Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Indeks cen osebne potrošnje (PCE) zdramil vlagatelje
Svarila centralnih bankirjev o pretiranem optimizmu na finančnih trgih so vse bolj slišana. Glavni borzni indeksi so še tretji teden zapored izgubljali, a za razliko od predhodnih dveh tednov, so bili padci v preteklem nekoliko občutnejši. Za zdramitev vlagateljev je poskrbel predvsem petkov podatek o indeksu cen osebne potrošnje (PCE) v ZDA, ki je za januar pokazal nepričakovano visoko 0,6 % rast cen na mesečni in 4,7 % na letni ravni. Inflacijski indeks PCE je v primerjavi z indeksom cen življenjskih potrebščin CPI sicer deležen manj medijske pozornosti, a ker je PCE širše in bolj ažurno merilo inflacije, se centralni bankirji pri svojih odločitvah najbolj zanašajo prav na podatke PCE indeksa.
Trgovci zelo previdni pri svojih napovedih
Čeprav so tudi zadnji podatki o zasebni potrošnji, razpoložljivem osebnem dohodku in stopnji osebnih prihrankov v ZDA nakazali, da ameriški potrošnik ne kaže opaznejših znakov izčrpanosti in s tem pešanja zaupanja pa to ne pomeni, da tveganja za recesijo ni več. Posledice višjih obrestnih mer in padca kupne moči bi se lahko pokazale nekoliko kasneje kot se je predvidevalo, na kar opozarjajo tudi zelo previdne napovedi ameriških trgovcev. Maloprodajniki na čelu z Walmartom in tehničnim trgovcem Home Depotom so napovedi za nadaljevanje letošnjega leta občutno popravili navzdol.
Nemčija z občutnim padcem BDP
Nemški BDP se je v zadnjem četrtletju lani znižal za 0,4 %, kar je bilo glede na nekatere bolj vzpodbudne ekonomske kazalnike iz zadnjega obdobja negativno presenečenje. To nakazuje, da se bo največje evropsko gospodarstvo le stežka izognilo tehnični recesiji, ki predstavljata dve zaporedni četrtletji negativne rasti BDP. Kljub temu se ekonomski kazalniki na nivoju evro območja izboljšujejo, indeks nabavnih managerjev PMI za februar kaže lepo rast ekonomske aktivnosti. Ob nižjih cenah energentov, borzne cene zemeljskega plina in elektrike so na najnižjih nivojih po letu 2021, inflacijski pritiski še naprej popuščajo. A zaradi večjega povpraševanja, ki je v veliki meri posledica rasti plač, rasti optimizma in odprtja kitajskega gospodarstva, se nižje cene vhodnih surovin precej bolj kot na končnih odražajo na proizvodnih cenah.
Sočasno z delnicami znova izgubljale tudi obveznice
Po tem, ko so cene obveznic zabeležile izreden začetek leta, Bloombergov indeks državnih in podjetniških obveznic je namreč januarja s 4 % skokom zabeležil najboljši mesec do sedaj, se je v zadnjih 3 tednih tudi krivulja gibanja cen obveznic (obratno sorazmerna z gibanjem zahtevane donosnosti) znova obrnila navzdol. Obvezniški trgi so še nedolgo nazaj vračunavali, da bodo centralni bankirji že v drugi polovici letošnjega leta ključne obrestne mere, ki so ključen dejavnik pri vrednotenju obveznic, začeli zniževati. Odpornost gospodarstva in trdovratna inflacija sta ta predvidevanja spodkopala. Zahtevane donosnosti na večino evropskih dolgoročnih državnih obveznic se zdaj znova gibajo v okolici najvišjih lokalnih vrednosti iz konca lanskega leta, medtem, ko so zahtevane donosnosti na obveznice s krajšo ročnostjo na najvišjih nivojih po letu 2008.
Iz podobnih razlogov se znova krepi tudi ameriški dolar, konec preteklega tedna je bilo za en evro odšteti 1,05 ameriškega dolarja (1EUR=1,05USD)
NLB in Luka Koper z rekordnim dobičkom
Zopet pa je slabšemu sentimentu na globalnih trgih odlično kljuboval domači indeks SBI TOP, za katerim je izjemen štart v 2023. Slovenska borza je namreč v dosedanjem delu leta s skoraj 15 % rasti med najbolj donosnimi. Za optimizem so poskrbeli predvsem zelo dobri poslovni rezultati največjih domačih družb. Pretekli teden so rekordne rezultate iz lanskega leta predstavili pri Luki Koper in Novi Ljubljanski banki. Prva je letni dobiček več kot podvojila predvsem na krilih višjih prihodkov iz naslova skladiščnin in povečanega pretovora blaga. Pri NLB so občutno povečali obrestne prihodke, zelo blagodejno je na rezultate vplival tudi prevzem Sberbanke oziroma po novem N Banke. Razlika med obrestnmi merami, ki jih banke zaračunajo kreditojemalcem in obrestmi, ki jih plačajo varčevalcem so namreč zelo velike in največje po finančni krizi v 2008.
NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend upadanja, a cilj 2% se zdi zelo daleč. Trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke namigujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so bolj optimistične kot se je pričakovalo konec 2022. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je so logistične težave in zaprtja trgov preteklost. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.
