Kje je kriza?

A vse to so zgodbice za lahko noč. Septembra so azijski trgi uprizorili pravo dirko, saj so zabeležili najboljši mesec v zadnjih treh letih in merjeno skozi indeks MSCI Asia Pacific zabeležili 7,5-odstotno rast, nekateri bolj nihajni pa še bistveno več. Kaj se je zgodilo?

V bistvu nič. Ali pa veliko, odvisno od tega, skozi katere oči gledamo. Realno proizvodno gospodarstvo včasih dela z malo višjimi, včasih pa z malo nižjimi obrati. Finančni analitiki, ki včasih preveč zijajo v drevo in s tem spregledajo gozd, so te nižje obrate skupaj z napovedjo FED, da bo zmanjšal oziroma do leta 2015 ustavil tiskanje denarja, razumeli kot smrtni udarec predvsem trgom v razvoju. Drži, da trgi v razvoju rastejo hitreje zaradi poceni denarja, ki ga ustvarja FED, a situacija je podobna tudi v ZDA in Evropi. Drži tudi, da so nekatere valute držav v razvoju premočne v primerjavi z evrom ali dolarjem, saj je pritok kapitala na razvijajoče se trge že desetletje zelo močan. Drži tudi, da nekatere države, kot sta Indija in Turčija, ustvarjajo velik trgovinski primanjkljaj, ki povzroča neravnovesja. A drži tudi, da vsa ta gospodarstva rastejo od dva- do štirikrat hitreje kot razviti svet, imajo mlado delavno prebivalstvo, nobenih težav s pokojninskimi blagajnami ter, kar je najpomembnejše, imajo veliko in nenasitno željo ujeti po razvitosti ZDA in Evropo.

Zato je že malenkostna sprememba napovedi FED, da še ne bo prenehal tiskati denarja, povzročila stampedo v nasprotno smer, prodajalci so se prelevili v kupce. Sploh tisti špekulanti, ki so prodajali delnice, ki jih sploh niso imeli, oziroma prodajalci »na kratko«. Investitorji so kar nenadoma ugotovili, da so nekatere delnice tako poceni kot v krizi leta 2009, le krize ni nikjer. To potrjujejo dobri gospodarski podatki iz regije, kot sta 24-odstotna rast dobičkov kitajskih industrijskih podjetij v avgustu ter optimizem med nabavniki in direktorji, ki je najvišji v zadnjega pol leta. Tudi štiri velike investicijske banke (Goldman Sachs, Credit Suisse, Deutsche Bank in JPMorgan) so dvignile napovedi rasti v Aziji. Ker je na trgu veliko živčnih udeležencev, bodo trgi še naprej močno nihali, a dobra gospodarska osnova kaže, da je nihaj navzdol dobra nakupna priložnost.

Aleš Lokar, KD Skladi

Oživela tudi Evropa

Tukaj lahko izpostavimo predvsem evropske borze, ki mesec končujejo najvišje v zadnjih treh letih. Prav tako so po rasti delno ujele tudi ZDA, ki so letos ponovno izredne. Ključ do evropske rasti je predvsem v okrevanju posameznih držav. Različni makroekonomski kazalci namreč nakazujejo na konec krčenja gospodarske rasti v večini evropskih držav. Svoj delež so dodali tudi evropski potrošniki, ki so postali malo bolj optimistični. Vse te aktivnosti podjetij in posameznikov se odražajo v cenah na borzi.

Med posameznimi podjetji lahko tokrat izpostavimo evropsko avtomobilsko industrijo. Za primer lahko vzamemo BMW, ki je dosegel najvišje ravni v svoji zgodovini. Njihove tovarne namreč komaj dohajajo nova naročila. Predvsem govorimo o naročilih na Kitajskem. Iz globokega sna so se prebudile tudi nekatere predvsem evropske znamke, kot so Fiat, Peugeot in Renault. Če pogledamo priloženi grafikon, ki je sestavljen iz petih evropskih proizvajalcev avtomobilov, vidimo, da je bilo letošnje leto izredno uspešno. Avtomobilski sektor ostaja še naprej izredno privlačen, predvsem na račun nizkih vrednotenj. Velik poudarek ostaja na rasti evropske prodaje. Ta naj bi v letu 2014 ponovno okrevala, število prodanih avtomobilov naj bi se povečalo za dobre 3 odstotke. Tudi napovedi za leto 2015 so trenutno optimistične. Po napovedih posameznih avtomobilskih proizvajalcev lahko sklepamo, da bo rast prodaje v rangu 4-5 odstotkov.

Vidimo, da so ciklične panoge na evropskih borzah v zadnjem obdobju ponovno pridobile na zanimanju, kar pomeni, da so razmere relativno mirne ter da se vsa situacija počasi izboljšuje. Trenutno tudi vsi podatki za prihodnje obdobje nakazujejo precej bolj mirno okolje, kot smo ga imeli v prvi polovici letošnjega leta.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Hongkongški delniški indeks vstaja iz pepela

Zaradi bojazni pred nepremičninskim balonom je kitajska oblast v drugem četrtletju poostrila nadzor nad finančnim sistemom in hkrati omejila kreditno aktivnost bančnega sektorja, s čimer so poskušali omejiti količino »vročega denarja«, ki se steka v pregreti nepremičninski trg. Večina tržnih udeležencev je bila takrat mnenja, da so šli v teh prizadevanjih predaleč in da je zaradi tega ogroženo doseganje (že znižane) 7,5-odstotne ciljne stopnje rasti gospodarstva. Ravno zaradi tega je hongkongški delniški indeks (in tudi drugi azijski indeksi) od konca maja pa do konca junija, v evrih, izgubil 17 odstotkov vrednosti.

Zadnji podatki s Kitajske kažejo, da stvari le niso tako črne, kot se je sprva predvidevalo. Podatki za avgust kažejo, da je kitajska industrijska proizvodnja v tem mesecu rasla z najvišjo stopnjo rasti v zadnjih 17 mesecih. Pozitivno je presenetil tudi izvoz, ki je avgusta presegel napovedi analitikov. Posebej presenetljiv pa je bil podatek o agregatni rasti posojil, ki so se v preteklem mesecu, kljub zaostrenim pogojem, podvojila. Vsi ti podatki kažejo, da na Kitajskem (vsaj zaenkrat) le ne bomo videli tistega najbolj črnega scenarija in da se kitajska ekonomija postopoma pobira po nekoliko slabšem začetku leta, kar se odraža tudi na kapitalskih trgih. 
 

Sašo šmigić, KD Skladi

Končno!

Z vidika vseh varčevalcev in lastnikov nadrejenih obveznic pri obeh bankah je to zagotovo ena najboljših rešitev. Banki namreč že dolgo neuspešno zbirata kapital, da bi zagotovili ustrezno kapitalsko ustreznost Banke Slovenije. S tem ukrepom je Republika Slovenija prevzela obveznosti obeh bank z garancijo 490 milijonov Probanki in 540 milijonov Factor banki. Tako bo Republika Slovenija nosila vso izgubo ob morebitni potrebi po dodatnem odpisu slabih terjatev v bankah. S tem sta se banki izognili stečaju in aktivaciji jamstvene sheme, ki pa bi pomenila jamčenje za depozite do 100.000 evrov za fizične in manjše pravne osebe. Uporabili pa so metodologijo, ki smo jo predstavili v članku letos julija: enaka pravila za vse, a kdo bo glavni sodnik.

Da pa bi preprečili tako imenovani beg na banke, izdana garancija države centralni banki omogoča, da vstopi v mehanizem ELA (emergency lending assistance). To pomeni, da bo Evropska centralna banka z neomejenimi količinami denarja podpirala banki. Glede na izkušnje na Irskem, Cipru in Grčiji je strah pred izgubo denarja povsem odveč.

Ukrep pa bo imel verjetno več različnih posledic. Z odstranitvijo omenjenih bank bo slovenski bančni sistem pridobil na kredibilnosti. To z drugimi besedami pomeni, da se bodo sedaj obrestne mere začele hitreje približevati evropskemu povprečju, ki ga merimo z euriborjem. Torej lahko pričakujemo izrazito nižje obrestne mere. Obe banki sta že dolgo časa ponujali daleč najprivlačnejše depozitne obrestne mere. Seveda pa je treba dodati, da bo v primeru ohranitve visokih obrestnih mer pri nekaterih bankah to pomenilo možnost podobnih težav kot pri prej omenjenih bankah.

Dobro je, da je finančna panoga nadzorovana. Tako bo nadzorovana likvidacija še vedno ohranila del sredstev. Preprečila pa je, da se slabe poslovne prakse ne nadaljujejo, kot smo lahko videli v nekaterih večjih bankrotih slovenskih gradbenih podjetij. Sledi vprašanje, zakaj je Banka Slovenije tako dolgo čakala s tem ukrepom? Če upoštevamo napoved ministra za finance Čuferja, bo potrebnega okoli 400 milijonov evrov dodatnega kapitala za obe banki. Drugače povedano, skoraj polovica odobrenih kreditov je bila slabih. Omenjeno je že stvar za pravnike in zgodovinopisce. Glavno pa je, da smo končno dvignili glavo iz peska.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi



Preberite tudi: Mnenje upravitelja o ukrepu Banke Slovenije o nadzorovanem prenehanju poslovanja Factor banke d. d. in Probanke d. d.

Gospodarsko zaostajamo za območjem evra

Glede na podatke Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je Slovenija v drugem četrtletju imela 0,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti (1,7-odstotni padec, primerjano z drugim četrtletjem 2012), kar je med najslabšimi podatki v EU. Po podatkih Eurostata je večji padec BDP poleg Slovenije v drugem četrtletju 2013 imel le še Ciper. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, kazalnik gospodarske klime pa po izboljšanju v preteklih mesecih ostaja na isti ravni.

Ob poslabševanju makroekonomskega okolja, vedno slabših podatkih o stanju v bančnem sistemu in s tem povezani negotovosti o natančnem obsegu potrebnih sredstev za sanacijo ter predvsem dejstvu, da na področju nujno potrebnih reform ni bil storjen noben pomembnejši korak, ni presenetljivo, da zahtevani donosi na slovenske državne obveznice ponovno rastejo. Donosnost na devetletno slovensko državno obveznico se bliža ravnem iz marca letos, ko je presegla 6,7 odstotka. Na gospodarskem forumu na Bledu pa je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec povedal resnico, ki jo vsi že dolgo poznamo. Za drago zadolževanje smo si krivi sami, saj to pomeni, da nismo pravočasno sprejeli potrebnih strukturnih in drugih potrebnih reform za dvig konkurenčnosti gospodarstva.
 
V novi objavi Global Competitiveness 2013-2014, ki ga objavlja Svetovni ekonomski forum iz Ženeve, je Slovenija na globalni lestvici konkurenčnosti izgubila nekaj mest glede na lansko letno poročilo. Zdaj se med 148 državami uvrščamo na 62. mesto, za tako rekoč vsemi državami članicami evrskega območja z izjemo Grčije, ki zaseda 91. mesto. V letu 2012 je Slovenija zasedla 56. mesto med 144 državami.  Kot v preteklem poročilu se med najbolj problematičnimi dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovno delovanje v državi, nahaja dostop do financiranja, tesno mu sledi neučinkovita državna birokracija. Na tretjem mestu najdemo restriktivno zakonodajo na trgu dela, sledijo pa previsoki davki.

In kaj bo vlada storila, da izboljša razmere za poslovanje in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Do sedaj reforme niso bile izvedene dovolj odločno, zato se postavlja vprašanje, kdaj bomo izvedli ukrepe, ki jih od nas zahteva Bruselj? Upamo, da hitro in res to jesen, saj  je zamik pri slabi banki, ki bo po najboljšem scenariju očitno dejansko zaživela šele v letu 2014, zelo slaba popotnica na poti ekonomskega okrevanja.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Farmacija na poti še enega uspešnega leta

Dejstva, ki smo jih pisali zadnja leta, se potrjujejo tudi v tečajih. Farmacijo poganja ugodna demografska slika praktično povsod po svetu. Na zahodu staranje prebivalstva, na vzhodu pa večanje števila delovno aktivnega prebivalstva, ki je motor gospodarske rasti. Ta pa omogoča večji dostop do boljšega zdravstva. Ti podatki seveda v večini kažejo sliko preteklosti, zato si je treba pogledati tudi, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti in ali dejstva preteklosti pozitivno vplivajo tudi v prihodnosti. Dejstva, kot so poraba denarja za zdravila na prebivalca, staranje in relativno visoka gospodarska rast na trgih v razvoju, bodo ostala tudi prihodnja leta. Bolj negotove so razmere v ZDA in delno tudi v EU. Skrb zbujajoče ostajajo predvsem ZDA, kjer je poraba za zdravstvo nenormalno visoka, in delno tudi EU, kjer večina držav sledi politiki varčevanja. Tako lahko v ZDA in EU pričakujemo nadaljevanje konsolidacije iz zadnjega pol leta na prihodkovni strani največjih farmacevtov. Volumen prodanih zdravil in storitev bo stagniral, medtem ko na trgih v razvoju večjih zastojev ni pričakovati. Tema zdravstvo na trgih v razvojih ostaja izredno pozitivna, ne glede na nekatere slabše makroekonomske podatke in druge težave, ki trenutno pestijo trge v razvoju. Za dokaz lahko pogledamo številke največjega svetovnega farmacevta Johnson & Johnson. številke o rasti prodaje v letošnjem letu so dovolj zgovorne. Brazilija raste 21-odstotno, Rusija 19-odstotno, Indija 15-odstotno in Kitajska 11-odstotno.

Če so za naslednja leta optimistična največja svetovna podjetja iz panoge farmacija, so lahko optimistični tudi vlagatelji. Čeprav tečaji farmacevtskih podjetij v zadnjem obdobju stagnirajo, lahko vlagatelji v prihodnjih letih pričakujejo nadaljevanje pozitivne zgodbe.


David Zorman, KD Skladi

 

S skladom KD Vitalnost do prijetnega staranja in višje kakovosti življenja – trenda odporna na krizo!

 

 

Prednosti mesečnega varčevanja v paketih skladov v primerjavi z enkratnimi vplačili

Ko imamo na voljo neko vsoto denarja ali ko razmišljamo o finančni prihodnosti, se zavedamo, da si moramo za prihajajoče čase in potrebe nekaj privarčevati. Varčevanje je smiselno tudi v naložbi, ki nam lahko dolgoročno prinese več kot varčevanje v depozitih, kjer je obrestna mera le nekoliko višja od letne inflacije. Varčevanje v skladih (delnicah in obveznicah) vlagatelju, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti). Katero naložbo torej izbrati in kdaj je pravi čas za vstop? Družba KD Skladi zdaj ponuja tri pakete skladov, ki so sestavljeni iz treh ali štirih skladov z različnimi naložbenimi zgodbami. V paket skladov vplačujete redno mesečno, najnižji obrok znaša 30 evrov, paket skladov tudi nima vstopnih stroškov, kar ga uvršča med ugodnejše načine varčevanja v skladih.

Različne empirične raziskave in tehnične analize so pokazale prednosti varčevanja z rednimi mesečnimi vplačili v vzajemne sklade:

1. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja točke sklada (enote premoženja).

Vlagatelj s tem, ko enkrat vstopa v času rasti in drugič v času padanja, »lovi« povprečje gibanja tečajev. Iz spodnje grafične primerjave obdobja rasti delniških trgov, t. i. bikovski trend, in obdobja padanja vrednosti, t. i. medvedji trend, lahko ugotovimo, da je bilo v zgodovini v povprečju več obdobij bikovskega trenda kot medvedjega. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne tudi sebi v prid. Odgovor na vprašanje, kaj je prednost za vlagatelja ob padanju vrednosti točke sklada, je naveden v naslednji točki.

Gibanje ameriškega delniškega indeksa S&P 500 med letoma 1871 in 2010

2. Ob discipliniranem in rednem mesečnem vplačevanju v času medvedjega trenda dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto denarja lahko privarčujete več, saj kupujete večje število točk sklada kot v času bikovskega trenda.

Če ponovno natančno pogledamo zgornji graf, lahko ugotovimo, da so trgi v obdobju bikovskega trenda bolj rasli oziroma so se povečali za večji odstotek, kot so se zmanjšali v obdobju medvedjega trenda. Tako gibanje potrjuje našo zgornjo trditev, da varčevanje v skladih, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti). Predvsem je pomemben dolgoročen vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev in s tem posledično tudi padanja vrednosti točke sklada, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. To pomeni, da mora vlagatelj pogledati zunaj negativnega okvira in slediti zastavljenemu dolgoročnemu vidiku v smeri okrevanja in izboljšanja. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom. Če okolica negativno sprejema trend padanja delniških tečajev ter so vaši znanci in prijatelji obupali nad svojimi naložbami ali morda celo izstopili s kapitalskega trga, se boste k temu zelo verjetno nagibali tudi vi. Vedenjska ekonomija temu pravi »čredni nagon«. Tako vlagatelji večinoma kupujejo in prodajajo točke sklada v napačnem trenutku.

Veliko vlagateljev se je tako panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008. Zaključimo lahko, da brez dolgoročnega vidika vlagatelj težko vztraja z nakupi v obdobjih padanja tečajev na delniških trgih in čaka na preobrat.

Razlaga metode povprečnega stroška s primerjavo enkratnih in rednih mesečnih vplačil na primeru dveh vlagateljev

Matej: enkratno vplačilo 600 EUR

mesec znesek vplačila (v EUR) VEP (v EUR) št. pridobljenih točk
januar 600 5 120

Peter: 600 EUR, razdeljenih na redna mesečna vplačila po 50 EUR

mesec znesek vplačila (v EUR) VEP (v EUR) št. pridobljenih točk
januar 50 5 10
februar 50 4,5 11
marec 50 4 13
april 50 3,5 14
maj 50 3 17
junij 50 2,5 20
julij 50 2 25
avgust 50 2,5 20
september 50 3 17
oktober 50 3,5 14
november 50 4 13
december 50 5,5 9
SKUPAJ VPLAČILO: 600 POVPREČNI VEP: 3,5* 182

   

* V tabeli so zaradi jasne in nazorne razlage metode povprečnega stroška uporabljeni namišljeni podatki – nerealno visoka nihanja VEP (vrednost enot premoženja).

Prednosti rednega mesečnega vplačevanja pred enkratnimi vplačili smo prikazali na primeru dveh vlagateljev, Mateja in Petra. Oba sta začela varčevati v istem mesecu in vplačala 600 evrov. Razlika med njima je, da je Matej vplačal celotni znesek (600 evrov) enkratno v januarju. Tako je po nakupni vrednosti 5 evrov dobil 120 točk izbranega sklada. Peter je za razliko od Mateja celoten znesek (600 evrov) razdelil po mesecih in vsak mesec redno vplačeval enak znesek (50 evrov). S takim mesečnim vplačevanjem se mu je glede na dogajanje na trgu obračunalo večje ali manjše število točk. Kadar je vrednost točke zaradi pozitivnega dogajanja na trgu rasla, je Peter z mesečnim zneskom kupil manjše število točk. Kadar je bilo dogajanje negativno in je vrednost točke padla, je posledično z mesečnim zneskom kupil večje število točk. Zaradi različnega gibanja na trgu je kupoval večkrat po različnih nakupnih vrednostih, pri čemer je bila njegova povprečna nakupna cena po enem letu 3,6 evra. V istem obdobju kot Matej je Peter dobil 182 točk izbranega sklada. Vidimo, da lahko z rednimi mesečnimi vplačili dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto pridobimo večje število točk in tako privarčujemo več kot pri enakem enkratnem vplačilu. Dodatna prednost metode povprečnega stroška, ki je ne smemo spregledati, je, da se je Peter izognil tudi ugibanju, kdaj je najprimernejši čas za vstop oziroma nakup točk sklada.

3. Razpršenost ali diverzifikacija naložb

Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? To pomeni, da je ne glede na to, ali se vlagatelj odloči za enkratno vplačilo ali za redno mesečno vplačevanje, varneje izbrati sklad s široko naložbeno zgodbo, saj s tem ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljali, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi kot naložbe v portfelj izbranega sklada. Za to skrbi strokovna ekipa upraviteljev. In čeprav razpršenost (diverzifikacija) ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

V bistvu je bolje imeti sklad, ki ima široko, globalno zgodbo, ali sestavljen portfelj skladov, ki pokrivajo širšo geografsko zgodbo z dodatki sektorskih zgodb. V družbi KD Skladi vam zdaj ponujamo tri vnaprej pripravljene pakete skladov: Moje sanje, Popotnica za življenje in Situirana jesen, ki dolgoročno združujejo vse navedene prednosti. V vsakem paketu skladov je več skladov v vnaprej pripravljenih razmerjih. S tem vlagatelj ponujamo večjo razpršenost in uravnoteženost. Če izhajamo iz zgornje primerjave, ima vlagatelj s takim varčevalnim produktom jajca razporejena v več različnih košarah, poleg tega ne plača vstopnih stroškov.

Donosnost paketa skladov na podlagi 5-letnih zgodovinskih podatkov (1. 8. 2008–1. 8. 2013)*

Izbran paket: Popotnica za življenje
Mesečni znesek: 100 evrov
Doba varčevanja: 5 let
Skupna vrednost vplačil: 6.000 evrov
Skupna vrednost premoženja: 6.879,85 evra

Donosi niso zagotovljeni. Izračuni so informativni in prikazujejo kumulativni donos skladov v enakem razmerju, kot ga ponuja paket Popotnica za življenje (KD Novi trgi, delniški – 35 %, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov – 15 %, KD Galileo, mešani fleksibilni sklad – 30 %, KD Vitalnost, delniški – 20 %).
 

Spoznajte pakete skladov


KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad in njegove podsklade KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, KD Rastko, evropski delniški sklad, KD Bond, obvezniški – EUR, KD MM, sklad denarnega trga – EUR, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija – Kitajska, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, KD Vzhodna Evropa, delniški, in KD Dividendni, delniški. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Varčevalni paketi omogočajo istočasno varčevanje v več podskladih KD Krovnega sklada z le enim vplačilom na transakcijski račun paketa prek direktne obremenitve SEPA. Vsakokratno vplačilo se razdeli glede na utež posameznega podsklada v paketu:

–    Moje sanje

1.    KD Indija – Kitajska, delniški        30 %
2.    KD Latinska Amerika, delniški        30 %
3.    KD Vzhodna Evropa, delniški        20 %
4.    KD Galileo, mešani fleksibilni sklad    20 %

–    Popotnica za življenje
1.    KD Novi trgi, delniški            35 %
2.    KD Prvi izbor, sklad delniških skladov    15 %
3.    KD Galileo, mešani fleksibilni sklad    30 %
4.    KD Vitalnost, delniški            20 %

–    Situirana jesen
1.    KD Novi trgi, delniški            30 %
2.    KD Dividendni, delniški            35 %
3.    KD Prvi izbor, sklad delniških skladov    35 %

Najmanj 90 % sredstev KD Prvega izbora je naloženih v enote drugih skladov.
Pakete skladov je mogoče skleniti na sedežu družbe KD Skladi, prek spletne poslovalnice KD Skladi.net ali v poslovalnicah KD Finančna točka (v prostorih Adriatic Slovenice d.d.), ki so navedene na spletni strani www.kd-skladi.si.

* Paketi skladov so bili oblikovani v letu 2013. Navedeni donosi prikazujejo kumulativen donos skladov iz paketa Popotnica za življenje v preteklih petih letih, ob upoštevanju razporeditev sredstev ob vsakem vplačilu med sklade glede na utež posameznega sklada v paketu: KD Novi trgi, delniški – 35 %, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov – 15 %, KD Galileo, mešani fleksibilni sklad – 30 %, KD Vitalnost, delniški –- 20 %.

Pretekla donosnost naložbe v sklad ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na kapitalskih trgih. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko večji ali manjši kot v preteklosti. Obstaja verjetnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v sklad. Vstopni stroški in davki, ki jih morda plača vlagatelj in ki bi sicer zmanjšali prikazano donosnost, v izračunu niso upoštevani. Vstopni stroški se pri vplačilih v varčevalni paket ne zaračunajo, sicer pa najvišji vstopni stroški za sklade KD Galileo, KD Rastko, KD Balkan, KD Novi trgi, KD Surovine in energija, KD Tehnologija, KD Vitalnost, KD Indija – Kitajska, KD Latinska Amerika, KD Vzhodna Evropa in KD Dividendni znašajo 3 %, za KD Bond in KD Prvi izbor pa 2 %. Vstopni stroški se v primeru višjih vplačil zmanjšajo skladno z lestvico, objavljeno na spletni strani www.kd-skladi.si.KD MM nima vstopnih stroškov. Najvišji izstopni stroški znašajo 2,5 % in se zaračunajo le pri izplačilu sredstev iz varčevalnega paketa, če od prvega vplačila v paket še ni minilo 5 let. KD Bond in KD MM nimata izstopnih stroškov. Tečajnica je objavljena v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Rezultati do leta 2012 so bili doseženi pod pogoji, ki se več ne uporabljajo.

SINTETIČNI KAZALNIK TVEGANJ IN DONOSA

Sintetični kazalnik tveganja in donosa kaže razmerje med tveganjem in potencialnim donosom naložbe v sklad. Temelji na nihanju vrednosti enote premoženja sklada (VEP) v zadnjih 5 letih. Pretekli podatki, ki se uporabljajo pri izračunu kazalnika, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila tveganj sklada v prihodnosti. Ni zagotovljeno, da bo kategorija tveganj in donosa ostala nespremenjena, saj se kategorizacija sklada sčasoma lahko spremeni. Najnižja kategorija na lestvici ne pomeni naložbe brez tveganja.

Prebujena Evropa


Tečaji evropskih delnic so pravzaprav najboljša naložba letošnjega poletja, saj so po donosnosti močno izstopali.
Od začetka julija so prinesli več kot šest odstotkov, ameriški pa samo slab odstotek, medtem ko so imeli trgi v razvoju negativen donos v višini skoraj dva odstotka. Ali bi to lahko bil obrat negativnega trenda, ko so evropski delniški trgi močno zaostajali za ameriškim že vse od začetka krize leta 2008? Je lahko Evropa zvezda delniških trgov za zadnjo tretjino leta 2013?

Evropski trgi so od začetka septembra 2008, malo pred kolapsom banke Lehman Brothers, do danes prinesli pičel 28-odstoten donos, medtem ko so ameriški ustvarili solidnih 72 odstotkov (oboje vključuje dividende). Zaostajanje evropskih trgov v zadnjih petih letih je očitno, a kaže, da se plima počasi obrača, saj gospodarski kazalniki in napovedi iz Evrope kažejo, da je recesija za nami, javnofinančna konsolidacija proračunov najbolj ranljivih držav (španija, Italija) pa kaže prve rezultate. Predvsem nemško gospodarstvo in industrija objavljata zelo dobre rezultate poslovanja, obseg industrijske proizvodnje v večini držav raste, tako da je v drugem kvartalu EU zopet beležila gospodarsko rast. Gospodarska rast je sicer šibka, a po mesecih negotovosti in negativnih trendov obeta lepšo prihodnost. V prihodnjih mesecih bo več pozornosti usmerjene na druga dva pomembna segmenta evropske ekonomije, to je na trg dela in potrošnjo prebivalstva. Slednja kaže zelo šibke znake okrevanja, kljub vsemu pa zaostaja za
optimizmom industrije oziroma izvozno orientiranega gospodarstva, tako da bo pospešek domače potrošnje močneje vplival tudi na rast BDP v prihajajočih kvartalih. Najpomembnejši pa bodo signali s trga dela. Nezaposlenost se je nekako stabilizirala tudi v najbolj problematičnih državah, kot sta španija in Grčija, zdaj pa se pričakuje počasno okrevanje.

Vsi ti faktorji so zelo pozitivni za evropske delniške trge, ki po rasti v zadnjih nekaj letih močno zaostajajo za ameriškimi. Optimizem in priložnost v evropskih delnicah so zaznali tudi globalni investitorji, zato selijo del kapitala na evropske trge. Navkljub manjšanju stimulacijske politike ameriške centralne banke (ali pa ravno zaradi tega) se nam očitno obeta zanimiva in potencialno donosna jesen na evropskih delniških trgih.

Aleš Lokar, KD Skladi

Za vse, ki verjamejo v okrevanje Evrope, je primeren naš sklad KD Rastko, usmerjen v evropske delnice.
Prav zato, ker je evropski trg v zadnjih letih zaostajal v rasti za trgi v razvoju, sedaj predstavlja nakupno priložnost.

Preberite tudi:
–    Dogajanje v skladu KD Rastko
–    aktualen Utrip sklada KD Rastko

Energetska renesansa

Poleg izvoza naftnih derivatov in premoga je zavidljivo rast (68 odstotkov) v enakem obdobju zabeležil tudi izvoz surove nafte in zemeljskega plina. Pozitivni učinki energetske renesanse pa se prelivajo prek celotnega gospodarstva in so že začeli preoblikovati ameriško ekonomijo. V obdobju, ko se večina drugih industrij še vedno spopada z nizkimi stopnjami rasti, reorganizacijami in odpuščanji, je ameriški energetski sektor glavna gonila tako rasti kot tudi zaposlovanja. Izkoriščanje nekonvencionalnih zalog, predvsem zemeljskega plina, pa ima poleg izvoza pomemben vpliv na ameriško predelovalno industrijo. Zaradi obilice ponudbe je ameriška cena zemeljskega plina že nekaj časa bistveno nižja kot v drugih delih sveta, kar neposredno vpliva na vse dejavnosti, kjer zemeljski plin predstavlja pomemben vhodni element v proizvodnjo. Sem sodijo predvsem kemična podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo umetnih gnojil. Nižja cena plina posredno vpliva tudi na ceno električne energije, ki je tudi zaradi tega v ZDA konkretno nižja kot v Evropi, kar ima pozitiven vpliv tako na gospodarske subjekte kot tudi na gospodinjstva. Več kot očitno je ameriška energetska renesansa eden od glavnih dejavnikov hitrejšega okrevanja ameriškega gospodarstva in vir, ki bo blagodejno vplival na konkurenčno prednost domačih podjetij tudi v prihodnje.

Sašo Smigić, KD Skladi

V Evropi se jasni

Glavno vprašanje za vse prisotne na kapitalskih trgih je zdaj, kdaj se bo v Evropi končalo obdobje izjemno nizke cene za denar. Odgovor lahko poiščemo v komunikaciji Ameriške centralne banke (Fed), kjer lahko imamo sredino leta 2015 kot oporno točko. Dodatno bo zanimivo branje izjave novega britanskega centralnega bankirja, ki bo tudi začel napovedovati gibanje obrestne mere.

Kljub nekoliko različnim ciljem omenjenih centralnih bank je nekaj tistih skupnih, ki še posebej definirajo denarno politiko. Visoka brezposelnost, povezana s trenutno nizko gospodarsko aktivnostjo in razdolževanjem bančnega sektorja ter posledično nizka inflacija v naslednjih dveh letih ravno ne kažeta na potrebo po višjih obrestnih merah v Evropi.

V tem primeru lahko pričakujemo dvig obrestnih mer v Evropi kasneje kot v ZDA. še posebno ker lahko v ZDA opazimo stabilizacijo nepremičninskega trga in konstantno zniževanje stopnje brezposelnosti. Pozitivni makroekonomski kazalci kažejo na začetek zniževanja nestandardnih ukrepov kupovanja obveznic na trgu, ki pa bi na podlagi predhodne komunikacije Feda prišel na vrsto bolj proti koncu letošnjega leta in ne že septembra, kot se na trgu pričakuje. Ob menjavi na vrhu Feda konec januarja 2014 bi septembrski poseg že lahko napovedal bolj ostro držo prihodnjega guvernerja oziroma guvernerke.

Nasprotno pa lahko z optimizmom opazujemo trend kazalnikov zaupanja v Evropi, ki spet signalizirajo pozitivno gospodarsko rast tako v robnih kot tudi jedrnih evropskih državah in s tem potencialno bližji datumu dviga obrestnih mer. Zdi se namreč, da je Evropa že doživela najhujše. Kljub temu pa ECB še vedno opozarja na nujne strukturne reforme, ki jih morajo države izpeljati, da bi izboljšale tudi dolgoročnejšo konkurenčnost.

A kakor koli že, višja gospodarska rast v Italiji, Franciji, Nemčiji in tudi španiji bo v prihodnjih letih postavila krizo državnih obveznic nekoliko na stran. Omenjeno še dodatno govori v prid postopnemu izenačenju cene denarja za omenjene države. Za Slovenijo pa to pomeni povečanje zunanjega povpraševanja, cena slovenskega denarja pa bo odvisna od ukrepov slovenske politike. Dejstvo pa je, da bo vsaka prava odločitev na trgu izjemno dobro sprejeta, saj se na svetlobi vse bolje vidi.





Primož Cencelj, CFA, KD Skladi