Previdne napovedi

Nedvomno so pozitivno presenečenje velike ameriške banke, ki so vse po vrsti presenetile z veliko rastjo dobička in poslovanja. Dobiček v veliki meri izhaja iz provizij pri izdaji novih obveznic, saj je mnogo subjektov hitelo z zadolževanjem zaradi rekordno nizkih obrestnih mer. A dobičku ne gre gledati v zobe. Ameriške banke so pospešeno odplačale državno pomoč ter okrepile svojo kapitalsko bazo. Slabše je šlo sektorju informacijske tehnologije. Razen redkih izjem so praktično vse družbe razočarale  analitike in vlagatelje. Največji del razočaranja je napoved za drugo polletje 2013, saj je bila večina družb izredno previdna in je znižala napovedi tako prodaje kot dobičkov. Globalna podjetja iz sektorjev potrošnje so se odrezala bolje od pričakovanja na trgih v razvoju, saj je med vlagatelji prevladoval strah pred padcem prodaje, viden pa je bil negativen učinek padca vrednosti valut trgov v razvoju (predvsem v Aziji in Latinski Ameriki). Vsa po vrsti so kot negativno opisovala razpoloženje potrošnikov v Evropi, ki zaradi varčevanja in strahu pred poslabšanjem gospodarskega stanja trošijo manj. Industrijskim konglomeratom, denimo Siemensu, se pozna upad investicij v infrastrukturo in energetiko. Po drugi strani je zdravstvo pozitivno presenetilo (med njimi tudi Krka), saj je po nekaj letih konsolidacije in krčenja panoga očitno našla pot iz krize. Pozitivni signali se kažejo tudi v sektorju telekomunikacij, saj so ameriški telekomunikacijski giganti objavili odlične rezultate, s tem pa evropskim tekmecem in birokratom dali misliti, da trenutna razdrobljenost evropskega trga ni prava pot v prihodnost. V luči tega je tudi napovedana privatizacija Telekoma Slovenije žarek upanja v slovensko realnost, saj lahko rečemo, da ima država več sreče kot pameti in nam bo mogoče končno uspelo zadeti optimalni trenutek.

Večina podjetij napoveduje zahtevno drugo polletje ter minimalno rast prodaje in dobička. V okolju, kjer se Evropa ubada s krčenjem javnih izdatkov, trgi v razvoju s temeljito preobrazbo gospodarstva od izvoznega k bolj orientiranemu na domačo potrošnjo, Japonska z ukrepi, da ne bo izgubljeno še eno desetletje ter ZDA z oživitvijo trga dela, se to niti ne zdi slab rezultat. Bo pa zahtevno najti nadpovprečen donos.

Aleš Lokar, KD Skladi

Manj prihodkov in več odhodkov v proračunu

Potem ko je Bruselj v začetku julija za nedoločen čas zavrl delovanje slabe banke, kot je bilo moč sklepati predvsem na podlagi nestrinjanja z vrednotenjem slabih posojil, je za Slovenijo seveda ključno, da se proces nadaljuje tako, da bo v doglednem času omogočil delovanje slabe banke in da bo, upajmo, vsaj delno sprostil kreditni krč v Sloveniji.

Glede na poročilo Banke Slovenije je izguba bank v prvih petih mesecih 2013 znašala 117 milijonov evrov, tudi zaradi znižanja obrestnih prihodkov. Zadnje je predvsem posledica znižanja kreditne aktivnosti bank. Posojila nefinančnim družbam so se v prvih petih mesecih 2013 znižala za 13,8 odstotka, gospodinjstvom pa za 3,1 odstotka. Tovrstni trendi nadalje bremenijo gospodarstvo, saj mala in srednja podjetja težko pridobijo potrebna sredstva za svoje delovanje, ki ga bremeni tudi gospodarska slika Slovenije in Evrope. Ta težava vsekakor ni omejena zgolj na Slovenijo, je pa gospodarska slika Slovenije med najslabšimi v Evropi.

Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je v svoji poletni napovedi predvidel manjšo gospodarsko aktivnost. Za letos se zdaj pričakuje 2,4-odstotno znižanje BDP in nadaljnje krčenje v 2014. Prav slabša gospodarska aktivnost od predvidene je bila glavni razlog za rebalans proračuna RS v preteklem mesecu. Rebalans kaže, da bodo celotni proračunski prihodki v 2013 6,1 odstotka nižji od predvidenih, kar pri rahlo višjih proračunskih odhodkih povzroči povečanje predvidenega proračunskega primanjkljaja RS v 2013 na približno 1,5 milijarde evrov oziroma 4,4 odstotka BDP (prej predvideno 2,8 odstotka). Slabšanje fiskalnega položaja in makroekonomskih kazalnikov pa je slaba popotnica za ceno državnega dolga in dostopnost financiranja za Slovenijo.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Selitev denarja

V zadnjem obdobju se na kapitalskih trgih po svetu dogajata dva večja premika denarja. Prvi, ki se je, kot kaže, v večji meri že izvedel, je bil odliv denarja iz ameriškega obvezniškega trga. V zadnjem obdobju se je iz skladov, ki vlagajo v ameriške obvezniške sklade, odlilo več kot šestdeset milijard dolarjev. Hkrati so z odlivanjem denarja padale tudi cene obveznic. Drugi večji premiki denarja se dogajajo na delniškem področju. Investitorji, kot je prikazano v priloženem grafikonu, kupujejo predvsem delnice na razvitih trgih. Tu seveda prednjačijo ameriške delnice. Nekaj denarja se preliva s trgov v razvoju, preostalo pa prihaja iz drugih oblik premoženja. To seveda vidimo tudi v donosih letošnjega leta. Ameriški borzni indeks S&P 500 tako beleži skoraj 19-odstotni donos v letošnjem letu. Razlogov za selitev je seveda več. Delnice podjetij s trgov v razvoju so v zadnjem obdobju manj zanimiva oblika premoženja, predvsem zaradi makroekonomskih podatkov iz Kitajske, Indije, Brazilije in Rusije. Vsem omenjenim državam se gospodarska rast namreč upočasnjuje, prav tako tudi nekatere preostale novice niso prav optimistične. Na drugi strani pa imamo ZDA, kjer BDP stabilno raste, brezposelnost se znižuje, podjetja presegajo napovedi rasti prihodkov, dobička itd. Kot trenutno kaže, bodo prevladujoče teme v drugi polovici leta še vedno Fed, obveznice in Kitajska.

V priloženem grafikonu vidimo, da se spremembe dogajajo hitro. Vidimo tudi, da je bil nivo prilivov na razvite trge izredno nizek, nivo prilivov na trge v razvoju pa relativno visok. Kot trenutno kaže, se bo omenjena zgodba, ki jo graf prikazuje, še nadaljevala.

David Zorman, KD Skladi d.o.o.

 

Enaka pravila za vse, a kdo bo glavni sodnik?

še kako je omenjen sestavek aktualen ob uvajanju bančne unije. Evropska komisija je desetega julija predstavila predlog enotnega mehanizma za reševanje bank v težavah. Predlog je na nekaterih točkah zelo revolucionaren in bo v primeru sprejetja eden glavnih stebrov »bolj povezane« Evropske unije. 
Predlog usklajuje pravila za vse banke v EU in je bil razvit na podlagi dobrih praks z reševanjem bank v težavah v zadnjih petih letih in naj bi začel veljati leta 2015. Uvaja tudi številne novosti. Evropska komisija bi dobila pristojnost vsemogočnega razsodnika evropskih bank v težavah. Prva novost  je, da lahko na podlagi analize dolgoročnega poslovnega modela banke med drugim odloča o življenju in smrti posamezne inštitucije, kar je precedens. Do sedaj je bila politika, da morajo biti vse banke rešene. Drugo se nanaša na državno pomoč bankam. Banka je upravičena do državne pomoči šele tedaj, ko lastniki kapitala in podrejenih obveznic izgubijo svoj vložek. V tem primeru je prišlo do kompromisnega predloga, saj so si nekateri želeli, da bi breme nosili vsi vlagatelji, spet drugi pa, da ga nosijo lastniki kapitala. Tretje pravilo dodeljuje evropski komisiji vlogo operativnega vodje posameznega reševalnega postopka, kar pomeni potrjevanje vsakega posameznega ukrepa v banki.

V tem smislu lahko tudi razumemo zaustavitev prenosa slabih terjatev slovenskih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank, saj predlog vsebuje tudi nove napotke za reševanje bank v vmesnem času in naj bi začel veljati z avgustom. Za slovenskega varčevalca je zelo pomembno dejstvo, da mu bo zelo verjetno prihranjen »ciprski model« konverzije dela depozitov v delnice. Na drugi strani bodo lastniki delnic in podrejenih obveznic verjetno izgubili vse. Na evropski ravni pa bo preteklo še veliko črnila in razprav o tem, ali nas enakost vodi na boljše oziroma na slabše.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Prodaj maja in se vrni septembra! – 2. del

Glavnino medijskega prostora zavzema dogajanje na delniških trgih, čeprav je generator tokratnega neravnovesja obvezniški trg oziroma gospodarstvo samo. Gospodarstvu gre namreč relativno dobro. Vsaj tako pravi ameriška centralna banka FED. Vodilni te ustanove so napovedali, da bodo v letu 2014 prenehali tiskati dolarje. Ker to tiskanje poteka tako, da kupijo za 1000 milijard dolarjev ameriških obveznic na leto in s tem držijo obrestne mere na rekordno nizkih nivojih, je odziv vlagateljev na napoved pričakovan. Obrestne mere so začele rasti. V zadnjem letu je donos na 10-letno ameriško državno obveznico poskočil z 1,5 na 2,6 odstotka, večji del te rasti pa se je zgodil v zadnjih dveh mesecih. Na kapitalskih trgih je tak premik v tako kratkem času ogromen in vsi trgi čutijo popotresne sunke.

Vlagatelji na obvezniških trgih se tako sprašujejo, kam ta donos še lahko gre. Povprečje zadnjih 15 let se namreč giblje med 3,5 in 4,5 odstotka. Ne pozabimo, da je ameriški obvezniški trg največji in najpomembnejši kapitalski trg na svetu. Zato tudi v Sloveniji čutimo popotresne sunke v obliki rastočih stroškov zadolževanja Slovenije na mednarodnih trgih. S spreminjanjem obrestne mere in vrednotenj najvarnejših naložb – ameriških obveznic, se spreminjajo tudi vrednotenja delnic. Če obrestne mere rastejo, se denar draži in ga je manj na razpolago za bolj tvegane naložbe. 

V zadnjih dveh mesecih smo tako videli beg vlagateljev s trgov v razvoju. Indeks trgov v razvoju je upadel za slabih 15 odstotkov. K temu so dodatno prispevali protesti v Turčiji in Braziliji. Vlagateljem se trgi v razvoju kar naenkrat ne zdijo več tako varni in zanimivi kot še pred nekaj meseci. A za vsakim dežjem posije sonce. Gospodarska slika se ni bistveno spremenila. Skoraj štiri milijarde potrošnikov teh dežel ima enake potrebe, kot jih imamo prebivalci Evrope in ZDA. Te potrebe bodo zadovoljevala kapitalistična podjetja, ki rastejo. V korekciji vrednotenja padejo in delnice postanejo zanimiva naložba za preudarne vlagatelje, ki ne podležejo emocijam. Vrednotenja trgov v razvoju so približno tam kot v krizi leta 2008, vmes pa so ta gospodarstva rastla in se razvijala. Zato bo poletje 2013 obdobje, ko bomo lahko s popustom kupili dobre naložbe s trgov v razvoju. Ponujeno velja izkoristiti.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi

Prodaj maja in se vrni septembra?

Korekcija

Donosi med pomembnejšimi indeksi tako v letošnjem letu segajo do 16 odstotkov na Japonskem, nekaj odstotnih točk nižji so v ZDA. Sledi Evropa, kjer se tečaji vrtijo okoli ničle. Kar precej v minusu pa so trgi v razvoju, z največjo poraženko Brazilijo, kjer borzni indeks trenutno beleži kar minus 28 odstotkov (vsi podatki so merjeni v evrih). Nekje vmes so tudi turški, kitajski in ruski indeksi. Razlogov za negativne tečaje je vsekakor več, eden izmed bolj pomembnih pa je ohlajanje Kitajske. Nova oblast je namreč še bolj agresivno začela s prestrukturiranjem ekonomije iz izvozno in investicijsko naravnane v potrošno družbo. Posledično so se zgrnili črni oblaki nad državi, kot sta Brazilija in Avstralija, saj je (in bo) njun izvoz surovin na Kitajsko utrpel precej škode. Kar precej so v zadnjem obdobju upadli tudi tečaji obveznic s trgov v razvoju. Zlomilo se je tudi zlato, ki se je od začetka leta znižalo za 25 odstotkov. Razlogi za padec zlata so nizka inflacija, napoved ameriške centralne banke, da se počasi umikajo z nakupne strani, izjave nekaterih pomembnejših investitorjev (Warren Buffett), da bo zlato še padalo… Predvsem ameriški vlagatelji so se začeli umikati s svojih zlatih pozicij in denar investirajo v ameriški delniški trg. Ta letos beleži odlične rezultate. Tečaji beležijo najvišje vrhove v svoji zgodovini, izboljšuje se tudi ekonomija, niža se brezposelnost.
 
Podjetja, ki sestavljajo borzni indeks S & P 500 so precej drugačna od podjetij, ki sestavljajo nekatere druge borzne indekse. Imajo zelo uravnoteženo strukturo podjetij. Predvsem v letošnjem letu ponovno prednjačijo podjetja iz panog kot so farmacija ter osnovne in diskrecijske potrošne dobrine. Podjetja v prvi vrsti beležijo odlične rezultate na domačem trgu, odlično pa jim gre tudi na tujih trgih. Predvsem se je treba zavedati, da če investitorji želijo investirati v omenjene panoge, to lahko storijo predvsem prek ameriških in delno tudi evropskih podjetij. Omenjena podjetja imajo namreč v zaposlenih nakopičenega ogromno znanja, ki ga konkurenti s trgov v razvoju (še) nimajo. Imajo ogromno konkurenčno prednost pred lokalnimi podjetji, kar se kaže tudi v samih poslovnih rezultatih.
 
David Zorman, upravitelj, KD Skladi

ZDA dosegle rekordno proizvodnjo nafte

»Nova« nafta je začela pritekati iz naftnih polj, ki se raztezajo od Severne Dakote vse do Južnega Teksasa, in je do neke mere poskrbela, da je kljub nekaterim šokom z oskrbo, ki so se lani pripetili na Bližnjem Vzhodu in v Latinski Ameriki, globalno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ostalo dokaj uravnoteženo. Kljub rekordni rasti proizvodnje večina analitikov meni, da rast ameriške naftne industrije ne bo povzročila padca cen. Naftna renesansa v Severni Ameriki (tudi Kanada je lani zabeležila 7-odstotno rast proizvodnje) je namreč nastopila ravno v trenutku, ko se nekatere večje »stare« izvoznice, kot sta Venezuela in Nigerija, soočajo s padajočimi rezervami in upadom proizvodnje. ZDA še vedno ostajajo največja svetovna uvoznica surove nafte, vendar je zaradi rastoče domače proizvodnje uvozijo manj kot kadarkoli v zadnjih 30. letih. Del tradicionalne svetovne proizvodnje, ki je bila še do nedavna rezervirana za ZDA, se lahko zdaj preusmeri na druge nafte lačne trge Azije in Latinske Amerike. Rast proizvodnje v ZDA torej do določene mere nevtralizira upad proizvodnje v nekaterih delih sveta, trgi ostajajo v ravnotežju, to pa se odraža v relativni stabilnosti cen.

Poleg tega ima vnovični razcvet naftne industrije v ZDA pozitiven vpliv na širše gospodarstvo. V prvi meri na celotno industrijo, ki dobavlja proizvode in storitve naftnim podjetjem. Poleg tega si lahko v ZDA koristi obetajo vsi, ki so vpleteni v gradnjo infrastrukture za transport nafte in zemeljskega plina na račun poceni domačega plina že danes žanje sadove ameriška kemična industrija.

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja

S skladom KD Surovine in energija pristopite na prihodkovno stran zgodbe rastočega trga energentov.

Kako do denarja za sanacijo bank?

Program je bil predstavljen tudi v Bruslju, in čeprav je bil odziv mlačen, pa vsaj zavrnitve nismo doživeli. V okviru teh ukrepov je bilo poleg ustanovitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kamor bodo prenesene slabe terjatve bank, predvideno povečanje osnovnega kapitala bank v višini do ene milijarde evrov. V začetku junija se je po skupščinah dveh največjih slovenskih bank izkazalo, da so ocene o potrebni dokapitalizaciji v reformnem programu prenizke. V NLB, ki je leta 2012 poslovala, s približno 304,9 milijona evrov izgube, je bil izglasovan sklep, da se lahko osnovni kapital banke v naslednjih petih letih brez skupščinskega sklepa poveča za  500 milijonov evrov. V  NKBM pa so lastniki po dokapitalizaciji s konverzijo hibridnih obveznic v kapital v višini 100 milijonov evrov marca letos izglasovali še 400 milijonov evrov nadaljnje dokapitalizacije.

Tako lahko ugotovimo, da bosta dve največji banki dejansko porabili celotno kvoto, predvideno za dokapitalizacijo bank, kar postavlja v negotov položaj preostale banke v državi ali realnost sprejetega programa. Prav tako je slaba banka vsekakor potreben in nujen korak, vprašanje pa je, ali lahko v obsegu, kakršen je zastavljen, v resnici reši težave bančnega sistema pri nas. Če podatki, da bi naj šlo za prenos zgolj slabih terjatev NLB in NKBM držijo, se postavlja vprašanje, kaj bo s preostalimi bankami, ki prav tako nujno potrebujejo kapital.  Lahko sklepamo, da bo potrebnih več sredstev za stabilizacijo bančnega sistema, kot predvideno. Ali se bodo našli drugi investitorji?

Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da so banke motor gospodarstva, in čeprav so slabi krediti poleg preveč agresivne kreditne politike in boja za tržni delež bank tudi posledica drugih interesov v nekaterih primerih, pa upadanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji slabša do zdaj relativno dobre kredite podjetjem, ki jih banke v veliki meri zaradi prenizkega kapitala tudi niso sposobne še naprej kreditirati ali refinancirati. Gospodarstvo je tako ujeto v gordijski vozel in – naj so nam bankirji všeč ali ne – stabilne in delujoče banke gospodarstvo potrebuje.

In kje bo Slovenija potrebna sredstva dobila? Avkcija letnih zakladnih menic, ki jo je ministrstvo za finance izvedlo minuli ponedeljek, je nekoliko meri odraz razmer na kapitalskih trgih pa tudi razmer v Sloveniji. Ponudbe za nakup enoletnih zakladnih menic so bile namreč v razponu od 1,85 odstotka do 4,2 odstotka letno, nominalna letna obrestna mera vpisanih zakladnih menic pa je na koncu znašala 2,95 odstotka, kar je za 93 bazičnih točk višje od izdaje letnih zakladnih menic v februarju.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi, d. o. o.

Centralna banka je gospodar

Kljub temu se poraja vprašanje. Čemu tako dogajanje, če smo še vedno priče izjemno slabemu makroekonomskemu stanju številnih držav. Odgovor je v bistvu zelo enostaven. V našem sistemu je centralna banka tista, ki lahko s svojo močjo in vplivom zabriše povezavo med realnim in finančnim trgom. Seveda vse do trenutka, ko se na obzorju pojavi sprememba. Kar se lahko na prvo žogo zdi zelo pozitivno za realno ekonomijo, je lahko slabo za finančni svet. Tako je indeks S&P/Case-Shiller, ki meri cene nepremičnin v 20 ameriških metropolah, zrastel kar za slabih 11 odstotkov v zadnjem letu. Glede na to, da se je finančna kriza začela s pokom milnega mehurčka na ameriškem nepremičninskem trgu, bi zdaj pomislili na začetek boljšega časa in  normalizacijo razmer. Zato bi centralne banke začele postopoma umikati nestandardne ukrepe (kvantitativno popuščanje – QE) in začele dvigovati ključno obrestno mero. Omenjena misel pa je spodbudila investitorje v prodajo ameriških dolgoročnih državnih obveznic, saj so dolgoročne obveznice najbolj nehvaležna oblika v takšnem stanju trga.

Višje obrestne mere v Ameriki imajo vpliv tudi na dolžniške trge razvijajočih se držav. Glede na dejstvo, da so se nekatere države zadolževale že po realno negativni obrestni meri, je bila korekcija bolj ali manj pričakovana. Vseeno pa je v primerjavi z ameriškim trgom nihanje cen bolj izrazito, saj je trg manj likviden. še posebej ob primeru kakšne lokalne negativne zgodbe, kot smo ji priče v Turčiji. Hitro se namreč zgodi, da je trg v prostem padu.
Na drugi strani pa je Japonska, kjer je izjemno agresiven poseg v inflacijska pričakovanja dvignil dolgoročno obrestno mero. Ob japonskem dolgu, ki znaša 214 odstotkov BDP, to močno poveča strošek financiranja državnega proračuna. Zaradi tega se je verjetno spremenila tudi retorika japonske centralne banke, kar pa je bilo sila negativno za japonski delniški trg.

Nekaj takega lahko pričakujemo tudi v Ameriki, saj so potrebe ameriške vlade po svežem zadolževanju še vedno velike.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Hrana je letos izredno zaželena dobrina

Prvega je končal Warren Buffet, ki je prevzel proizvajalca kečapov Heinz. Njegov prevzem je v globalnem kontekstu tretji največji v letošnjem letu, transakcija je znašala 28 milijard dolarjev (če upoštevamo še dolg Heinza). Prav Buffetov prevzem je pokazal tudi preostalim investitorjem, na kaj lahko stavijo v prihodnjih letih. Heinz je globalna znamka, ki jo imajo potrošniki za kakovostno. Njihovi izdelki so po absolutni vrednosti v rangu nekaj evrov, kar je izrednega pomena v primeru višje inflacije. Tako podjetje cene manjših vrednosti lažje zviša in jih prevali na potrošnike kot podjetje, ki prodaja produkte višjih vrednosti.

še bolj zanimiv je prevzem Smithfields Foods s strani kitajskega podjetja Shuanghui. Največji kitajski proizvajalec mesnih izdelkov, v transakciji vreden kar 7,1 milijarde dolarjev, kupuje največjega svetovnega rejca in predelovalca prašičev. Če bo prevzem uspešno končan (prevzem mora potrditi še ameriški urad za tuje investicije), bo to največji prevzem ameriškega podjetja s strani kitajskega. Seveda pa kitajsko podjetje ni čisto kitajsko, saj so v lastniški strukturi tudi ameriški investitorji – Goldman Sachs, pa tudi Singapurski državni sklad. Vidimo, da je transakcija izredno kompleksna, v lastniški strukturi obeh podjetij pa je ogromno močnih in vplivnih igralcev. Le taki lahko speljejo tako pomembno transakcijo. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da ti lastniki vidijo perspektivno prihodnost v hrani, tokrat v prašičih. Če pogledamo samo objektivna dejstva vidimo, da poraba svinjine na prebivalca v ZDA v zadnjih letih stagnira oziroma rahlo upada, medtem ko potrebe po svinjini na Kitajskem nezadržno rastejo.

Močni svetovni igralci so v letošnjem letu preko prevzemov investirali rekordno vsoto denarja v panogo hrane. Skupna vsota od začetka leta do sedaj znaša kar 50 milijard dolarjev. Panoga je druga najzanimivejša med vsemi panogami. Ta dejstva nam lahko povedo, da omenjeno panogo čaka lepa prihodnost.
 

David Zorman, KD Skladi d.o.o.