmanjšuje tveganje, povezano z naložbo v posamezno obveznico, in omogoča manjšim vlagateljem, da izkoristijo prednosti vlaganja v obveznice. To je predvsem nižja korelacija z gospodarskimi cikli in stabilnejša rast kapitala v primerjavi z delnicami.

Graf prikazuje tipično gibanje naložbe v delniški in obvezniški trg. Medtem, ko je donosnost delniškega trga na dolgi rok višja, je rast obveznic bolj stabilna. Vloga obveznic v portfelju vlagatelja je zato predvsem zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja, prav tako služijo kot varovalka v primeru gospodarskih pretresov. Če je v praksi povprečna rast na razvitih delniških trgih med 7 % in 9 %, je dolgoročna povprečna donosnost najbolj spremljanih referenčnih srednje ročnih državnih obveznic med 2 % in 5 %. O tem, kako izkoristiti prednosti obveznic in jih optimalno vključiti v svoj naložbeni portfelj, se posvetujte s finančnimi svetovalci.

 

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja

Kaj je obveznica?
Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda podjetje, vlada ali druga institucija z namenom financiranja svojih projektov ali dejavnosti. Kupci obveznic posodijo denar izdajatelju v zameno za redne obresti in obljubo o vrnitvi glavnice ob roku zapadlosti.

Kakšne so prednosti in slabosti vlaganja v obveznice v primerjavi z delnicami?
Obveznice ponujajo stabilnejšo in manj tvegano obliko investiranja z vnaprej znano donosnostjo, kar jih naredi privlačne za konzervativnejše vlagatelje. Vendar pa so njihove donosnosti običajno nižje v primerjavi z delnicami, ki ponujajo višje donose na račun večje volatilnosti in tveganja.

Zakaj so obveznice pomembne za gospodarstvo in finančni sistem?
Obveznice so pomembne, ker omogočajo vladam in podjetjem zbiranje kapitala za financiranje projektov in operacij, ki so ključni za ekonomski razvoj in rast. Trg obveznic je večji od delniškega trga in velja za boljši indikator gospodarskega stanja in obetov.