Nabor podjetij, ki so že objavila rezultate poslovanja, je dovolj globalen, da omogoča realno sliko svetovnega gospodarstva. Ta slika kaže, da potrošnik ne samo, da ni zlomljen oziroma dotolčen, temveč je svetla točka poslovanja podjetij. Vrača se celo potrošnik v Evropi, ki s svojo stabilno oziroma naraščajočo kupno močjo žene Evropo iz ene najdaljših recesij po 2. svetovni vojni. Na drugi strani pa so podjetja oziroma države ter od države odvisna potrošnja, ki kažejo znake upehanosti. Podjetja zaradi negotovosti gospodarskega okolja ter gospodarske in davčne politike investirajo manj, saj čakajo jasnejše signale glede tega kam gre svetovna ekonomija. Proračunski porabniki so v večini držav sveta v podobni situaciji kot pri nas, saj ima veliko držav težave z zadolženostjo oziroma proračunskimi primanjkljaji, tako da so prisiljeni vedno bolj varčevati.

Zanimivo je branje poslovnih poročil podjetij IBM, Nestlé in Metro. Tako različni sektorji, kot so tehnologija, prehrana ter trgovina, imajo skupno točko v potrošniku. IBM je zelo razočaral z objavo slabših podatkov o poslovanju. To pojasni, da je IBM predvsem odvisen od investicij podjetij ter držav v novo tehnološko opremo, programsko opremo… Po drugi strani je Nestlé pozitivno presenetil, saj tudi v težkih časih čokoladica pomaga izboljšati razpoloženje. Pomembna je bila rast predvsem na trgih v razvoju, kjer ne glede na nihanja v svetovnem gospodarstvu kupna moč potrošnika in s tem potrošnja prebivalstva raste. Metro je kot trgovec pretežno orientiran na evropski oziroma nemški trg. Tretji kvartal je prinesel preobrat, saj se je potrošnik začel močneje vračati nazaj v trgovine. Zelo optimistične so tudi napovedi za predbožični čas, kar je pripomoglo k močni rasti cene delnice.

Zaključek bi lahko bil, da ostaja zgodba o rasti kupne moči potrošnika na trgih v razvoju nedotaknjena in s tem še naprej zanimiva. Nov moment je prebujen evropski potrošnik, rastoči 500-milijonski trg pa je pomemben za svetovno gospodarstvo. Zato bo pri investiranju pomemben zelo selektiven pristop, saj se pričakuje, da bodo podjetja, ki so odvisna od državnih investicij oziroma državne potrošnje, še naprej beležila skromnejše stopnje rasti od tistih, ki neposredno oskrbujejo potrošnike.

Aleš Lokar, KD Skladi

Pobliže si poglejte sklad KD Rastko, ki je na znanju temelječa Evropa in zgodba mnogih gospodarskih uspešnic.

Fed je odločitev o zmanjševanju nakupu državnih papirjev prestavil v prihodnost. Na politični strani je konflikt med republikanci in demokrati za nekaj časa zaprl vse neključne državne službe. še več, spor povzroča tudi možnost tehničnega bankrota ZDA. še najbolj se to vidi v zvišanju stroška zadolževanja na enomesečni zakladni menici, katere donosnost se je zvišala za 20 bazičnih točk. Na drugi strani pa so si politiki znižali dolgoročno obrestno mero, saj je 10-letna zahtevana donosnost padla s treh na 2,6 odstotka. Vse to je pesem za ušesa investitorjev v obveznice in vlad držav z zunaj trgovinskim primanjkljajem, kot so Indija, Turčija in Brazilija.

ECB je spet zaostrila retoriko in nižja obrestna mera je vse bolj verjetna. Inflacija je še vedno nekoliko prenizka in naj bi takšna ostala še nekaj časa. Več napetosti povzročajo pričakovanja o rezultatih obremenitvenih testov. Ti bodo pokazali, kakšne so kapitalske potrebe pri bankah v Evropi. Če je zdaj vloga ECB zagotavljati likvidnost bankam, bo v bližnji prihodnosti imela tudi nadzorno funkcijo. Ne bodo pa zagotavljali kapitala bankam direktno, saj je to naloga lastnikov oziroma države kot zadnjega blažilca.

Ključno v naslednjih dneh bo za Slovenijo omemba »dvojčka« oziroma marca sprejete direktive o poostrenem nadzoru Evropske komisije (EK) za državne proračune. Rok za oddajo osnutka proračuna za leto 2014 je 15. oktober. Veliki brat ima čas do konca novembra, da poda svojo oceno. Datum sovpade z objavo bančnih obremenitvenih testov. Omenjeno pa lahko postavi slovenske obveznice v ospredje. Ob morebitni razprodaji bi poostren nadzor omogočal atraktivno naložbeno priložnost.

Primož Cencelj, upravitelj, KD Skladi

A vse to so zgodbice za lahko noč. Septembra so azijski trgi uprizorili pravo dirko, saj so zabeležili najboljši mesec v zadnjih treh letih in merjeno skozi indeks MSCI Asia Pacific zabeležili 7,5-odstotno rast, nekateri bolj nihajni pa še bistveno več. Kaj se je zgodilo?

V bistvu nič. Ali pa veliko, odvisno od tega, skozi katere oči gledamo. Realno proizvodno gospodarstvo včasih dela z malo višjimi, včasih pa z malo nižjimi obrati. Finančni analitiki, ki včasih preveč zijajo v drevo in s tem spregledajo gozd, so te nižje obrate skupaj z napovedjo FED, da bo zmanjšal oziroma do leta 2015 ustavil tiskanje denarja, razumeli kot smrtni udarec predvsem trgom v razvoju. Drži, da trgi v razvoju rastejo hitreje zaradi poceni denarja, ki ga ustvarja FED, a situacija je podobna tudi v ZDA in Evropi. Drži tudi, da so nekatere valute držav v razvoju premočne v primerjavi z evrom ali dolarjem, saj je pritok kapitala na razvijajoče se trge že desetletje zelo močan. Drži tudi, da nekatere države, kot sta Indija in Turčija, ustvarjajo velik trgovinski primanjkljaj, ki povzroča neravnovesja. A drži tudi, da vsa ta gospodarstva rastejo od dva- do štirikrat hitreje kot razviti svet, imajo mlado delavno prebivalstvo, nobenih težav s pokojninskimi blagajnami ter, kar je najpomembnejše, imajo veliko in nenasitno željo ujeti po razvitosti ZDA in Evropo.

Zato je že malenkostna sprememba napovedi FED, da še ne bo prenehal tiskati denarja, povzročila stampedo v nasprotno smer, prodajalci so se prelevili v kupce. Sploh tisti špekulanti, ki so prodajali delnice, ki jih sploh niso imeli, oziroma prodajalci »na kratko«. Investitorji so kar nenadoma ugotovili, da so nekatere delnice tako poceni kot v krizi leta 2009, le krize ni nikjer. To potrjujejo dobri gospodarski podatki iz regije, kot sta 24-odstotna rast dobičkov kitajskih industrijskih podjetij v avgustu ter optimizem med nabavniki in direktorji, ki je najvišji v zadnjega pol leta. Tudi štiri velike investicijske banke (Goldman Sachs, Credit Suisse, Deutsche Bank in JPMorgan) so dvignile napovedi rasti v Aziji. Ker je na trgu veliko živčnih udeležencev, bodo trgi še naprej močno nihali, a dobra gospodarska osnova kaže, da je nihaj navzdol dobra nakupna priložnost.

Aleš Lokar, KD Skladi

Zaradi bojazni pred nepremičninskim balonom je kitajska oblast v drugem četrtletju poostrila nadzor nad finančnim sistemom in hkrati omejila kreditno aktivnost bančnega sektorja, s čimer so poskušali omejiti količino »vročega denarja«, ki se steka v pregreti nepremičninski trg. Večina tržnih udeležencev je bila takrat mnenja, da so šli v teh prizadevanjih predaleč in da je zaradi tega ogroženo doseganje (že znižane) 7,5-odstotne ciljne stopnje rasti gospodarstva. Ravno zaradi tega je hongkongški delniški indeks (in tudi drugi azijski indeksi) od konca maja pa do konca junija, v evrih, izgubil 17 odstotkov vrednosti.

Zadnji podatki s Kitajske kažejo, da stvari le niso tako črne, kot se je sprva predvidevalo. Podatki za avgust kažejo, da je kitajska industrijska proizvodnja v tem mesecu rasla z najvišjo stopnjo rasti v zadnjih 17 mesecih. Pozitivno je presenetil tudi izvoz, ki je avgusta presegel napovedi analitikov. Posebej presenetljiv pa je bil podatek o agregatni rasti posojil, ki so se v preteklem mesecu, kljub zaostrenim pogojem, podvojila. Vsi ti podatki kažejo, da na Kitajskem (vsaj zaenkrat) le ne bomo videli tistega najbolj črnega scenarija in da se kitajska ekonomija postopoma pobira po nekoliko slabšem začetku leta, kar se odraža tudi na kapitalskih trgih. 
 

Sašo šmigić, KD Skladi

Glede na podatke Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je Slovenija v drugem četrtletju imela 0,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti (1,7-odstotni padec, primerjano z drugim četrtletjem 2012), kar je med najslabšimi podatki v EU. Po podatkih Eurostata je večji padec BDP poleg Slovenije v drugem četrtletju 2013 imel le še Ciper. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, kazalnik gospodarske klime pa po izboljšanju v preteklih mesecih ostaja na isti ravni.

Ob poslabševanju makroekonomskega okolja, vedno slabših podatkih o stanju v bančnem sistemu in s tem povezani negotovosti o natančnem obsegu potrebnih sredstev za sanacijo ter predvsem dejstvu, da na področju nujno potrebnih reform ni bil storjen noben pomembnejši korak, ni presenetljivo, da zahtevani donosi na slovenske državne obveznice ponovno rastejo. Donosnost na devetletno slovensko državno obveznico se bliža ravnem iz marca letos, ko je presegla 6,7 odstotka. Na gospodarskem forumu na Bledu pa je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec povedal resnico, ki jo vsi že dolgo poznamo. Za drago zadolževanje smo si krivi sami, saj to pomeni, da nismo pravočasno sprejeli potrebnih strukturnih in drugih potrebnih reform za dvig konkurenčnosti gospodarstva.
 
V novi objavi Global Competitiveness 2013-2014, ki ga objavlja Svetovni ekonomski forum iz Ženeve, je Slovenija na globalni lestvici konkurenčnosti izgubila nekaj mest glede na lansko letno poročilo. Zdaj se med 148 državami uvrščamo na 62. mesto, za tako rekoč vsemi državami članicami evrskega območja z izjemo Grčije, ki zaseda 91. mesto. V letu 2012 je Slovenija zasedla 56. mesto med 144 državami.  Kot v preteklem poročilu se med najbolj problematičnimi dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovno delovanje v državi, nahaja dostop do financiranja, tesno mu sledi neučinkovita državna birokracija. Na tretjem mestu najdemo restriktivno zakonodajo na trgu dela, sledijo pa previsoki davki.

In kaj bo vlada storila, da izboljša razmere za poslovanje in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Do sedaj reforme niso bile izvedene dovolj odločno, zato se postavlja vprašanje, kdaj bomo izvedli ukrepe, ki jih od nas zahteva Bruselj? Upamo, da hitro in res to jesen, saj  je zamik pri slabi banki, ki bo po najboljšem scenariju očitno dejansko zaživela šele v letu 2014, zelo slaba popotnica na poti ekonomskega okrevanja.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi