Prekleta negotovost

Letošnje leto se je na finančnih trgih začelo zelo silovito in je kljubovalo statistiki. Za delniške trge je namreč značilno, da je januar eden najbolj donosnih mesecev v letu. A doživeli smo pravo razprodajo. Glavni razlog je bil sunkovit padec cene nafte in drugih surovin. Strateška igra glavnih proizvajalcev tekočega zlata je finančni trg vrgla iz ravnovesja.

Tako šokantno dogajanje na enem od stebrov modernih ekonomij pa ni po godu počasi rastoči globalni ekonomiji. Tako se je gospodarska dinamika začela ustavljati. Ponovno se je vklopil alarm za nevarnost deflacije. še posebej je to značilno za Evropo. Na novo stvarnost so se morale odzvati tudi centralne banke. Nekatere (FED) z zamikom pri počasni implementaciji normalizacije monetarne politike. Spet druge (ECB) pa z dodatnimi stimulativnimi ukrepi.

Tako je nekako razumljivo, da so bili v prvih mesecih letošnjega leta na dobri strani trga tako delničarji, kot lastniki obveznic. Saj je povečanje likvidnosti vodilo v napihovanje cen premoženja. Tihi dogovor med proizvajalkami nafte konec marca pa je vodil v postopen obrat v gibanju cen surovin, ki so že višje kot so bile konec leta 2015.
Zanimivo je opazovati gibanje zahtevanih donosnosti najbolj varnih držav. Te so na zgodovinsko najnižjih nivojih. Zdi se, kot da do zvišanja cen energentov dejansko ni prišlo in smo še vedno v okolju boja proti deflaciji. Podatki s trga dela tako v Ameriki kot tudi v Evropi pa so vse bolj spodbudni. Amerika je praktično polno zaposlena. V Evropi pa se v prihodnjih mesecih pričakuje padec brezposelnosti pod 10 odstotkov.

Razlogov, zakaj je tako, je več. Od tega, da je trenuten dvig cen energentov in surovin samo začasen, verjetnosti neke blage recesije, dodatnega kupovanja obveznic s strani ECB, izdaje manjše količine obveznic od zapadlih do povečanega tveganja s strani politike. Tudi ameriške volitve so v polnem teku in nakazujeta se glavna tekmeca za predsedniško mesto. Pri demokratih bo to verjetno Hillary Clinton, pri republikancih pa skoraj zagotovo Donald Trump. Pri čemer je slednji že izrazil nezadovoljstvo nad guvernerko FED. V Evropi pa so luči vse bolj usmerjene v notranjo polemiko Združenega kraljestva in »Hamletove« dileme ostati ali oditi. Odpirajo pa se tudi nove predčasne volitve v španiji.
Finančni trgi, ki po definiciji ljubijo tveganje, sovražijo negotovosti. Ob vsaki večji negotovosti se namreč zgodi, da se močno poveča preferenca po najbolj varnih naložbah. Čakanje na odgovore ljudstva pa ima direkten vpliv na manjšo ekonomsko aktivnost.

Posledice vseh odločitev tako ljudstva kot političnih in gospodarskih voditeljev so v tem trenutku težko predvidljive. Posledično pa tudi investiranje. Tako strategija »kupi in drži« v tem trenutku ni najbolj optimalna. Za upravljaje osebnega premoženja v okolju nizkih do negativnih obrestnih mer na depozite je primernejša kakšna bolj dinamična alokacija portfelja na podlagi kvantitativnega programskega orodja.

Primož Cencelj, CFA