Aktualno
Predober začetek leta?
|Leto na kapitalskih trgih se je začelo zelo optimistično. Delniški trgi so zrasli od pet do deset odstotkov. Tudi obvezniški trgi so našli dno in si nekoliko opomogli. Evropo je rešila predvsem topla zima. Temperature v Evropi so bile doslej za kar 12 odstotkov višje, kot je znašalo povprečje zadnjih trideset let, kar je prineslo bistveno manjšo porabo energije.
Poleg tega so k manjši porabi pripomogli tudi varčevalni ukrepi držav in tako smo doslej porabili 20 odstotkov manj plina, kot znaša povprečje zadnjih pet let. Skladišča so napolnjena 82-odstotno, kar je bistveno več, kot znaša povprečje zadnjih pet let, ko smo imeli rezervoarje napolnjene 62-odstotno. To tudi pomeni, da bodo konec zime skladišča bistveno bolj polna, kot so bila pričakovanja. Tudi če bi bilo do konca zime rekordno mrzlo, bomo zaključili pri okoli 45-odstotno polnih skladiščih, kar je bistveno več kot 33 odstotkov, kot znaša povprečje ob koncu zime. To posledično pomeni, da bo Evropa brez ruskega plina preživela tudi naslednjo zimo, saj bo skladišča napolnila iz drugih virov.
Posledično so padle tudi cene plina na evropski borzi. Cena za dobavo čez mesec dni znaša okoli 60 evrov za MWh, kar je sicer še vedno dvakrat več kot pred začetkom vojne, vendar kar 80 odstotkov manj kot so znašale cene na vrhu. To tudi pomeni, da se inflacija ohlaja in da so podjetja ter njihovi menedžerji bolj optimistični, da lahko leto 2023 preživimo relativno stabilno in se izognemo recesiji. Krepijo se tudi pritiski na ECB, da dodatni dvigi obrestne mere ne bodo potrebni. Bi pa premočna ekonomija pomenila, da bo brezposelnost ostala nizka ter rezultati podjetij dobri. To pa povečuje pritiske zaposlenih po višjih plačah. Pojavlja se strah, da bodo višje plače prinesle nov krog rasti inflacije, kar bi pomenilo, da lahko povišana inflacija ostane z nami še vrsto let. Dobri makroekonomski podatki tako trenutno pomenijo, da višanje obrestnih mer ostaja na mizi in pomeni padec obveznic ter dražje zadolževanje za vse. To tudi pomeni, da je optimizem na borzi nekoliko prenagljen in da smo še vedno v zelo kompleksni situaciji. Biti mora ravno prav slabo oziroma dobro, da lahko leto 2023 relativno mirno pripeljemo do konca. Bodo pa prihodnji meseci verjetno ponovno ponudili določene priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Prav tako lahko zima še nekoliko pokaže zobe, kar bi cene energentov znova potisnilo nekoliko višje. Komunikacija centralnih bank še naprej ostaja enaka. Višanje obrestnih mer se bo nadaljevalo, dokler ne bo temeljna inflacija nižja oziroma v rangu obrestne mere. Na drugi strani države nadaljujejo s povečevanjem izdatkov, kar ponovno zvišuje inflacijo. V prvi polovici leta ne gre pričakovati kakšnega konkretnega konca težav. Se pa prilagajanje višji ceni denarja bliža koncu, zato lahko v prihodnosti pričakujemo manj nihajno okolje.
