[50 % NIŽJI VSTOPNI STROŠKI]

Pridružite se nam v oktobru in investirajte z nižjimi vstopnimi stroški.*

Naročite se na posvet

Brexit potisnil nafto pod 50 dolarjev

Morebitni izstop Velike Britanije iz Evropske unije lahko močno zamaje krhko ravnotežje na energetskih borzah. V tem trenutku največja neznanka v enačbi negotovost glede obširnosti negativnega učinka na agregatno povpraševanje po energentih, kot posledice upočasnitve gospodarske aktivnosti v EU, Veliki Britaniji in morda tudi širše. Analitiki še vedno ne znajo popolnoma oceniti morebitnega izpada BDP, zato z uradnimi ocenami še ne moremo postreči. So si pa domala vsi enotni, da negativni učinki zagotovo bodo in da bomo četrtkovo odločitev britanskih državljanov na svojih kožah žal čutili dlje časa. Poleg nižje pričakovane gospodarske rasti v Evropi in posledično nižjega povpraševanja so pred nami tudi dogodki, ki bodo vplivali na stran ponudbe. Nigerijske oblasti naj bi bile blizu sklenitvi premirja z oboroženimi uporniškimi skupinami, ki so nedavno prevzele nadzor nad delom naftnega omrežja in tako Nigeriji onemogočile izvoz približno 300.000 sodčkov surove nafte na dan. Nigerijski minister za energetiko je v zadnji izjavi za medije sporočil, da naj bi Nigerija že prihodnji mesec svetovni agregatni ponudbi ponovno prispevala 2,2 milijona sodčkov surove nafte na dan. Prav tako si lahko kmalu obetamo vrnitev polne proizvodnje iz Kanade, kjer so naftna polja v nekaterih predelih Alberte zaustavila proizvodnjo zaradi obširnih gozdnih požarov. Analitiki ocenjujejo, da naj bi Kanada v prihodnih dneh k agregatni ponudbi prispevala dodatnih 400.000 sodčkov surove nafte na dan, kolikor naj bi bilo izpada proizvodnje zaradi naravne katastrofe. Negotovost glede prihodnjega povpraševanja in rast ponudbe zagotovo nista v korist visoki ceni surove nafte, zato ne preseneča poziv ruskega ministra za energetiko za ponoven razmislek o uravnavanju višine agregatne ponudbe, saj bi v nasprotnem primeru po njegovem mnenju ponovno videli močnejšo korekcijo tržne cene črnega zlata. 

Gibanje surove nafte v letu 2016

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Slabe novice za male delničarje Luke Koper

Kljub temu so bili tečaji na Ljubljanski borzi stabilni, nekatere delnice pa so se do konca preteklega tedna celo nekoliko podražile. Na borzo je prišlo kar nekaj dobrih novic iz podjetij, po drugi strani pa je na žalost nastal nov zaplet v Luki Koper, kjer ima večinski lastnik, država, drugačne interese kot uprava Luke Koper. Tako se na bližnji skupščini spet obeta menjava nadzornega sveta, temu pa pozneje verjetno sledi tudi zamenjava uprave. To so slabe novice za male delničarje našega največjega pristanišča, saj ekonomski interesi države v tem primeru niso enaki ekonomskim interesom vseh drugih delničarjev.

Gibanje tečaja delnice Intereurope (v evrih)V medije je prišla tudi vest, da se bo prodaja Intereurope v jeseni spet začela. V prejšnjem poskusu postopek ni bil uspešno končan, saj banke kot lastnice družbe niso bile zadovoljne s ponujeno ceno finančnega sklada iz Vzhodne Evrope. Letošnje poslovanje Intereurope je veliko boljše, podjetje ustvarja dobiček, tako da so lastniki očitno ocenili, da bo cena v novem poskusu prodaje precej višja. Po objavi te novice se je cena delnice že zvišala za 30 odstotkov. Največji problem primorskega logista pa vseeno ostaja velika zadolženost, zato bi bilo vseeno pametno pred prodajnim postopkom družbo še dodatno razdolžiti s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. 

Dobra novica za delničarje Petrola pa je vsekakor prodaja njihovega poslovnega deleža v družbi Gen I, ki se ukvarja s trgovanjem in prodajo električne energije. Dobra novica predvsem zaradi tega, ker kupnina znaša 45 milijonov evrov, kar bo precej izboljšalo bilančno sliko Petrola. Transakcija bo izvedena v več delih. Petrol se je v preteklih letih močno razdolžil, kar se že pozna pri čistem dobičku in dividendni politiki.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Brexit – čeprav je izid referenduma nepričakovan, smo bili nanj pripravljeni

Navkljub nepričakovanemu rezultatu smo se na tak izid referenduma na KD Skladih dobro pripravili. Pozicioniranje portfeljev naših podskladov je defenzivno, kar se odraža v nižjih deležih delniških naložb in višjih deležih denarnih sredstev, v okvirih naložbenih politik. Dodatno smo se pred negativnimi odzivi na kapitalskem trgu zavarovali tudi s tehnikami ščitenja z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Defenzivno pozicionirani pa smo BREXIT dogodek pričakali tudi pri naložbenih politikah produkta Individualnega upravljanja premoženja, kjer za upravljanje premoženja strank znotraj svojega krovnega sklada uporabljamo kvantitativen program optimizacije naložbenih portfeljev.

Brexit – kako naprej? Prve politične posledice smo videli takoj zjutraj, z napovedanim odstopom angleškega premierja Cameroona, pričakujemo pa lahko, da bo odločitev Britancev povzročila pravi politični vihar širom Evrope. Kaj sledi odločitvi Velike Britanije?

Ena izmed prvih posledic odločitve je močan skok negotovosti, ki bo negativno vplivala na gospodarsko aktivnost v Evropi pa tudi širše. Ocene negativnega učinka na gospodarsko rast v Veliki Britaniji in Evropi se gibljejo med 0,5 in 1,5 o.t., predvsem zaradi negativnih učinkov na investicije (okolje visoke negotovosti, ki bo vplivalo na investicijsko dejavnost) ter zasebno potrošnjo. Točne ocene so v tem trenutku praktično nemogoče, saj bo razvoj dogodkov pogojen tudi s strani reakcij odločevalcev predvsem na strani denarnih in fiskalnih politik, vprašanj prihodnosti enotnega trga ter vprašanja okoli škotske neodvisnosti.

V zadnjem tednu je navkljub pričakovanemu tesnemu izidu veljalo prepričanje, da bodo Britanci glasovali za EU, kar se je na trgih izkazovalo v močni rasti tečajev. Današnja negativna reakcija na obratni izid referenduma torej ni nepresenetljiva. Volatilnost in negotovost na trgu je trenutno izredno visoka, pričakujemo pa lahko postopno normalizacijo. Na strani obvezniških naložb ima Evropska centralna banka (ECB) v sklopu trenutno sprejetih programov na voljo ukrepe, s katerimi lahko uravnava zahtevane donosnosti. Glavno orodje je predvsem kupovanje državnih obveznic na sekundarnem trgu. Poleg rednega odkupovanja pa lahko ECB na trg poseže tudi z dodatnim »kriznim« odkupovanjem, ki ga poznamo pod imenom OMT. še več, nedavno je celo nemško ustavno sodišče potrdilo omenjen ukrep kot skladen z nemško ustavo. še bolj pa je razširil možne ukrepe stabilizacije angleški centralni bankir, ki lahko močno podpira poslovne banke z več 100 milijardami dodatne likvidnosti. Z namenom stabilnih deviznih tečajev pa so zgodaj zjutraj intervenirale določene druge centralne banke, med katerimi bi poudarili Japonsko in švicarsko.

Srednje in dolgoročno je zelo pomembno, kakšne bodo politične posledice odločitve Velike Britanije in kako bo to vplivalo na evropsko integracijo. Na eni strani je rezultat referenduma lahko veter v jadra populističnim evropskim strankam, ki v svojih programih težijo k manj tesni evropski integraciji ali celo izstopu posameznih držav iz EU. V tej luči bodo prvi test že parlamentarne volitve v nedeljo v španiji, oktobra pa nas čaka referendum o spremembi ustave v Italiji, ki bi lahko prerastel v politično in ne vsebinsko bitko. Po drugi strani pa bi odločitev Velike Britanije ob pravi politični volji lahko pripeljala do reforme delovanja in odločanja v EU ter še tesnejše integracije, ki bi lahko rezultirala v fiskalni uniji in skupnih evro obveznicah.

Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja

Negotovost raste

Če zmagajo zagovorniki obstanka Velike Britanije v EU, bomo na trgih zelo verjetno videli kratkotrajni skok tečajev delnic in funta, najbolj seveda britanskih in ostalih evropskih delnic. Upadli bodo tečaji predvsem varnejših obveznic. Če zmagajo zagovorniki izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, nas čaka močno nihanje tečajev in zelo verjetno močno negativne številke zopet predvsem britanskih in evropskih delnic. Nemške obveznice bodo zrastle in s tem šle še močneje v negativno območje (naj spomnim, da je ta teden nemška 10-letna obveznica prvič padla v negativno območje, kar pomeni, da kupec plača Nemčiji, da se le ta lahko zadolži). Narobe svet, a takšna je po novem cena varnosti naložb. A vse našteto so kratkoročni nihaji, ki se bodo izpeli v roku 14 dni ali enega meseca. Vse težave bodo ostale.

EU je v kakršni koli obliki potrebna temeljite prenove sistema odločanja in zmanjšanja birokracije. Večletno odlašanje s tem neti vse večje nezadovoljstvo med njenimi prebivalci, tako da bi odhod Velike Britanije iz EU še pospešil grožnjo razpada največjega političnega projekta v zgodovini človeštva, a tudi obstanek Velike Britanije v EU tega ne bi umaknil z mize. Skoraj dve tretjini Francozov v EU vidi več negativnega kot pozitivnega. Tudi polovica špancev, Nemcev ali Nizozemcev meni podobno. Zaradi tega se nam tudi po referendumu obeta nadpovprečno nihanje na evropskih trgih, saj bo politika še naprej generator nestabilnosti in nezadovoljstva ter predvsem razlog za nižjo gospodarsko rast. Podjetja in posamezniki se pač težje odločajo za investicije, če ni povsem jasno, ali bosta Evropa ali evro čez pet let še obstajala. Investicije pa so gonilo evropske rasti, saj bo potrošnja znotraj EU težko bistveno zrastla zaradi vse bolj starajočega se prebivalstva. Podobni trendi na Japonskem so dovolj zgovorni.

Na tej točki pridemo do vprašanja, kakšne donose lahko vlagatelj sploh pričakuje v prihodnosti. Očitno je, da bodo obrestne mere še dolgo časa zelo nizke, zato bodo varne oblike naložb (depoziti in državne obveznice) zelo malo donosne oz. nič. Kot kaže zdaj, se bo treba sprijazniti, da bomo za varnost celo plačevali. Ostanejo nam delnice, nepremičninske naložbe ter nekatere druge oblike alternativnih naložb. Donosi iz najemnin ali dividend so trenutno v primerjavi z naložbami v obveznice pozitivni, a prinašajo večje tveganje (delnice) oz. bistveno manjšo likvidnost (nepremičnine). Če k temu koktajlu lastnosti posameznih naložb dodamo dejstvo z začetka komentarja, da je okolje vse bolj nestabilno in vse manj predvidljivo, lahko povprečen vlagatelj, ki se z naložbami ne ukvarja na dnevni bazi, stori le eno. Naložbe mora razpršiti med vse kategorije, saj je praktično nemogoče v roku od 6 do 12 mesecev predvideti stanje na trgu. Nujno je doseči pozitiven donos, saj inflacija, čeprav zelo nizka, ostaja prisotna, vlagatelj pa mora tudi ohraniti likvidnost in s tem fleksibilnost. Slovenski vlagatelj je spet stavil le na dva konja. Depozite in nepremičnine. Se mar iz preteklih napak nismo ničesar naučili?

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Referendum

Rezultat je v tem trenutku še težko napovedati. A dogajanje bi se dalo opisati s preprosto šalo. Pride moški iz nekdanje skupne države, tipičnega imena, po petih letih v olimpijsko prestolnico, London, in prijatelji ga vprašajo, kako je bilo?  Odgovor je bil jasen. Prestolnica je lepa, da se veliko zaslužiti in dobro zabavati. A vse preseneti s končnim stavkom, kjer poda opažanja, da je vseeno London nekje dobrih 20 let za njimi. Vsi ga začudeno vprašajo, zakaj? On pa doda: »Veste, tam so se težave šele začele.«.
Je v tej šali kaj resnice? Ozrimo se na kapitalske trge, kjer hitro ugotovimo, da se v zadnjem času kapital umika v bolj varne naložbe. V Evropi spadajo nemške državne obveznice med najvarnejše naložbe. Posledično se država lahko zadolžuje po negativni obrestni meri do nekje 10 let. Prav tako pa je vse več povpraševanja po švicarskem franku. Kljub temu, da je donosnost njihove 30-letne obveznice nižja od ameriške enomesečne zakladne menice, kar se dejansko odraža v različni monetarni politiki in bi se lahko ob odločitvi Britancev tudi skonvergiralo.

 

Če pa pogledamo Veliko Britanijo, pa opazimo, da je razlika med 10-letno in dveletno obveznico na nivojih iz časov največjih finančnih šokov. Na tej osnovi bi lahko angleška centralna banka kot naslednji ukrep monetarne politike predstavila sproščanje in ne zaostrovanje, kot smo ga pričakovali. Negotovost se postopoma povečuje.

 

Kljub temu, da trg počasi v tečaje vgrajuje scenarij britanskega odhoda, je vseeno treba povedati, da ima strah velike oči in se lahko kakšne naložbene odločitve sprejemajo bolj s čustvi kot z racionalnostjo. še posebno ob upoštevanju izjemno razvitega britanskega propagandnega stroja, ki ima prek svetovnega jezika močan domet. Globalno ukvarjanje z britanskim notranjim vprašanjem je bilo verjetno tudi glavni cilj britanskega premierja Camerona.
Ne glede na rezultat referenduma se bodo za investitorje odprle nove naložbene priložnosti. A opozoriti je treba, da bodo v primeru britanskega odhoda bolj kratke narave. Se je pa lansko leto v Grčiji videlo, da ne ne pomeni vedno ne. Na koncu vendarle prevlada ekonomski interes. V tem duhu pričakujem tudi potencialni »odhod« Velike Britanije.

 

Nobena juha se namreč ne poje tako vroča, kot se skuha. A za varčevalca je sedaj glavno vprašanje, kako toplo juho je pripravljen jesti. Težava pa je v tem, da so dobro poznane strategije kupi in drži, skleni depozit lahko problematične. V svetu negativnih obrestnih mer je odločanje bistveno kompleksnejše. Držanje denarja ima določen nominalni strošek. Potem je tu še strah pred inflacijo monetarnega vzroka. Na drugi strani pa imamo drage delnice in obveznice ter volatilnost surovin in materialov ter plemenitih kovin. Smiselnost je v dinamičnem nalaganju premoženja na podlagi sofisticirane programske opreme.

 

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

 

 

Niti slabo niti dobro

V zadnjem tednu so se razmere nekoliko razjasnile in negotovost se je nekoliko zmanjšala. Pričakovanja, da se rast ustavlja in da smo obsojeni na stagnacijo, so se umaknila. Kaže, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne gre pričakovati, kar nima ravno pozitivnih vplivov na bančni sektor. Če razmere niso tako slabe, pa so nekoliko boljše, vendar vseeno ne tako dobre, da lahko pričakujemo močno krepitev tečajev. Zdi pa se, da je čas pred nami oziroma vsaj do brexita nekoliko mirnejši. To kažejo tudi delniški tečaji, ki so na ameriški borzi ponovno pri svojih najvišjih vrednostih v zgodovini. Energijski in surovinski sektor se zdita še vedno privlačna. Nafta ostaja na nivojih okoli 50 dolarjev za sodček. Podatki o porabi in ponudbi pa nakazujejo, da bi se lahko še malenkost okrepila. Prav tako stabilen ostaja tehnološki in zdravstveni sektor, ki je po več letih rasti še naprej v konsolidaciji.

Razmere ostajajo zahtevne. To kažejo tudi različna gibanja tečajev po svetu. Trenutno imamo Japonsko, kjer so tečaji v negativnem območju, in Evropo, kjer so tečaji precej različni po državah in sektorjih. Amerika nekako ostaja gonilna sila, tečaji pa se zadržujejo okoli pozitivne ničle. Vseeno se zdi, da so dobički, ki so v prvem kvartalu v ZDA na letni ravni upadli za skoraj štiri odstotke, v drugem ponovno začeli rasti. Na potrditev pa bo treba še počakati.

Junij, ki je pred nami se ponovno zdi volatilen. Referendum v Veliki Britaniji, volitve v španiji ter odločitev o višini obrestne mere FED bodo na trg prinesli precej dogajanja. Ampak svet trenutno ostaja pri gospodarski rasti, majhni, ampak močni. Tudi razmere v EU in na trgih v razvoju se popravljajo. Napovedi kažejo, da bi se rast v drugi polovici leta morala okrepiti in da bomo deležni boljših makroekonomskih podatkov in tudi višjih dobičkov podjetij. Prodaja naložb v začetku maja se tokrat vseeno ne zdi najboljša odločitev.


David Zorman, upravitelj

Brez jasne smeri

Prvi razlog so surovine. Konca sveta ni bilo. Cena nafte se je po več kot pol leta zopet dotaknila 50 dolarjev. še nedolgo nazaj so dežurni prerokovalci napovedovali upad pod 20, nekateri »pogumnejši« tudi na 10 dolarjev za sod. Zgodilo se je obratno. Obrat je bil divji in nenaden. Z višjo ceno nafte se je spremenil tudi dolgoročni pogled na delnice energetskega sektorja. Podobno se dogaja tudi drugje v surovinskem sektorju. Avto še vedno »potrebuje« železo in plastiko, električne napeljave ni brez bakrenega jedra itd. Svet gre naprej in surovine imajo svojo ceno.

Trgi v razvoju, ki so večinoma precej odvisni od cen surovin, so seveda sledili surovinskemu sektorju navzdol in potem tudi navzgor. Ob tem sicer ne smemo pozabiti dejstva, da so bili trgi v razvoju cenejši kot na vrhuncu krize 2008, nekateri so bili celo cenejši kot v azijski krizi leta 1997/98. V okolju, kjer ima nemška 7-letna obveznica negativen donos, 10-letna pa prinese 0,17 odstotkov, so obveznice trgov v razvoju s 3- do 7-odstotnim donosom zopet postale privlačna naložba. Valute teh držav so se močno popravile v primerjavi z evrom in dolarjem, na koncu pa so sledili še delniški tečaji teh držav. Predvsem okrevanje rublja in Rusije je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo.

Evropsko in ameriško gospodarstvo sta presenetljivo odporni na vse te zunanje šoke. Čeprav v ZDA vidimo rahlo ohlajanje, smo kljub vsemu daleč od recesije. V Evropi vidimo celo pospešek gospodarske rasti. Potrošniki trošijo več, zaupanje se krepi, zaposlenost raste, rastejo tudi plače, čeprav te nekoliko bolj sramežljivo kot preostali segmenti ekonomije. Posledično se v tem okolju nizkih obrestnih mer krepi tudi zaupanje v nekoliko bolj tvegane naložbe, kot so delnice. Tudi doma vidimo krepitev zaupanja ljudi, najmočneje seveda v nepremičninskem segmentu, kjer so poročila z dražb nepremičnin vse bolj optimistična. Delniške naložbe za povprečnega slovenskega investitorja ostajajo nezanimiva tema, a kljub vsemu vidimo željo po nekoliko višjem zaslužku, kot ga ponuja bančna varnost, ta denar pa bo vsaj deloma prej ali slej našel tudi pot med delnice.

Če strnemo povedano, je zaključek precej enostaven. Da je svet vse bolj nepredvidljiv, ni nobenega dvoma. Faktorjev, ki vplivajo na svet, sicer ni več in niso novi (tudi v preteklosti so bile volitve, vojne itd.), se pa predvsem zaradi internacionalizacije in globalizacije odvijajo vse hitreje in njihov vpliv, ki je bil včasih relativno omejen, postaja globalen. Zato prihaja razpršitev premoženja in investicij še toliko bolj v ospredje. Kot se je pokazalo v letu 2008, da je nespametno imeti vse premoženje v delnicah, je bilo recimo v bivši skupni državi nespametno imeti vse premoženje v denarju. Kot smo lahko videli v zadnjih nekaj krizah, je pomembno imeti razpršene in čim manj med seboj povezane naložbe. Kajti kriza bo prej ali slej prišla. Ne vemo pa kdaj. Kaj, če je ne bo še naslednjih pet let, vlagatelj pa bo medtem sedel v depozitu, ki prinaša nič ali celo negativne obresti?

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Na vrsti so skupščine delničarjev

Odlične dividendne donosnosti, vsaj v primerjavi z donosom privarčevanega denarja na bankah ali pa z donosom državnih obveznic so še posebno opazne letos, ko so obrestne mere za depozite na bankah najnižje v finančni zgodovini.

Kot primer lahko zaznavamo predlagano dividendo Zavarovalnice Triglav. Skupščina delničarjev bo v torek, kjer bo po predlogu uprave in nadzornega sveta izplačana dividenda v višini 2,5 evra bruto. Ob tečaju 26 evrov, kolikor je znašala cena delnice na Ljubljanski borzi v zadnjih dneh, to pomeni skoraj desetodstotno dividendo. Gre za najvišja donosnost med vsemi domačimi delnicami, druge namreč prinašajo nekaj odstotnih točk manj.

Kljub odlični dividendni donosnosti pa smo po objavi četrtletnih rezultatov zaznali padec cene delnice. Za obe zavarovalnici, tako Triglav kot Pozavarovalnico Savo, začetek leta ni bil najbolj dobičkonosen. Zavarovalnicam, ki večino svojega naložbenega portfelja držijo v naložbah s fiksnim donosom, se okolje rekordno nizkih obrestnih mer namreč močna pozna pri poslovnih rezultatih. Rast premij je minimalna in ne more nadomestiti izpada v naložbenem segmentu. Zavarovalnici sta posledično prikazali skoraj 30 odstotkov nižji dobiček kot v istem obdobju lani, zato prihodnje leto najbrž ni več moč pričakovati tako visokih dividend.


Grega Meden, samostojni upravitelj

Brazilija nad rekordni deficit z odprodajo premoženja

Seznam podjetij, ki bodo uvrščena na prodajni seznam, še ni dokončan, vendar pa naj bi po prvih neuradnih podatkih v prvi fazi poskušali prodati večinske deleže v državnih podjetjih bodisi v najprivlačnejših panogah bodisi tista z najvišjo stopnjo dobičkonosnosti. V drugi fazi pa bodo poskušali prodati podjetja ali deleže v podjetjih, ki so v lasti državnega investicijskega holdinga BNDESP.

V Braziliji se več kot očitno zavedajo posledic odmevnih korupcijskih škandalov, v katerih naj bi bila v zadnjih letih domnevno vpletena domala vsa politična smetana, kot tudi vodstveni organi podjetij v večinski državni lasti. S tem, ko bodo v prvi fazi prodajnega procesa vlagateljem ponudili najprivlačnejša sredstva, ki bodo zagotovo pritegnila veliko zanimanja, želijo nekoliko omiliti »diskont za korupcijo in nedelovanje sodnega aparata«, ki bi ga v nasprotnem primeru skoraj zagotovo morali odbiti od prodajne cene. Večina podjetij, ki naj bi se prodala v prvem krogu, deluje v infrastrukturni dejavnosti in vključuje del naftnega velikana Petroleo Brasileiro SA, ki se ukvarja z distribucijo pogonskih goriv, električnega distributerja Fumas Centrias Eletricas SA in dele nacionalnega letališkega operaterja Infraero. Po prvih ocenah naj bi z odprodajo premoženja Brazilija v prihodnjih dveh letih iztržila med 10 in 20 milijard ameriških dolarjev, večino tega denarja pa nameravajo porabiti za znižanje rekordnega deficita, ki naj bi se letos povzpel prek 10 odstotkov BDP.


Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Prekleta negotovost

Tako šokantno dogajanje na enem od stebrov modernih ekonomij pa ni po godu počasi rastoči globalni ekonomiji. Tako se je gospodarska dinamika začela ustavljati. Ponovno se je vklopil alarm za nevarnost deflacije. še posebej je to značilno za Evropo. Na novo stvarnost so se morale odzvati tudi centralne banke. Nekatere (FED) z zamikom pri počasni implementaciji normalizacije monetarne politike. Spet druge (ECB) pa z dodatnimi stimulativnimi ukrepi.

Tako je nekako razumljivo, da so bili v prvih mesecih letošnjega leta na dobri strani trga tako delničarji, kot lastniki obveznic. Saj je povečanje likvidnosti vodilo v napihovanje cen premoženja. Tihi dogovor med proizvajalkami nafte konec marca pa je vodil v postopen obrat v gibanju cen surovin, ki so že višje kot so bile konec leta 2015.
Zanimivo je opazovati gibanje zahtevanih donosnosti najbolj varnih držav. Te so na zgodovinsko najnižjih nivojih. Zdi se, kot da do zvišanja cen energentov dejansko ni prišlo in smo še vedno v okolju boja proti deflaciji. Podatki s trga dela tako v Ameriki kot tudi v Evropi pa so vse bolj spodbudni. Amerika je praktično polno zaposlena. V Evropi pa se v prihodnjih mesecih pričakuje padec brezposelnosti pod 10 odstotkov.

Razlogov, zakaj je tako, je več. Od tega, da je trenuten dvig cen energentov in surovin samo začasen, verjetnosti neke blage recesije, dodatnega kupovanja obveznic s strani ECB, izdaje manjše količine obveznic od zapadlih do povečanega tveganja s strani politike. Tudi ameriške volitve so v polnem teku in nakazujeta se glavna tekmeca za predsedniško mesto. Pri demokratih bo to verjetno Hillary Clinton, pri republikancih pa skoraj zagotovo Donald Trump. Pri čemer je slednji že izrazil nezadovoljstvo nad guvernerko FED. V Evropi pa so luči vse bolj usmerjene v notranjo polemiko Združenega kraljestva in »Hamletove« dileme ostati ali oditi. Odpirajo pa se tudi nove predčasne volitve v španiji.
Finančni trgi, ki po definiciji ljubijo tveganje, sovražijo negotovosti. Ob vsaki večji negotovosti se namreč zgodi, da se močno poveča preferenca po najbolj varnih naložbah. Čakanje na odgovore ljudstva pa ima direkten vpliv na manjšo ekonomsko aktivnost.

Posledice vseh odločitev tako ljudstva kot političnih in gospodarskih voditeljev so v tem trenutku težko predvidljive. Posledično pa tudi investiranje. Tako strategija »kupi in drži« v tem trenutku ni najbolj optimalna. Za upravljaje osebnega premoženja v okolju nizkih do negativnih obrestnih mer na depozite je primernejša kakšna bolj dinamična alokacija portfelja na podlagi kvantitativnega programskega orodja.

Primož Cencelj, CFA

×

Naročite se k finančnemu svetovalcu

Vpišite kontaktne podatke in izberite BREZPLAČNI termin v naši poslovalnici oziroma posredujte osebne podatke in kontaktirali vas bomo ter se dogovorili za vam ustrezen termin posveta.

* Polja označena z zvezdico so obvezna.

×

Prijava na e-novice

Bogatite svoje znanje o varčevanju v vzajemnih skladih s pomočjo naših nasvetov za vlagatelje in aktualnih vsebin. Prijavite se na e-novice in prejmite uporabne vsebine v vaš e-nabiralnik.