2018 leto Evrope?

 

Merjeno v evrih je ameriški indeks prinesel le 4,7-odstotni donos. Glede na to, da ima ZDA 51-odstotno, Evropa pa slabih 22-odstotno utež v globalnem indeksu, kar skupno zajema skoraj 75 odstotkov vseh delniških trgov na svetu, je na mestu vprašanje, kako sestaviti portfelj za leto 2018. Bo tudi letos Evropa donosnejša? Se vrača in bo zmanjšala zaostanek po letu 2008, ko je praktično vsa leta zaostajala za ZDA?

Če primerjamo osnovne kazalnike vrednotenja med ZDA in Evropo, potem so ti na strani Evrope. Trenutni P/E za zadnjih 12 mesecev za ZDA je skoraj 23, v Evropi pa 18. Še večja je razlika med ciklično prilagojenim kazalnikom P/E, ki na kratko upošteva vpliv cikla in je v ZDA skoraj na vrednosti 30, v Evropi pa 18. Tudi po drugih kazalnikih so ZDA precej višje kot Evropa. Na primer dividendni donos S & P je 2,2-odstotni, MSCI Europe pa 3,3-odstotni. Vsako primerjavo je sicer treba vzeti z zrnom soli. Indeksa nista povsem primerljiva, saj so razlike med utežmi v posameznih panogah zelo velike. Najbolj bode v oči razlika v IT-panogi, saj je njena utež v S & P več kot 24-odstotna, v evropskem indeksu pa ne dosega niti pet odstotkov. Če vemo, da so vrednotenja daleč najvišja ravno v tej panogi, je jasno, od kod tako velika razlika v vrednotenjih na ravni indeksa. Med samimi panogami so razlike manjše, a vseeno še vedno precejšne in v korist evropskih podjetij.

Glavni generator precej višje donosnosti v preteklosti v ZDA v primerjavi z Evropo je bil učinkovit ameriški spopad s krizo oziroma dolgotrajno, predvsem politično prerekanje v Evropi o tem, kaj nam je storiti. Leta 2017 se je ta tema dokončno poslovila z mize, čeprav nas letos spomladi čakajo še italijanske volitve. A kot kaže, tudi najbolj evroskeptična stranka zavrača referendum o izstopu Italije iz evrskega območja. Politično se tako kriza v Evropi zmanjšuje, edina pomembna postavka ostaja brexit, pri čemer se kažejo obrisi prihodnjega dogovora, ki ne bi smel vnesti pretiranih sprememb v utečeni sistem trgovanja na stari celini. Pozitivno se kaže tudi gospodarski razvoj v nekoč najbolj problematičnih državah stare celine. Gospodarski podatki iz držav, kot so Španija, Italija in celo Grčija, so zelo dobri, nezaposlenost upada in celo cene nepremičnin rastejo. Vse to daje upanje, da se je situacija tako močno popravila, da Evropa lahko končno začne zmanjševati zaostanek za ZDA.

Nobena analiza ni popolna, če ne upošteva še vpliva valut. FED bo po pričakovanjih nadaljeval z restriktivnejšo monetarno politiko in dvigoval obrestno mero. Nekaj podobnega lahko verjetno pričakujemo konec leta oziroma v začetku leta 2019 tudi v Evropi. Zato analitiki napovedujejo, da se bo evro v primerjavi z dolarjem krepil, in pričakujejo tečaj okoli 1,3 dolarja za evro konec leta.

Konec ni enoznačen, nakazuje pa na to, da so delnice evropskih podjetij trenutno privlačnejše od ameriških. Ob tem sicer ne smemo pozabiti na to, da so delnice relativno gledano drage in dražje od zgodovinskih povprečij praktično povsod po svetu, a v okolju izredno nizkih obrestnih mer ter visokih cen obveznic in nepremičnin vseeno delujejo privlačne. Tudi zato so v prvih nekaj tednih novega leta zopet privabile rekordno vsoto svežega denarja na trg.

Fantastičen začetek leta

 

V ZDA rast sloni predvsem na zelo visokih pričakovanjih vlagateljev glede rezultatov podjetij. Sezona objav dobičkov se je že začela in zadnji kvartal naj bi bil eden boljših v zadnjem desetletju. Makro okolje je trenutno v zelo dobri kondiciji, rast ekonomije je najvišja v zadnjih trinajstih letih. Dobički naj bi po pričakovanju analitikov v zadnjem kvartalu porasli za 12 odstotkov, verjetno pa bodo dejanski rezultati še za kakšno odstotno točko boljši. Če presežemo številko 15 odstotkov, bo četrti kvartal lanskega leta še boljši, kot je bil ta leta 2016. Dobički podjetij rastejo v vseh enajstih panogah, hkrati pa rast prihaja iz rasti poslovanja in ne krčenja stroškov ali kakšne druge računovodske operacije. Teh razlogov nismo videli že nekaj let in zdi se, da je trenutno v svetu vse super. Prav tako so se v zadnjem času razblinili strahovi, da bi marže začele upadati, predvsem zaradi višjih stroškov ali nižjih cen, kar pa se ni zgodilo.

Pričakovanja za letošnje leto so, da bodo marže pri ameriških podjetjih ostale na ravneh okoli deset odstotkov. Zelo pomembno pri letošnjih objavah rezultatov bo, kakšne napovedi bodo podjetja dala glede davčne reforme. V lanskem letu so bili komentarji podjetij pozitivni, zato so tudi pričakovanja za letošnje leto optimistična. Eden večjih dejavnikov za negativno gibanje ostaja tudi Fed in bojazen, da bi obresti rasle hitreje od pričakovanj. Vseeno se zdi, da tega ni pričakovati, saj Fed še naprej želi stabilnost na delniških in obvezniških trgih. Dobri rezultati v letošnjem letu bodo nekoliko znižali vrednotenja podjetij, ki pa vseeno ostajajo na zgodovinsko visokih nivojih. Denar se trenutno seli v panoge, kjer so vrednotenje nižja. Omenimo lahko naftni sektor. Cena nafte je v zadnjih dveh mesecih porasla za slabih dvajset odstotkov, merjeno v dolarjih. Višja cena nafte pomeni, da so njeni porabniki v boljši kondiciji in da se cene vseh produktov na splošno višajo. Predvsem kaže na to, da je trenutno v zelo dobri kondiciji Kitajska, kar je razvidno tudi iz cen tamkajšnjih borznih indeksov. Bo pa višja cena nafte prinesla nekoliko višjo inflacijo v ZDA in EU. Predvsem znotraj EU je ta še vedno na zelo nizkih ravneh.

Globalna slika je trenutno zelo optimistična. Kmalu bomo videli, ali so optimistična tudi podjetja, ki imajo boljši pregled kot analitiki.

Idealno leto za varčevanje v vzajemnih skladih

 

Leto 2017 je minilo kot bi mignili in če ga pogledamo z vidika naložb, lahko rečemo, da je bilo za vlagatelje, na področju poslovanja vzajemnih skladov, uspešno in izjemno mirno leto. Kapitalski trgi so v letu 2017 dosegali nove vrhove. Zelenih številk smo bili deležni tako na delniškem kot tudi na obvezniškem trgu. K temu so prispevali stimulativni ukrepi centralnih bank in močan trend okrevanja v realni ekonomiji, kar se kaže v zelo dobrih makroekonomskih rezultatih in v rasti tečajev. Delnice ameriških trgov so v povprečju pridobile osem odstotkov, podoben donos so pridobile tudi evropske in japonske delnice. Najdonosnejše so bile delnice trgov razvoju, saj so v povprečju pridobile okoli 17 odstotkov. Leto 2017 si bomo tako zapomnili po nadpovprečni gospodarski rasti, zelo stabilnem makroekonomskem okolju in nizki brezposelnosti.

Bikovska gibanja se nadaljujejo

Odličen začetek leta na kapitalskih trgih je vsekakor dobra popotnica za nadaljevanje optimizma tudi za leto 2018. Bikovska gibanja se torej na finančnih trgih nadaljujejo. Tudi za to leto pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda v gospodarskem okolju in nadaljnjo krepitev globalne gospodarske rasti.

V letu 2018 lahko pričakujemo tudi nadaljevanje ekspanzije razvitih in razvijajočih se ekonomij. Upanje za nadaljevanje pozitivnega trenda vlivajo predvsem nova davčna zakonodaja v ZDA, sprejeta prejšnji mesec, ko so davek na dobiček s 35 znižali na 21 odstotkov, kar so lahko lepe projekcije za rast dobičkov in skoraj optimalno slika na ameriškem trgu dela.

Bistvenih sprememb pri naložbenih razredih nismo naredili, saj smo še vedno mnenja, da so delniške naložbe atraktivnejše od obvezniških, seveda pa moramo brzdati svoje apetite. Na obvezniških trgih v letu 2018 pričakujemo zahtevno leto, saj bo ameriška centralna banka nadaljevala z dvigovanjem obrestnih mer. Pri globalni razpršitvi delniških naložb dajemo prednost evropski regiji – tako imenovani stari celini -, kjer so vrednotenja ugodnejša in se dobičkonosnost evropskih podjetij v primerjavi z ameriškimi izboljšuje. Vlagatelji naj nikar ne zanemarijo tudi trgov v razvoju. V obdobju vsesplošnega okrevanja, ti trgi ponujajo privlačen potencial zvečanja pričakovane donosnosti premoženja. S tega vidika in glede na to, da imajo slovenski vlagatelji pretežni del svojih privarčevanih sredstev v bančnih depozitih, nudi varčevanje v vzajemnih skladih še veliko možnosti. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo konec meseca novembra 2017 na slovenskem trgu vlagateljem na voljo 212 vzajemnih skladov. Obseg čiste vrednosti sredstev 439.109 vlagateljev v vzajemne sklade domačih družb za upravljanje je konec novembra 2017 znašal 2,690 mrd EUR, kar predstavlja 8,8 % porast glede na konec leta 2016.

Začetek leta je primeren za pregled portfelja in določitev ciljev. Vlagateljem svetujemo, da ga izkoristijo za ponoven pregled svojega portfelja z namenom, da ugotovijo, ali se struktura portfelja še vedno sklada s postavljenimi naložbenimi cilji, strategijo varčevanja in razmerami na trgu. Poleg regijske in panožne razpršitve portfelja je smiselno uskladiti tudi razmerje med delniškimi, obvezniškimi in alternativnimi naložbami. Tisti, ki ciljev varčevanja še niste opredelili, je začetek leta 2018 primeren trenutek, da to storite. Predlagam vam, da si določite realne cilje varčevanja v okviru vaših finančnih zmožnosti.

Želim vam leto uspešnih in predvsem preudarnih naložbenih odločitev, ki bodo prava odločitev za vašo prihodnost. Srečno!

 

Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka

Bo tudi leto 2018 pozitivno za obveznice?

 

Na kratko lahko povzamemo glavno dilemo na Nizozemskem, v Franciji, Avstriji in Nemčiji – več oziroma manj Evrope. V tem vprašanju se skriva tudi prihodnost skupne denarne valute – evra. V času krize se je namreč dodobra pokazala njegova največja hiba – pomanjkanje skupnih politik. Zaradi tega je bila recesija v mnogih evropskih državah večja in daljša.

Evropejci so v lanskem letu v glavnem zavrnili politični populizem in idejo fragmentacije unije. S tem pa dali zaupnico evru. Znižanje sistematične negotovosti je vodilo v učinkovitejše prelivanje izjemno spodbudne monetarne politike evropske centralne banke in okrepilo gospodarske obete, ki so se začeli prelivati v višjo gospodarsko rast ter zniževanje brezposelnosti. Boljše gospodarstvo pa olajša sanacijo težav iz recesijskih časov, če izpostavimo banke.

V tem duhu so se zvezde postavile v dobro finančnih trgov, tudi obveznic. Opora ECB je preprečila prehitro dvigovanje dolgoročnih obrestnih mer. Gospodarsko okrevanje in zagotovilo, da bo evro še z nami pa je zniževalo kreditne pribitke bolj problematičnih držav. Na tem mestu je treba še posebej izpostaviti Portugalsko, ki je v letu 2017 ponovno pridobila prvovrstno bonitetno oceno uglednih bonitetnih hiš. Prav tako tudi Slovenijo, ki je dokončno izstopila iz vlaka sredozemskih držav in vstopila v prvo ligo. Še najbolje to prikazuje uspešno izvedena izdaja referenčne 10-letne obveznice v začetku januarja. Višina povpraševanja in zahtevana donosnost malo nad enim odstotkom je nekakšna nagrada za vse izpeljane varčevalne ukrepe in določeno konsolidacijo javnih financ. A državno zadolževanje je dinamični proces, kar pomeni, da se na preteklih lovorikah ne da spati.

Če želi država še naprej ohranjati status prvovrstnega izdajatelja, mora predvsem začeti zniževati kazalnik dolga v BDP tako z določeno odprodajo premoženja, kot tudi s čim bolj uravnoteženimi javnimi financami. V tem letu bo namreč ECB soočena s pritiski dvigovanja bazične obrestne mere, kar bi pomenilo dražje zadolževanje za vse v Evropi. Hkrati so pred nami še italijanske volitve, kjer ni povsem nemogoč tudi antievropski razplet. Ta bi spet obudil določene strahove iz preteklosti.

Vidna tveganja v tem letu niso tako velika kot v preteklem, a rado se zgodi, da je treba biti v tem času še posebej previden. V ta namen je smiselno aktivirati in za svoje prihranke iskati dobre finančne nasvete.

Poleg NLB letos tudi privatizacija Telekoma?

 

Zavezo, ki jo je že leta 2013 dala evropski komisiji še takratna vlada Alenke Bratušek, ob nastopu vlade Mira Cerarja dve leti pozneje pa so jo še dodatno potrdili, so očitno v Bruslju spet potegnili na dan. Cincanje politike ob (ne)prodaji NLB tako očitno že kaže posledice, ki bi leta 2018 lahko vodile k novemu privatizacijskemu procesu k temu zavezanih družb. Iz privatizacijskega seznama 15 podjetij ostajajo neprodane prav borzne družbe Telekom, Cinkarna Celje in Unior.

Po besedah predstavnice Slovenskega državnega holdinga prejšnji teden, naj bi SDH spet razmišljal o testiranju trga za izvedbo omenjenih prodajnih postopkih, ki so bili zaradi prenizkih ponujenih cen prekinjeni pred nekaj leti. Slabe ponudbe pa bi se tokrat lahko bistveno spremenile, če bi se postopki obnovili letos. Razmere na trgu kapitala so se v zadnjih letih namreč precej spremenile, in to na bolje. Globalni delniški tečaji so na zgodovinsko rekordnih ravneh, bilance podjetij pa v precej boljši kondiciji.

Tako bi lahko bilo tudi vrednotenje prodajanih družb precej višje. Cinkarna Celje, denimo, dosega rekordno proizvodnjo in dobiček, transparentno pa je tudi okoljevarstveno tveganje oziroma stroški, povezani z njim. Telekom je prodal makedonsko družbo in rešil večino tožb, ki so mu visele na vratu. S prodajo makedonskega operaterja Telekomu Avstrije, je neto dolg znižal za 120 milijonov evrov in je zadolžen le še za nekaj več, kot ustvari denarnega toka v enem letu. Optimalna finančna poteza vlade leta 2018 bi tako bila privatizacija Telekoma Slovenije, ki bi ji nato sledila prva javna ponudba delnic NLB.

 

Je tudi leto 2018 lahko pozitivno?

 

Globalni delniški trgi so pridobili slabih osem odstotkov, merjeno v evrih. Potrebno je napisati, da je evro v primerjavi z dolarjem v letošnjem letu pridobil okoli 13 odstotkov, kar je imelo znatne posledice na donosih evropskih vlagateljev, ki so investirali v dolarske naložbe. Okoli osmih odstotkov se vrtijo tudi donosi ameriških trgov, kot tudi evropskih in japonskih. Precej bolje pa so se odrezali trgi v razvoju. V povprečju so namreč pridobili okoli 17 odstotkov. Na delniških trgih so padali različni rekordi. Število dni brez korekcije, rekordno majhni dnevni premiki, kazalec VIX, ki meri prestrašenost vlagateljev, je ostal na zgodovinsko nizkih številkah. Vse to govori o trenutni strukturi trga, ki ga definirajo pasivni vlagatelji – ETFi, algoritmi, nakupi lastnih delnic s strani podjetij. Vsi ti podatki kažejo, da imamo na razvitih trgih enosmeren promet, saj hedge skladi izumirajo, špekulantje pa so se preselili na kripto trge. Tudi nekaterih drugih igralcev, ki so v preteklosti potiskali trge bolj intenzivno v eno in drugo stran, trenutno ni prisotnih. Enosmeren promet je trge pripeljal na relativno visoke nivoje, sploh glede na zgodovinska vrednotenja. Poleg tega je na trgu še vedno pomanjkanje alternativ, donosi na obvezniških trgih so še vedno zelo nizki. Močno ostaja tudi makroekonomsko okolje, politično je situacija boljša kot pred letom dni, tudi napovedi posameznih podjetij so optimistične. Vseeno se zdi, da se na ameriškem trgu približujemo vrhu, ki pa se bo oblikoval dlje časa. Tako lahko s pravilno izbiro posameznih sektorjev tudi v prihodnjem letu še dosežemo pozitivne donose. Ameriška ekonomija namreč ostaja izredno močna. V Evropi se vsi kazalci obračajo navzgor, tudi na trgih v razvoju so razmere stabilne. Lani smo zapisali, da bo leto 2017 pozitivno. Letos lahko napišemo, da je v letu 2018 na obzorju veliko več negotovosti, saj je na trgih že vračunanih ogromno pozitivnih razpletov.

 

Vseeno se zdi, da bo tudi 2018 pozitivno leto, vendar bo treba naložbe izbirati bolj premišljeno, saj so nekatera vrednotenja že precej nad dolgoletnimi povprečji. Zato lahko zaključimo z nasvetom, ki smo ga podali že lansko leto. Počasi in preudarno. Vroče zgodbe pustimo, saj investiramo na dolgi rok. O svojih naložbah je treba pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Pa srečno!

Evforično v leto 2018

 

Prejšnji teden je Fed zvišal obrestno mero za 0,25 odstotne točke in napovedal še tri dvige v letu 2018. To bi obrestno mero dvignilo na raven okoli 2,25 odstotka, kar je – dolgoročno gledano – še zmeraj precej pod povprečjem. ECB bo obveznice odkupovala še vsaj do septembra 2018, kar pomeni nadaljevanje ohlapne politike. Pričakovanja trga o vrednosti trimesečnega euriborja, ki je pomemben za posojilojemalce, so pri -0,27odstotka za konec leta 2018 še vedno močno pod zgodovinskimi stopnjami. Japonska centralna banka za zdaj ne kaže želje po zaostritvi ohlapne denarne politike. Vse kaže, da bo denar še vedno poceni in da se veselica na trgih lahko nadaljuje.

Centralne banke utemeljujejo ohlapno denarno politiko predvsem s trdovratno nizko inflacijo, ki nikakor noče preseči dveh odstotkov na leto. A hkrati dopuščajo močno inflacijo oziroma rast vseh naložbenih kategorij. Delniški trgi so na rekordnih vrednostih in vrednotenja so ena najvišjih v več kot stoletni zgodovini. Donosi na obvezniških trgih so najnižji v znani zgodovini, ta ponekod sega v 18. stoletje. Nepremičnine so v primerjavi s povprečnimi plačami postale zelo drage. In ne nazadnje postaja alokacija kapitala vse bolj neučinkovita. Velika podjetja so tarča prevzemov ob vprašljivih sinergijah. Kriptovalute dosegajo parabolično rast. Ljudje hazardirajo, ne da bi vedeli, kaj sploh kupujejo. Delnice podjetij, ki v svoje ime dodajo besedo blockchain (na primer podjetje Riot Blockchain), v treh mesecih zrastejo desetkratno. Ali pa uvrstitev podjetja Longfin na borzo, njegova delnica je v samo nekaj dneh zrasla s 6 na 70 dolarjev, vrednost družbe pa presega 6,5 milijarde dolarjev, čeprav je v 2016 ustvarila 26 milijonov dolarjev prihodkov, konec junija pa je imela le 30 milijonov premoženja, se pravi toliko, kot kakšno srednje veliko slovensko družinsko podjetje, vrednotenje pa višje, kot so skupaj vredna vsa slovenska podjetja na ljubljanski borzi.

Evforija, ki trenutno vlada, je vseeno dobra za nekaj. Zdaj je primeren trenutek za prodajo naložb, ki jih je v normalnih razmerah težko ali skoraj nemogoče prodati. Poglejte samo nasedle nepremičninske projekte po Sloveniji. Skoraj serijsko stečajni upravitelji dobivajo kupce. Preudaren vlagatelj bo tudi po letih rasti nekoliko preuredil svoj portfelj in zmanjšal delež tveganih naložb, posebno če njegov naložbeni portfelj nima 10- ali več letnega časovnega horizonta. Vlagatelj mora biti posebno pozoren na sestavo portfelja. Če je posamezna naložba zaradi rasti v zadnjih letih močno povečala utež v portfelju, je danes primeren trenutek za uravnoteženje. S tem zmanjšamo izpostavljenost do posamezne naložbe in s tem tveganje.

Zaradi vsega povedanega vlagatelji leto 2018 vidijo kot podaljšek 2017. Tečaji naj bi po pričakovanjih vsaj v prvi polovici leta rasli. Vse je videti odlično. Prelepo. Zato naj svoj zadnji komentar v letu 2017 sklenem s slavnim izrekom najuspešnejšega vlagatelja v zgodovini, Warrena Buffetta: »Bodite pohlepni takrat, ko so drugi boječi, in bodite boječi takrat, ko so drugi pohlepni«.

Mesec presenečenj

V zadnjih tridesetih letih se še ni zgodilo, da bi bili za ameriški delniški indeks S&P 500 vsi meseci v koledarskem letu pozitivni. Torej leto brez »prave« korekcije. Tudi na obvezniškem trgu je, kljub malo večjemu nihanju, celotna donosnost na letni ravni pozitivna. Še najbolj trpijo vlagatelji v depozite, v evrih. Negativna depozitna obrestna mera, visoke opravnine in inflacija načenjajo kupno moč. Ob dejstvu, da je večina slovenskega premoženja naložena ravno v ta naložbeni razred, ima lahko marsikdo razlog za nejevoljo. Posledično se veča apetit po hitrem zaslužku. Ker pa klasični finančni trgi omenjenega ne omogočajo več, so na vrsti vse druge oblike špekulacij. A kaj, ko se tudi najbolj vroče žemljice ohladijo, posušijo in splesnijo, če jih ob pravem času ne pojemo.
Na tem mestu so vse oči usmerjene v glavnega kavboja v mestu, centralno banko. V tem mesecu imata tako Fed kot ECB še zadnje zasedanje. Prva bo najverjetneje dvignila obrestno mero za novih 25 bazičnih točk, na 1,5 odstotka. Za drugo pa je pričakovati, da bo na podlagi vse bolj spodbudnih makroekonomskih podatkov malo bolj zaostrila svojo komunikacijo. S tem pa počasi trgu sporočila, da se približuje konec ekstremne spodbude.

Glavna dilema ostaja, kako si bo finančni trg interpretiral malo bolj zaviralno monetarno politiko. Ali se odpira možnost za »manjkajočo« korekcijo ali pa bodo dobri podatki iz realne ekonomije, obstoječa visoka likvidnost in želja po izboljšanju letne bilance vodili v miren zaključek leta.

Kakor koli, težko bi si bilo zamisliti boljše leto na finančnih trgih. Še težje pa je pričakovati, da bo naslednje leto spet tako. Malokrat se namreč zgodijo obdobja, kjer je ugodno razpoloženje tako v realni kot v finančni ekonomiji. V tem obdobju pa je izjemno plodno obdobje za napihovanje milnih mehurčkov. Dober gospodar pa se tudi v dobrih letih pripravlja na slaba. Tako je lahko dober finančni nasvet in aktivno upravljanje portfelja zelo modra in smiselna odločitev.

V kakšnem stanju so farmacevtska podjetja

Lani smo pisali, da so se nekatera vrednotenja že spustila na atraktivne ravni ter da so obeti za letos precej boljši. Napisali smo tudi, da bo treba biti izbirčen ter da rasti poslovanja na trgih v ZDA in EU ne gre pričakovati. To leto je bilo za farmacevtska podjetja v povprečju precej boljše kot lansko. Med sektorji so po donosu trenutno v zlati sredini. Merjeno v dolarjih so se cene njihovih delnic v povprečju okrepile za 15 odstotkov, v evrih pa je ta številka več kot tri odstotke. V panogi so se cene posameznih delnic gibale zelo različno. Med velikimi imeni imamo Johnson & Johnson, ki je prinesel šest odstotni donos, ter GlaxoSmithKline in Merck, ki sta od začetka leta trenutno 20 odstotkov v minusu. Vidimo, da so v sektorju še vedno zaostrene razmere. Če gledamo številke o porabi za zdravstvo na osebo v ZDA ter tudi v EU, vidimo, da so možnosti za rast zelo majhne. Drugače je na trgih v razvoju, kjer pa so absolutne ravni precej majhne. Naslednji korak je pregled vrednotenj. Kazalec PE je nad dolgoletnimi povprečji, prav tako tudi kazalnik PB. Dobičkonosnost podjetij se ne zvišuje, kar pomeni, da se kazalnik PE ne znižuje. Vidimo, da bo tudi v prihodnjem letu treba biti zelo izbirčen pri investiranju v farmacevtska podjetja. V trenutnih razmerah imajo priložnosti predvsem manjša, bolj nišna podjetja ali pa tista, kjer so se pri cenah njihovih delnic zgodili veliki popravki.

V prihodnjem letu lahko pričakujemo v povprečju precej stabilno poslovanje podjetij. Zdi se, da bo tako tudi gibanje cen njihovih delnic. Izbrati bo treba prava podjetja. Dolgoročno pa pri investiranju v zdravstveni sektor štejejo predvsem podatki o staranju prebivalstva na zahodu in majhna poraba na Vzhodu. Dolgoročne napovedi so optimistične, kratkoročno pa razmere ostajajo zahtevne.

Mirno v novo leto?

Kljub temu in kljub hkrati rekordno nizkim obrestnim meram za depozite na bankah, mali vlagatelji stojijo ob strani in se še vedno večinoma ne odločajo za delniške nakupe. Tudi vzajemni skladi ne beležijo pomembnejših prilivov, zato lahko trenutne razmere označimo kot zelo mirne.

Mirno pa očitno ne bo v Luki Koper, kjer je v petek odjeknila novica, da bo med božičnimi in novoletnimi prazniki skupščina delničarjev, ki bo odločala o zamenjavi uprave. Uradni vzrok za nezaupnico ekipi Dragomirja Matiča so ugotovitve posebne revizije, ki jo je po naročilu Slovenskega državnega holdinga (SDH) opravila revizijska hiša PwC. Posebna revizija naj bi odkrila nepravilnosti in izpostavljenost visokim tveganjem pri delovanju družbe, predvsem pri sodelovanju z izvajalci pristaniških storitev (IPS). Posledično lahko pričakujemo burno prednovoletno dogajanje v Kopru, kot smo že navajeni iz preteklosti pa tudi kakšne organizirane proteste ali celo stavko zaposlenih.

Luka Koper v zadnjih letih sicer posluje odlično, vendar obstaja mnenje lastnikov, da bi bili izkazi lahko še boljši. Uprava Luke Koper je v konfliktu z državo tudi glede predvidenega financiranja drugega tira, kjer se verjetno skriva pravi razlog za načrtovan odpoklic uprave. Prejšnji teden je v organizaciji Ljubljanske borze potekala mednarodna vlagateljska konferenca, na kateri so predstavniki domačih blue chipov podrobneje pojasnjevali letošnje poslovanje tujim in domačim investicijskim skladom. Predstavljeni rezultati, ki so tudi že javno objavljeni, so zelo dobri in podoben trend se pričakuje tudi prihodnje leto.