Brez jasne smeri

Pretekli teden smo videli kar precejšno rast globalnih delniških trgov. Tečaji so najvišje v letu 2016. Vlagatelji so ocenili, da so skrbi zaradi brexita ali »pričakovanega« junijskega dviga obrestnih mer FED že vračunane v cene oziroma bo njihov negativni efekt manjši od pričakovanj. Dejstvo je, da vsi skupaj bolj ali manj samo ugibamo, a vseeno je občutek dober, ko trg raste v trenutkih negotovosti. To kaže, da je trg močan in likvidnost dobra. Na čem torej temelji ta nenadni izbruh optimizma?

Prvi razlog so surovine. Konca sveta ni bilo. Cena nafte se je po več kot pol leta zopet dotaknila 50 dolarjev. še nedolgo nazaj so dežurni prerokovalci napovedovali upad pod 20, nekateri »pogumnejši« tudi na 10 dolarjev za sod. Zgodilo se je obratno. Obrat je bil divji in nenaden. Z višjo ceno nafte se je spremenil tudi dolgoročni pogled na delnice energetskega sektorja. Podobno se dogaja tudi drugje v surovinskem sektorju. Avto še vedno »potrebuje« železo in plastiko, električne napeljave ni brez bakrenega jedra itd. Svet gre naprej in surovine imajo svojo ceno.

Trgi v razvoju, ki so večinoma precej odvisni od cen surovin, so seveda sledili surovinskemu sektorju navzdol in potem tudi navzgor. Ob tem sicer ne smemo pozabiti dejstva, da so bili trgi v razvoju cenejši kot na vrhuncu krize 2008, nekateri so bili celo cenejši kot v azijski krizi leta 1997/98. V okolju, kjer ima nemška 7-letna obveznica negativen donos, 10-letna pa prinese 0,17 odstotkov, so obveznice trgov v razvoju s 3- do 7-odstotnim donosom zopet postale privlačna naložba. Valute teh držav so se močno popravile v primerjavi z evrom in dolarjem, na koncu pa so sledili še delniški tečaji teh držav. Predvsem okrevanje rublja in Rusije je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo.

Evropsko in ameriško gospodarstvo sta presenetljivo odporni na vse te zunanje šoke. Čeprav v ZDA vidimo rahlo ohlajanje, smo kljub vsemu daleč od recesije. V Evropi vidimo celo pospešek gospodarske rasti. Potrošniki trošijo več, zaupanje se krepi, zaposlenost raste, rastejo tudi plače, čeprav te nekoliko bolj sramežljivo kot preostali segmenti ekonomije. Posledično se v tem okolju nizkih obrestnih mer krepi tudi zaupanje v nekoliko bolj tvegane naložbe, kot so delnice. Tudi doma vidimo krepitev zaupanja ljudi, najmočneje seveda v nepremičninskem segmentu, kjer so poročila z dražb nepremičnin vse bolj optimistična. Delniške naložbe za povprečnega slovenskega investitorja ostajajo nezanimiva tema, a kljub vsemu vidimo željo po nekoliko višjem zaslužku, kot ga ponuja bančna varnost, ta denar pa bo vsaj deloma prej ali slej našel tudi pot med delnice.

Če strnemo povedano, je zaključek precej enostaven. Da je svet vse bolj nepredvidljiv, ni nobenega dvoma. Faktorjev, ki vplivajo na svet, sicer ni več in niso novi (tudi v preteklosti so bile volitve, vojne itd.), se pa predvsem zaradi internacionalizacije in globalizacije odvijajo vse hitreje in njihov vpliv, ki je bil včasih relativno omejen, postaja globalen. Zato prihaja razpršitev premoženja in investicij še toliko bolj v ospredje. Kot se je pokazalo v letu 2008, da je nespametno imeti vse premoženje v delnicah, je bilo recimo v bivši skupni državi nespametno imeti vse premoženje v denarju. Kot smo lahko videli v zadnjih nekaj krizah, je pomembno imeti razpršene in čim manj med seboj povezane naložbe. Kajti kriza bo prej ali slej prišla. Ne vemo pa kdaj. Kaj, če je ne bo še naslednjih pet let, vlagatelj pa bo medtem sedel v depozitu, ki prinaša nič ali celo negativne obresti?

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja