Niti slabo niti dobro

V zadnjem tednu so se razmere nekoliko razjasnile in negotovost se je nekoliko zmanjšala. Pričakovanja, da se rast ustavlja in da smo obsojeni na stagnacijo, so se umaknila. Kaže, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne gre pričakovati, kar nima ravno pozitivnih vplivov na bančni sektor. Če razmere niso tako slabe, pa so nekoliko boljše, vendar vseeno ne tako dobre, da lahko pričakujemo močno krepitev tečajev. Zdi pa se, da je čas pred nami oziroma vsaj do brexita nekoliko mirnejši. To kažejo tudi delniški tečaji, ki so na ameriški borzi ponovno pri svojih najvišjih vrednostih v zgodovini. Energijski in surovinski sektor se zdita še vedno privlačna. Nafta ostaja na nivojih okoli 50 dolarjev za sodček. Podatki o porabi in ponudbi pa nakazujejo, da bi se lahko še malenkost okrepila. Prav tako stabilen ostaja tehnološki in zdravstveni sektor, ki je po več letih rasti še naprej v konsolidaciji.

Razmere ostajajo zahtevne. To kažejo tudi različna gibanja tečajev po svetu. Trenutno imamo Japonsko, kjer so tečaji v negativnem območju, in Evropo, kjer so tečaji precej različni po državah in sektorjih. Amerika nekako ostaja gonilna sila, tečaji pa se zadržujejo okoli pozitivne ničle. Vseeno se zdi, da so dobički, ki so v prvem kvartalu v ZDA na letni ravni upadli za skoraj štiri odstotke, v drugem ponovno začeli rasti. Na potrditev pa bo treba še počakati.

Junij, ki je pred nami se ponovno zdi volatilen. Referendum v Veliki Britaniji, volitve v španiji ter odločitev o višini obrestne mere FED bodo na trg prinesli precej dogajanja. Ampak svet trenutno ostaja pri gospodarski rasti, majhni, ampak močni. Tudi razmere v EU in na trgih v razvoju se popravljajo. Napovedi kažejo, da bi se rast v drugi polovici leta morala okrepiti in da bomo deležni boljših makroekonomskih podatkov in tudi višjih dobičkov podjetij. Prodaja naložb v začetku maja se tokrat vseeno ne zdi najboljša odločitev.