15, 16 …

Vihravo leto na obvezniških trgih je za nami. V preteklem letu smo doživeli trenutke, ki so dodobra zaznamovali gibanje tečajev. Leto 2015 se je začelo z neverjetno rastjo cen državnih obveznic. Izjemno zaželene so postale tudi tiste iz perifernih in prej na trgu močno osovraženih držav Portugalske, Španije, Italije ter tudi Slovenije, saj se je Evropska centralna banka pripravljala na predstavitev nestandardnega monetarnega ukrepa kvantitativnega popuščanja, ki so ga začeli izvajati sredi meseca marca.

Da vse države iz evro skupine niso uživale v cenenem denarju, so poskrbele volitve v Grčiji, kjer je na volitvah prepričljivo zmagala SIRIZA, stranka skrajne levice. Ker se je državi iztekal v letu 2012 sprejet paket pomoči, je bilo nujno priti do novega dogovora ali pa izločiti Grčijo iz evro družine. Da je bilo na mizi veliko stav, govori neskončno mnogo sestankov, ki so bili vodeni na ravni EU z željo po iskanju kompromisa.

V drugem kvartalu so se makroekonomski podatki v Evropi obrnili v pozitivno smer. To je opogumilo, da Mario Draghi dopusti več volatilnosti na obvezniških trgih, kar je pomenilo izjemno razprodajo obveznic, ki so v dobrem mesecu oddale ves kapitalski dobiček iz prvega kvartala. Tako se je donosnost do dospetja nemške referenčne 10-letne obveznice dvignila za nepredstavljivih 100 bazičnih točk na medletni vrh 1,067 odstotka.

A grški problemi so se stopnjevali proti koncu drugega kvartala, kjer je lokalno politično samoumje vodilo v tehnični bankrot države in zaprtje poslovnih bank, ki jih je pri življenju ohranjalo samo še ELA ECB. Rešeni so bili šele s pomočjo v začetku tretjega kvartala in dragim političnim debaklom prej omenjene stranke.

A rešitev grške sage je pomenila predvsem, da so evropske obveznice predale naslov »žrtvenega jagnja« drugim naložbenim razredom. Omenjeno je pomenilo bistveno znižanje volatilnosti in posledično rast tečajev. Tako so leto 2015 končale pri 1-odstotni rasti, kar je primerljivo s povprečno letno kuponsko donosnostjo.

Glavni zmagovalci lanskega leta so naložbe v dolgoročne državne obveznice Italije, Irske in Slovenije, ki jih niso pretresale volilne bitke. Kljub trgu bolj neprijaznem političnem dogajanju, so jo solidno odnesle tudi obveznice španije in Portugalske, nezadovoljni pa so bili investitorji avstrijskih, finskih ter podjetniških obveznic. še posebej so se pojavile številne težave podjetij v panogi energija in materiali. Konec leta je portugalska centralna banka presenetila s svojim odnosom do nadrejenim dolgom poslovnih bank, ki ga je selektivno dopustila tudi za pokrivanje izgub. Omenjeno dejanja pa ima lahko trajno negativne posledice za cel evropski bančni sektor.

Za letošnje leto lahko pričakujemo, da bo ameriška centralna banka nadaljevala z dvigi obrestnih mer in ECB z odkupovanjem obveznic. Kar bo verjetno vodilo v počasno dvigovanje dolgoročno netveganih obrestnih mer. Zaostrovanje geopolitičnih razmer pa zna to dvigovanje še nekoliko upočasniti. Bomo pa verjetno priča kakšnemu bankrotu večjega podjetja iz sektorja materiali in energija, če bodo cene surovin ostale na sedanjih nizkih nivojih. Tako je težko pričakovati višjo celoletno donosnost obvezniškega indeksa, kot je trenutna povprečna kuponska donosnost.

Primož Cencelj, CFA