Najprej poglejmo, kaj smo pisali lani ob tem času. Napovedovali smo, da ZDA ostajajo gonilna sila svetovnega gospodarstva, da višje obrestne mere prihajajo v drugi polovici leta in da ne bodo imele večjega vpliva na gospodarstvo. Pričakovali smo minimalne pozitivne donose. Svetovni delniški trgi trenutno zaznavajo rast v višini devet odstotkov (merjeno v evrih, prišteta je tudi dividenda), ameriški borzni indeks je zrasel 12 odstotkov (večino rasti je prinesla apreciacija dolarja, tri odstotke pa tudi dividende). Evropske borze pa trenutno dosegajo rast v višini osem odstotkov (dividenda v višini 3,5 odstotka je prišteta). Napovedovali smo tudi aktivnejšo Evropsko centralno banko in ničelno inflacijo. Ta še naprej ostaja prioriteta ECB in tudi glavna težava v letu 2016. Precej smo bili skeptični glede trgov v razvoju in ti so bili resnično pod velikimi pritiski. Tudi prihodnje leto bo za trge v razvoju izredno zahtevno. Potrebne bodo strukturne reforme, ki se bodo osredotočale na probleme, ki jih imajo posamezne države. Negotov ostaja tudi odziv na višje obrestne mere v ZDA. Trenutno se pričakuje obrestno mero do enega odstotka na koncu leta 2016. Ameriško gospodarstvo ostaja močno in zdi se, da bo tudi v letu 2016 vpeto v pozitivne tirnice. Ameriška podjetja lahko pričakujejo robustno poslovanje. še naprej bodo nakupovali lastne delnice in nadaljevali dividendno politiko, ki delnice še vedno dela zanimivejše od obveznic. Evropska unija bo potrebovala enotnejšo politiko, ki bo hitreje reševala prihajajoče težave. Teh na obzorju ni malo. Imajo rusko-ukrajinsko fronto, vedno bolj pa se odpira tudi Bližnji vzhod. Lastne težave, tako politične kot tudi strukturne, ostajajo. Vedno večja povezanost sveta in hitrejši pretok informacij in blaga premikata mejnike, zato tiste, ki imajo najboljši poslovni model, premikajo naprej, drugi pa ostajajo s težavami. Lahko rečemo, da globalizacija razkrije težave, ki so bile prej skrite.

Vidimo, da bo tudi 2016 lahko pozitivno leto, vendar bo treba naložbe izbirati bolj premišljeno, saj so nekatera vrednotenja nad dolgoletnimi povprečji. Zato lahko zaključimo z nasvetom, ki smo ga podali že lansko leto. Počasi in preudarno. Vroče zgodbe pustimo, saj investiramo na dolgi rok. O svojih naložbah je treba pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Pa srečno!

Prodajo pod blagovno znamko Panasonic v prihodnjih treh letih v Velenju ocenjujejo na sto milijonov evrov, še pomembneje pa je, da bo marža tu precej višja, kot jo v Gorenju dosegajo zdaj s svojimi izdelki. Na žalost pa slovenski delničarji upravi Gorenja manj zaupajo, kot denimo tuji vlagatelji, ki so pred nakupom Panasonica pokupili vso ponudbo delnic po zgodovinsko najnižjih cenah. Ker Panasonic najverjetneje še ni končal nakupov Gorenjevih delnic, je sledil odboj cene, ki bi se ob normalizaciji poslovnih razmer leta 2016 morala vrniti na raven, kjer je bila še poleti.

Novica tedna na svetovnih borzah pa je bilo prejšnji teden težko pričakovano zvišanje obrestne mere ameriške centralne banke. Del optimizma se je prelil tudi na Ljubljansko borzo, saj je SBI TOP prekinil nekajdnevno padanje in hitro pridobil dobra dva odstotka. V preteklih dneh so indeks navzdol »povlekle« predvsem delnice Telekoma. Ta je, pričakovano, izpadel iz boja za nakup srbskega Telekoma. Tako upravljavci državnega premoženja iz SDH zdaj nimajo nobenega razloga več, da čakajo na nov poskus privatizacije Telekoma Slovenije. Seznam podjetij za prodajo v letu 2016 je namreč sramota in norčevanje iz institucij EU, saj so na seznamu podjetja, ki niso vredne nič ali pa so celo že bile prodana. Edina svetla točka na seznamu je NLB, vendar pa tudi ta na način, ki so si ga zamislili politiki, ne bo prodana.

Pomembno vlogo pri oblikovanju terena je odigral guverner Evropske centralne banke (ECB), saj je na zadnjih dveh zasedanjih z učinkovito komunikacijo trdno zasidral menjalni tečaj evra v primerjavi z dolarjem. Sredi oktobra je presenetil z napovedjo izjemno sproščene monetarne politike – trg je začel vgrajevati tako povečanje velikosti in časa odkupovanja obveznic kot tudi znižanje depozitne obrestne mere za 20 bazičnih točk na skupaj -0,4 odstotka na leto.

A na decembrskem zasedanju je guverner ECB trg polil z ledeno mrzlo vodo in marsikoga ujel na nepravi nogi. ECB se je namreč odločil, da bo sicer znižal depozitno obrestno mero, a samo za 10 bazičnih točk na -0,3 odstotka na leto. Niso se odločili za povečanje mesečnih odkupov obveznic, so pa podaljšali čas odkupovanja do marca 2017. Posledica je bila velika razprodaja na delniških in obvezniških trgih ter močnejši evro.

Zanimivo je bilo opazovati, da na trgu skoraj ni bilo odziva na izjemno pomembno izjavo, da se je ECB zavezal, da bo skoraj v neskončnost reinvestiral vse zapadle glavnice iz sedanjega portfelja. To pomeni, da bodo privilegirani izdajatelji ohranili izjemno velikega kupca na sekundarnem trgu, kar verjetno pomeni nadaljevanje politike finančne represije, ki državam omogoča lažje razdolževanje.

Guvernerki FED Jenet Yellen se je pojavila še ena skrb. Malo manj sproščena monetarna politika ECB namreč hladi valutno vojno. Tečaj evra je bistveno bolj zasidran na trenutni tržni ravni. Na podlagi povedanega bo težje dosegel pariteto, kar bi lahko imelo negativne materialno vplive na ameriško gospodarstvo.

Dejstvo je, da makroekonomski podatki že dolgo nakazujejo, da bi morala biti obrestna mera v Ameriki višja. S prvim dvigom med vsemi razvitimi državami bi ameriški FED dokončno prevzel vodilno vlogo v določanju cene denarja. V preteklosti je bolj ali manj sledil angleški centralni banki.

Z restriktivnejšo monetarno politiko bo prišla guvernerka pod drobnogled zgodovinskega letopisa in v primeru kakršne koli napake verjetno odšla v zgodovino kot ena najslabših centralnih bankirk v zgodovini. Zanimivo bo opazovati, ali bodo v FED ponovno klecnili pod pritiskom in prihodnjo sredo ostali brez odločitve.

Vrednotenja trgov so nad 15-letnimi povprečji. Globalna gospodarska slika se nekoliko slabša, predvsem na račun trgov v razvoju. Problemi so največji predvsem v Latinski Ameriki in na Kitajskem. V Evropi se slika popravlja, potrošnik bo verjetno trošil več, saj nezaposlenost upada, plače pa na evropski ravni vseeno zlagoma rastejo. Ameriki gre že nekaj časa povsem dobro, zato si lahko kmalu, verjetno še letos, obetamo dvig obrestnih mer. Dobički podjetij so rekordni, enako profitne marže, tako da ne smemo pričakovati močne rasti dobičkov na delnico. Vseeno pa stabilizacija cen energentov in surovin ter pospešeni nakupi lastnih delnic lahko prineseta manjšo rast dobičkov na delnico ter nekoliko večjo rast dividend.

Politična nestabilnost se bo nadaljevala. Ruske sankcije bodo verjetno podaljšane v poletje 2016, nemir na Bližnjem vzhodu se bo nadaljeval, val beguncev še ne bo pojenjal, odpirajo se še nova manjša krizna žarišča. Predvsem je pomembno, da evropski varnostni organi zajezijo val terorizma, saj bo v nasprotnem primeru to imelo močan vpliv na evropski turizem ter na obnašanje potrošnikov, ki bodo v negotovih razmerah trošili manj, posledično pa se Evropa lahko znova znajde v recesiji.

Vse zapisano je praktično enako kot v letu 2015, razen da so vmes nekoliko zrastla vrednotenja podjetij. Se pravi, če v matriko leta 2016 vstavimo podobne faktorje kot v matriko za leto 2015, težko pričakujemo drugačen rezultat. Tudi leto 2016 bo leto aktivnih investitorjev, ki bodo svojo naložbeno strategijo prilagajali iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Kupi in drži verjetno ni najboljše priporočilo za leto 2016, saj se zna zgoditi, da bo konec leta izkupiček blizu ničle ali celo negativen, vmes bomo pa videli 10 in večodstotne premike posameznih trgov ali sektorjev. Odpirajo se nekatere naložbene priložnosti, nekatere lahko označimo celo za zgodovinski rang (recimo v sektorju surovin in energije), a ostaja temeljna dilema kdaj zagrabiti to priložnost, saj je za trende značilno, da potrebujejo precej časa, da se obrnejo. Torej, nafta bo dražja, a hudič je v podrobnostih, saj se zna zgoditi, da bo najprej še nekaj cenejša, preden bo dražja. 

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Gospodarska rast je negativno presenetila že v prvi polovici leta, uresničile pa so se tudi črnoglede napovedi analitikov, da se bo negativni trend nadaljeval tudi v tretjem četrtletju. Uradni podatki so še nekoliko slabši od pričakovanih, saj 0,8 odstotni padec močno presega napovedi analitikov, ki so predvidevali, da se bo japonska ekonomija v tem obdobju skrčila za 0,2 odstotka. Glavna razloga za padec BDP sta krčenje zalog in predvsem velik rez v investicijske izdatke primarno zasebnega sektorja, kjer se podjetja več kot očitno prilagajajo upadanju globalnega povpraševanja. Ko govorimo o upočasnjevanju globalnega povpraševanja, se ne moremo izogniti Kitajski in njenim trenutnim makroekonomskim težavam, ki se negativno odražajo tudi na njeni zunanji trgovini, predvsem na padcu uvoza, ki pada že 12 mesecev zapored. Zaradi obsega ekonomije ima upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Kitajski globalne razsežnosti, vendar zaradi geografske lege najbolj negativno vpliva prav na azijske države z Japonsko na čelu, saj Kitajska za vse predstavlja glavno trgovinsko partnerico. Da se kitajska ekonomija upočasnjuje (nekateri bi rekli, da je v procesu transformacije), je jasno že nekaj časa, zato prilagajanje japonskega izvoznega sektorja novi resničnosti ne preseneča in je po svoje tudi neizbežno. Bistveno bolj skrb vzbujajoč je podatek, da preostali del japonske ekonomije kljub izdatni pomoči japonske centralne banke, ki v obsegu svojih ukrepov prekaša celo ameriški FED, nikakor ne najde trdnih tal pod nogami. Političnim veljakom in centralnim bankirjem po še eni seriji slabih makroekonomskih podatkov sedaj ne preostane nič drugega, kot da nadaljujejo z zastavljenim načrtom in japonsko ekonomijo zasipavajo z na novo stiskanimi bankovci. To bodo toplo sprejeli zlasti (kratkoročni) vlagatelji v japonske delniške naložbe, saj je gibanje japonskega kapitalskega trga v zadnjih letih primarno pogojeno s politiko centralne banke.
 

Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz