Politika Evropske centralne banke (ECB) je namreč realizacija cilja inflacije malo pod dvema odstotkoma na srednji rok. Razlog za vpeljavo omenjene tarče je strah pred inflacijo. še bolj pa strah pred deflacijo, ki jo je bistveno težje izkoreniniti. Zato so si postavili eno odstotno točko rezerve v primeru nižje inflacije od želene. V tem trenutku se zdi, da smo v Evropi že dodobra zapolnili kvoto, in pritisk v glavah centralnih bankirjev že zelo narašča.

Seveda pa statični makroekonomski podatki pogosto ne prikazujejo prave slike. V tem duhu je treba predvsem analizirati inflacijska pričakovanja. Za dober kazalnik se je v preteklosti izkazal model, razvit iz indeksa petletnih inflacijskih pričakovanj. Ta so bila že v zadnjih nekaj mesecih nižja od cilja ECB, a je bila dinamika zelo stabilna. To je povsem opravičevalo izjavo guvernerja Maria Draghija, da »bodo ključne obrestne mere ECB daljše obdobje ostale na sedanji ali še nižji ravni«.  V tem trenutku pa model kaže povsem na znižanje obrestne mere.

šibko gospodarsko okrevanje v državah robne Evrope in stabilizacija višine brezposelnosti sta zagotovo spodbudna podatka, a kljub temu v povprečju 12-odstotna brezposelnost v Evropi bistveno odstopa od želene. Tako ne moremo pričakovati kakšnih velikih pritiskov na inflacijo s trga dela. Glavna vira inflacije sta v tem trenutku lahko samo še zviševanje davkov in rast cene surovin, med katerimi ima močno vlogo nafta.

Da pa je slika še bolj asimetrična, so evropske banke tik pred začetkom izvajanja obremenitvenih testov, ki bodo pogoj za vpeljavo bančne unije, in aktivacijo ECB kot glavnega nadzornika. Verjetne potrebe po dodatnem kapitalu zagotovo znižujejo motivacijo bank k povečevanju posojanja in s tem bo rast obsega posojil (M3) ostala na zelo nizkem nivoju.

Seveda pa evropska monetarna unija ni ena država. Razlike v dejanski »pravilni« denarni politiki je med državami povsem različna. Če bi v Nemčiji morala biti ključna obrestna mera okoli 3,75 odstotka, bi Grčija, Italija in Slovenija potrebovale dodatno monetarno popuščanje in negativno obrestno mero. ECB ima bojda razvita vsa orodja za nove ukrepe, a babice se bodo morale odločiti, da jih je treba uporabiti in s tem dodatno spodbuditi krhko evropsko gospodarstvo.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Kaj za varčevalce pomeni napoved negativne obrestne mere? Vsekakor ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje. Za vse tiste vlagatelje, ki iščejo alternativo bančnemu depozitu, hkrati pa želijo imeti prihranke v varnem pristanu in na dosegu roke, je primeren denarni sklad KD MM.

Tokrat bomo pogledali poslovanje svetovnih generičnih podjetij. Največje izmed njih je Teva, sledijo Sandoz, Actavis, Stada, Mylan, Krka in preostali. V priloženem grafikonu vidimo gibanje cen delnic za omenjena podjetja v zadnjih dveh letih. Posamezne uteži so enakovredne, saj želimo zajeti celotno sliko gibanja generikov. Vidimo, da so bili v letu 2011 pod hudim pritiskom, kljub temu da je preostala farmacevtska panoga beležila vedno višje ravni. Zgodba se je konec leta 2011 obrnila in generiki so ponovno začeli pridobivati vrednost. Rast je bila počasna, vendar brez večjih pretresov. V zadnjem obdobju na grafu vidimo opazen skok. Razloge za to najdemo v dveh prevzemih. Prvi se je zgodil na sosednjem Madžarskem, kjer je Egis dokončno pristal v rokah sedanjih večinskih francoskih lastnikov Servier. Drugi prevzem se je zgodil v švici, kjer sta dva sklada tveganega kapitala kupila Acino Holding. To je resda majhno švicarsko podjetje, vendar je bila prevzemna premija vseeno precej visoka. Potem imamo v igri še nemško Stado, ki zaradi prevzemnih špekulacij beleži vedno višje ravni in se približuje svojim rekordnim vrednostim iz leta od 2007 do 2008. Zanimiva postaja tudi Teva, kjer se dogajajo pretresi v upravi. V bazen generikov spada tudi novomeška Krka, za katero se v zadnjem obdobju bolj  zanimajo tuji investitorji. To se pozna tudi na ceni njihov delnic, ki se je v zadnjih dneh ponovno približala najvišjim vrednostim v zadnjih dveh letih.

Vrednotenje generikov in njihovo poslovanje sta šli zadnja leta vsako v svojo smer. Poslovanje se je izboljševalo, vrednotenje pa zniževalo. To je povzročilo zanimanje različnih prevzemnikov in preostalih igralcev, kar je privedlo do višjih cen na borzi. Obeti posameznih podjetij ostajajo optimistični tudi za leto 2014, kar lahko še okrepi njihove borzne vrednosti.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Sklad KD Vitalnost vam v staranju nudi višjo kakovost življenja – trendi odporni na krizo!

Povpraševanje po energentih naj bi v regiji raslo z 2,1-letno stopnjo rasti, kar bistveno presega svetovno povprečje, saj naj bi svetovno povpraševanje po energentih raslo »zgolj« z 1,5-odstotno stopnjo rasti. Azijska razvojna banka ocenjuje, da naj bi se levji delež investicij, kar 73 odstotkov, namenil za proizvodnjo in oskrbo z električno energijo ter za oskrbo s toploto. Za proizvodnjo, predelavo in transport zemeljskega plina naj bi se porabilo 11 odstotkov vsega zneska, preostali znesek pa naj bi se namenil za izkoriščanje surove nafte in premoga.

Zaradi zagotavljanja financiranja tako astronomsko visokih investicijskih izdatkov je večina azijskih držav že začela reforme ali pa pripravljajo reforme na področju pridobivanja energentov in oskrbe z njimi. Te se že danes kažejo v postopnem dvigu tarif in ostalih dajatev na področju oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom in naftnimi derivati z namenom krepitve bilanc podjetij, ki bodo v prihodnje nosila večino investicijskega bremena.  

Sašo šmigić, KD Skladi

Prvi večji znesek, 1,5 milijarde evrov zapade v plačilo v začetku aprila. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija morala tudi zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo bank. Se bo, glede na razmere na političnem parketu, Slovenija znova znašla v položaju, ko se bo prisiljena refinancirati po visokih cenah ali zaprositi za pomoč, kar se zdi vedno bolj verjetna in tudi smiselna možnost? 

Slovenske banke so v prvih šestih mesecih 2013 izkazale izgubo po obdavčitvi v višini 263,6 milijona evrov, čiste obresti pa so upadle za okoli 20 odstotkov glede na enako obdobje lani. Glede na podatke Banke Slovenije so bile obrestne mere za posojila podjetjem v juliju 2013 skoraj enkrat dražje, kot je bilo povprečje EMU. Visok strošek zadolževanja podjetij, ki je v določeni meri tudi posledica slabšega gospodarskega stanja, dodatno hromi poslovanje podjetij. V proračunu je na strani odhodkov 1,6 milijarde evrov predvidenih za dokapitalizacijo bančnega sistema. To je številka, ki se zlahka poveča, in se najverjetneje tudi bo, sploh če bo potrebnih več dodatnih ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema prek tako imenovanih nesistemskih bank, za katere prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ni predviden.

Predlog sprememb proračuna za leto 2014 in predlog proračuna 2015 je vsekakor druga ključna tema na vladni agendi v teh dneh. Proračun ima svoje pomanjkljivosti in vsekakor je vprašanje realnost predvidenih proračunskih prihodkov. Kot je razvidno iz dostopnega gradiva, proračun temelji predvsem na dvigu prihodkov z zvišanjem davkov, medtem ko ni zaznati dovolj ukrepov za znižanje odhodkov. V novi jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje, da se bo BDP Slovenije v letošnjem letu skrčil za 2,4 odstotka, v 2014 pa še dodatno za 0,8 odstotka. Prvo okrevanje napovedujejo šele za leto 2015, ko naj bi se gospodarska aktivnost dvignila za 0,4 odstotka. Glede na poletno dejstvo, da je bil v prvih dveh četrtletjih slovenski BDP 3,2 odstotka nižji glede na isto obdobje lani, pa se pojavlja vprašanje, ali je napoved dejansko vzdržna.

Vlada ima vsekakor dovolj dela že s tem, da bo Bruselj prepričala, da z ukrepi ne zamujamo ter da so zadostni in vzdržni. Vsekakor pa so politična stabilnost v državi, varčevanje ter prodaje družb, kot sta Telekom in Mercator, pogoj, da sploh imamo možnost. Drugače bomo obveznosti, ki zapadejo, plačevali po visokih obrestnih merah oziroma bomo za pomoč prosili Bruselj, ki bo namesto nas uvedel potrebne ukrepe. Vsak zamujeni dan nas stane in za te zamude bomo krepko plačevali v prihodnosti. Glede na dogajanja v zadnjih letih pa morda prihod trojke ni tako slaba možnost.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Tukaj lahko izpostavimo predvsem evropske borze, ki mesec končujejo najvišje v zadnjih treh letih. Prav tako so po rasti delno ujele tudi ZDA, ki so letos ponovno izredne. Ključ do evropske rasti je predvsem v okrevanju posameznih držav. Različni makroekonomski kazalci namreč nakazujejo na konec krčenja gospodarske rasti v večini evropskih držav. Svoj delež so dodali tudi evropski potrošniki, ki so postali malo bolj optimistični. Vse te aktivnosti podjetij in posameznikov se odražajo v cenah na borzi.

Med posameznimi podjetji lahko tokrat izpostavimo evropsko avtomobilsko industrijo. Za primer lahko vzamemo BMW, ki je dosegel najvišje ravni v svoji zgodovini. Njihove tovarne namreč komaj dohajajo nova naročila. Predvsem govorimo o naročilih na Kitajskem. Iz globokega sna so se prebudile tudi nekatere predvsem evropske znamke, kot so Fiat, Peugeot in Renault. Če pogledamo priloženi grafikon, ki je sestavljen iz petih evropskih proizvajalcev avtomobilov, vidimo, da je bilo letošnje leto izredno uspešno. Avtomobilski sektor ostaja še naprej izredno privlačen, predvsem na račun nizkih vrednotenj. Velik poudarek ostaja na rasti evropske prodaje. Ta naj bi v letu 2014 ponovno okrevala, število prodanih avtomobilov naj bi se povečalo za dobre 3 odstotke. Tudi napovedi za leto 2015 so trenutno optimistične. Po napovedih posameznih avtomobilskih proizvajalcev lahko sklepamo, da bo rast prodaje v rangu 4-5 odstotkov.

Vidimo, da so ciklične panoge na evropskih borzah v zadnjem obdobju ponovno pridobile na zanimanju, kar pomeni, da so razmere relativno mirne ter da se vsa situacija počasi izboljšuje. Trenutno tudi vsi podatki za prihodnje obdobje nakazujejo precej bolj mirno okolje, kot smo ga imeli v prvi polovici letošnjega leta.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi