Ruske energetske delnice so, tako kot preostale ruske naložbe, utrpele močan padec vrednosti v zadnjem mesecu, saj se je globalni pomen ruskih energetskih družb v zadnjem času zmanjšal, predvsem zaradi poceni ameriškega plina iz skrilavcev in močne rasti pridobivanja električne energije iz alternativnih virov. Preden pa se dokončno navdušimo nad sektorjem energije, pobližje poglejmo, kakšna so vrednotenja teh podjetij.

Relativna vrednotenja energetskih podjetij so bila nazadnje tako nizka v obdobju 1998/99, ko je bila cena nafte 10 dolarjev za sodček (za primerjavo, danes je okoli 100 dolarjev). Najcenejša so velika integrirana naftna podjetja iz Evrope (Shell, BP, Total, Eni, itd.), ki imajo najnižja vrednotenja po knjižni vrednosti v zadnjih 15 letih, po dobičku pa celo najnižja v zadnjih 20 letih. V ZDA in Aziji so vrednotenja malenkost višja, a vseeno močno odstopajo od zgodovinskih povprečij. V sektorju se normalizira tudi investicijski ciklus, ki je bil še posebej močan po rekordnih cenah nafte pred zadnjo finančno krizo, kar na koncu pomeni več denarja za vlagatelje v obliki dividend in odkupov lastnih delnic. Dividendna donosnost globalnih in še posebej evropskih energetskih delnic je zelo privlačna, saj ponujajo bistveno višjo dividendno donosnost (4-6 odstotkov) kot večina obvezniških naložb.

Cene nafte in plina v zadnjih letih zelo nihajo, a ob vsakoletnih političnih nestabilnostih v regijah, kjer črpajo največ nafte in plina (Libija, Nigerija, Rusija, Venezuela, …), tudi v prihodnje ni pričakovati bistveno nižjih cen na bencinskih črpalkah. To zagotavlja energetskim podjetjem visoke dobičke tudi v prihodnosti. Skupaj z najnižjimi vrednotenji v zadnjih 15 do 20 letih je to dober scenarij za nadpovprečne donose v prihajajočih letih.

Aleš Lokar, KD Skladi, d. o. o.

Ruska centralna banka je bila prisiljena zvišati obrestno mero, da ublaži padec rublja. Posledično so visok padec doživele predvsem ruske delnice. Negotovost v obliki vojaškega posredovanja, odcepitve, referenduma, novih volitev nikoli ne mine hitro. Potreben je čas. Zato so pred ruskimi delnicami ter podjetji, ki poslujejo z Rusijo, precej nemirni časi. Upamo lahko, da se razmere čim prej začnejo umirjati ter poslovanje vrne v normalne okvire. Kaj hujšega si namreč težko predstavljamo.

Trenutne razmere so lep kazalec, kakšen vpliv ima negotovost na delniške trge. Del negotovosti želijo zmanjšati na Kitajskem. V sredo se začne letni kongres, kjer naj bi predstavili nove ekonomske reforme. Največ se pričakuje na področju bančništva, odpiranja državnih podjetij kapitalskim trgom in varstva okolja. Prav okoljski problemi v zadnjem obdobju postajajo vse hujši. Urbanizacija in povečanje potrošništva sta s seboj prinesla več odpadnih voda, več smeti, slabši zrak in tako dalje. Oblast bo morala ogromno investirati, da ponovno izboljša kakovost življenja, kajti nekateri trenutni podatki so izredno skrb zbujajoči. Omenjeni podatki so naredili določene panoge v zadnjem obdobju izredno zanimive.
 
Vidimo, da posamezne države pestijo različni problemi. Pri investiranju se je treba zavedati nekaterih enostavnih dejstev, ki jih je v letošnjem letnem poročilu izpostavil tudi Warren Buffett. Enostavnih in hitrih zaslužkov ni, treba je pogledati donos sredstev, ki jih bomo deležni v prihodnosti. Če ne znamo vsaj približno oceniti njihovega donosa, potem je bolje, da poiščemo novo naložbo. Če ne znamo vsaj približno oceniti njihovega donosa, potem je bolje, da poiščemo novo naložbo. Če to prenesemo na aktualno dogajanje v Rusiji in Ukrajini, lahko sklenemo, da trenutne razmere zelo težko ocenimo. še naprej pa lahko investiramo v podjetja, za katere verjamemo, da imajo pozitivno prihodnost in prodamo podjetja, za katera mislimo, da so se jim razmere bistveno poslabšale. Za uspešna podjetja trenutne ali katerekoli težave predstavljajo samo še oviro več na njihovi poti. Ta ovira bo čez deset let videti zelo majhna, če bo podjetje še naprej generiralo nadpovprečne donose na njihove investicije.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Treba se je zavedati, kdaj določen proizvod preide iz hitre rasti v bolj zrelo okolje. Ključna podatka za to sta poraba na prebivalca in stanje BDP. Za primer lahko vzamemo recimo pivo, tobak ali ogljikove hidrate. Poraba omenjenih proizvodov je namreč v Braziliji, Turčiji in Južni Afriki že skoraj primerljiva s porabo v zahodnih državah. Prav tako lahko izpostavimo Rusijo, kjer je pričakovana rast osnovnih potrošnih dobrin v povprečju zelo nizka oziroma lahko celo upade. Vidimo, da je zelo pomembno, katero kategorijo potrošnih dobrin izberemo, pa tudi, za katero državo se odločimo. Trenutno največji potencial kažeta Indija in Kitajska. Predvsem slednja naj bi bila glavna gonilna sila rasti osnovnih potrošnih dobrin v prihodnjih letih. Rast potrošnje v prvi vrsti povečujejo višji prihodki potrošnikov. Ne glede na to, da se gospodarska rast na Kitajskem ustavlja, pa ta še vedno raste v višini od sedem do osem odstotkov na leto. Posamezniki si tako lahko kupijo izdelke, ki si jih še pred nekaj leti niso mogli, ali pa si lahko kupijo bolj kakovostne izdelke. Svetovna podjetja, ki v prvi vrsti prodajajo osnovne potrošne dobrine, so bila od lanskega maja precej pod pritiski. Na eni strani stagnacija v Evropi in na drugi strani vse težave, ki so pestile trge v razvoju. Tudi letošnje leto se ni začelo obetavno, saj so bili trgi v razvoju ponovno pod velikimi pritiski. Negativne zgodbe so sprožile odliv denarja s trgov v razvoju, kar se je poznalo tudi v zahodnih podjetjih, ki poslujejo na teh trgih. Zavedati pa se je treba, da so dolgoročna pozitivna dejstva še vedno prisotna. Ta so: višje plače, kar pomeni višji razpoložljivi dohodek, želja potrošnikov po bolj kakovostnih dobrinah, zavedanje oziroma možnost izkoriščanja boljših zdravstvenih proizvodov in storitev (zdravila, fitnes, toplice itd). Vse to zaokrožuje tudi demografija, najbolj konsistenten dolgoročni dejavnik. Ta je seveda za določene segmente pozitivna, za določene pa negativna.    

Negativni trendi zadnjega leta pri nekaterih podjetjih iz panoge osnovnih potrošnih dobrih se, kot kaže, končujejo. Pozitivne dolgoročne zgodbe so še vedno prisotne, vendar pa je treba biti precej bolj izbirčen. 

David Zorman, KD Skladi

Trgi v razvoju krvavijo že od poletja 2011, medtem pa razviti trgi nadaljujejo z rast. Trend je še posebno očiten od lani jeseni, ko je FED napovedal, zmanjšanje tiskanja denarja. To je povzročilo rast zahtevanih donosnosti najbolj varnih obveznic, posledično pa se je tok denarja, ki je prej drl na trge v razvoju, obrnil. Ta trend se je stopnjeval, tečaji na borzah so bili vse nižje, padati so začele tudi lokalne valute, svoje pa so dodali še politiki s počasnim ali včasih neumnim ukrepanjem. Stampedo vlagateljev skozi majhna vrata je v zadnjih 14 dneh povzročil pravo paniko. Živalski duh v vsem svojem sijaju. Logika je šla ven skozi okno, zavladalo je mišljenje «reši se, kdor se more«. Drži, stanje na trgih v razvoju ni rožnato. Koncept gospodarskega razvoja se je izpel in treba ga bo spremeniti. Izdelava izdelkov z nizko dodano vrednostjo in njihova prodaja na trge Evrope in ZDA je zaradi naraščajočih plač na Kitajskem, v Turčiji ali Indiji vse manj donosen posel, istočasno pa rastoči srednji razred, ki kupi vse več izdelkov z višjo dodano vrednostjo, narejenih v ZDA ali Evropi, povzroča neravnovesja v javni in plačilni bilanci. Zato so se pojavili komentatorji, ki pravijo, da je zgodba trgov v razvoju končana, da bo tam vladala zima naslednjih 10 let ter da za temi borznimi padci ne bo odboja. Da je tokrat res drugače.

A vlade držav v razvoju se zavedajo pomembnosti sprememb. Kitajska je jeseni 2013 sprejela paket ukrepov, ki bodo popeljali gospodarstvo k večji liberalizaciji, manj državnega vmešavanja, večjo domačo potrošnjo, nov cikel razvoja. Druge države sledijo, nekatere sicer še živijo v zanikanju in krivijo zlobne tujce, a ura resnice se bliža. V vseh državah je zadaj zelo močna in neustavljiva ekonomska sila. Rastoči srednji sloj. Ta zahteva spremembe, da bo ohranil pridobljene ugodnosti ekonomskega razvoja. Spremembe so tako nujne in jih ni mogoče ustaviti, to bo pa privedlo do novega borznega vzpona. Zato tudi tokrat ni nič drugače. Po padcu bo sledila vnovična rast, delnice so praktično najcenejše v zadnjih 10 letih, potenciala za rast je veliko. Preudaren vlagatelj ne bo lovil dna, ampak bo nakupe začel, ko so vrednotenja ugodna.

Aleš lokar, KD Skladi, d. o. o.

Uspešno poslovanje se odraža tudi pri slovenskih vlagateljih, ki vedno več sredstev namenjajo varčevanju v omenjeni panogi. Čar podjetij na področju zdravstva je predvsem v demografiji, trendu, ki traja desetletja, in ima zelo jasno začrtano pot. Če se prebivalstvo stara, vemo, koliko časa se bo staralo. Če se stara pomeni, da vedno več denarja nameni za zdravje. Če je prebivalstvo mlado in BDP raste ter so njegovi izdatki za zdravstvo zelo majhni, vemo, da se bodo ti povečali. Sklenemo lahko, da panoga farmacije in zdravstva jezdi v svetovnem merilu zelo močan in stabilen trend. Na zahodu se prebivalstvo stara, na vzhodu pa se izdatki za zdravstvo hitro povečujejo. Na priloženem grafikonu vidimo, da je panoga zdravstva presegla tako ameriški kot tudi nemški borzni indeks.

Na drugi strani pa se poraja vprašanje vrednosti omenjenih podjetij oziroma nekaterih izmed njih. Znotraj panoge farmacije lahko omenimo biotehnološka podjetja, ki so lani zabeležila v povprečju skoraj stoodstotni donos. Treba se je zavedati, da omenjena podjetja trenutno kotirajo na več kot 10-kratniku letošnje prodaje in približno 40-kratniku napovedanih dobičkov. Kazalnik EV/EBITDA pa je več kot 20. Vse omenjene številke nakazujejo izredno optimistično prihodnost, ki jo morajo podjetja še realizirati, drugače bodo hitro zgrmela na realna tla. Lahko rečemo, da se je v biotehologiji ustvaril mini borzni balonček, ki seveda lahko še traja. Vseeno so vrednotenja izredno visoka, kar nakazuje na previdnost.

Svetovna farmacevtska podjetja trenutno žanjejo pravilne odločitve, ki so jih sprejela v preteklosti. Panoga ostaja perspektivna, vrednotenja znotraj zgodovinskih povprečij, kar nam obeta stabilno leto 2014. Lahko pričakujemo tudi večjo prevzemno aktivnost znotraj panoge, saj podjetja z visokim stanjem denarja ter nezadolženostjo zelo agresivno iščejo prevzemne tarče.

David Zorman, KD Skladi d.o.o.