Pazite se evforije

Omenjena pristranskost je namreč ena največjih težav vlaganja na finančnih trgih. Če lahko v naravoslovnih znanostih z nekaj enačbami dodobra opišemo in predvidimo dogodke, ki so se oziroma se bodo zgodili, je na borznem parketu to skoraj nemogoče. Absolutne gotovosti ni, vedno so prisotna določena tveganja. Investitorji pa načeloma slednjega ne maramo, saj si je treba za vsak evro varčevanja od ust utrgati delček kruha. Gotov dogodek zamenjati za negotovega. Na tej točki pa vstopi v zgodbo pričakovan donos, ki pa lahko upraviči prevzeto tveganje ali pa ga ne. A na žalost je visoka socialna potrditev v investiranju negativno povezana z dobičkom. Nekaj takega so v zadnjem času občutili kupci različnih kriptovalut.

V času izboljšanja ekonomskega optimizma, ki smo mu priča v Evropi, tudi davčne blagajne beležijo vse večje prihodke. Omenjeno pa dviga apetite vsem porabnikom davkoplačevalskega denarja, ki bi si želeli odrezati večji kos pogače. A spomniti je treba, da je Slovenijo ravno nespametno trošenje pahnilo v izgubljeno desetletje. Posledica slednjega pa je bila dvig različnih davkov. Če si želimo plačevati nizke obresti in izboljšati kreditno oceno, bi bilo zdaj smiselno začeti odpravljati »krizne« davke ter opraviti reformo javne uprave v smislu zniževanja zaposlenih. Slovenko gospodarstvo bo namreč v naslednjih letih doseglo manko na trgu dela in napredne reforme bi znale preprečiti nesmiselna nova plačna neravnovesja ter zgladiti gospodarske cikle.

Da se vreme dejansko menja, nam je na julijski novinarski konferenci med vrsticami zaupal tudi evropski centralni bankir Mario Draghi. Če se ne bo zgodil kakšen nepričakovan robni dogodek na trgu, bo ECB jeseni predstavila načrt postopne odstranitve nestandardne stimulativne monetarne politike. Ameriška centralna banka pa je že začela zniževati velikost bilance banke z nereinvestiranjem zapadlih glavnic.

Z vstopom v nov čas bo treba prilagoditi tudi svoj pogled na investiranje in pod drobnogled spet vzeti prej omenjeno formulo tveganja in donosa. Od nastopa finančne krize so centralne banke nekako zameglile povezavo ravno z namenom dviganja samozavesti in učinka prej opisane pristranskosti. Večje nihanje različnih naložb v prihodnosti ne bo nujno pomenilo nove depresije, ampak bo odpiralo zdrave priložnosti, zato je aktivnejši pristop k varčevanju smiseln. Da pa pot ne bo pretežka, ponovno mirijo centralne banke, da bo normalizacija politike zelo postopna.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Evropa vse višje

V Evropi je letos najbolj donosna IT-panoga s 14-odstotnim donosom, sledijo industrijske dejavnosti z 11 in finance s slabimi 10 odstotki. Edina panoga z negativnim donosom je energija (predvsem nafta in plin) s skoraj 12-odstotnim upadom. A kar se je zgodilo v preteklosti, ni nujno, da se bo ponovilo v prihodnosti. Zaradi tega so analitiki nekoliko previdni še posebej pri IT-delnicah, saj so vrednotenja precej nad povprečji. Treba pa si je naliti čistega vina. IT je najhitreje rastoči sektor tako globalno kot v Evropi in imamo kar nekaj podjetij, ki rastejo med 10- in 25-odstotno letno, zaradi česar so vlagatelji pripravljeni plačati višja vrednotenja. Težave Trumpa v ZDA z zdravstveno reformo in pritisk držav na znižanje cen zdravil znižuje pričakovanja pri delnicah farmacevtske industrije. Po drugi strani se optimizem krepi predvsem v panogi financ. Delnice finančnih družb so bile zapostavljene vse od krize leta 2008, kot se je izkazalo upravičeno, težave pa so se začele pospešeno razreševati pred nekaj letih, tako da lahko danes rečemo, da je sanacija v zadnjih vzdihljajih. Čaka naš še dokapitalizacija največje španske banke Santander (predvsem kot previdnostni ukrep, potem ko so prevzeli bankrotirano Banco Popular, šesto največjo špansko banko), ki bo končana v začetku avgusta. Evropska komisija je dala zeleno luč predlogu rešitve italijanske banke Monte dei Paschi di Siena, kar bo dokončno saniralo še italijanski bančni sistem. Vrednotenja v panogi financ so zgodovinsko gledano nizka, dividendni donosi relativno visoki in pričakovanja so, da bodo rastli v prihodnosti. Centralne banke počasi končujejo obdobje zastonj denarja, kar je zelo pozitivno za delnice finančnih družb. Priložnosti se kažejo v panogi široke potrošnje, saj vse večje trošenje prebivalstva krepi povpraševanje po luksuznih dobrinah, avtomobilih, turizmu itd. Vprašanje ostaja, kaj se bo v drugi polovici leta dogajalo s cenami nafte in materialov. V zadnjega pol leta so cene nafte upadle za približno 15 odstotkov, cene nekaterih kovin (recimo železova ruda) pa tudi več kot 40. Če se cene nekoliko popravijo in stabilizirajo, se priložnosti za lep donos kažejo tudi v panogi energije in materialov, saj so vrednotenja ugodna in dividende lepe. Podjetja teh dveh panog so se v zadnjih nekaj letih močno spremenila. Močno so oklestila stroške, omejila prevelike investicije iz let okoli 2010 in odprodale dejavnosti, ki z osnovnim poslom niso imeli veliko skupnega. Zato so znižala zadolženost in okrepila dobičkonosnost.

Za zdaj nič ne kaže na močnejšo korekcijo. Previdnost seveda po letih rasti ni odveč, a pri tako nizkih obrestnih merah brez delnic ne gre. Tudi pri visokih vrednotenjih na trgih se da najti podcenjene delniške naložbe, res pa je to težje in vzame več časa. Kako že gre tista misel … Tisto, kar ne zahteva truda, ni zanimivo.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Kitajski biotehnologi se prebujajo

50 let kasneje Kitajska zapisuje nove mejnike pri odkrivanju zdravil. Eno izmed najbolj najnaprednejših podjetij je Hutchison MediTech, ki kotira v Londonu. Podjetje je v lasti enega izmed najbogatejših Kitajcev Li Ka Shinga. V podjetju so letos vložili prošnjo za odobritev kitajskega zdravila, ki bo lahko izredno učinkovito pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj. Lokalna podjetja se združujejo tudi s tujimi multinacionalkami. Na področju razvoja največ investirajo Eli Lilly, Novartis in Roche. Prav omenjena podjetja, kjer je znanje v veliki večini kitajsko, so poslala nova zdravila v registracijo, ki jim bo omogočila prodajo na globalni ravni. Nova zdravila se pričakujejo predvsem pri zdravljenju diabetesa, hepatitisa B in v onkologiji.

Za kitajsko ne velja več pravilo, da se tuja podjetja selijo tja zaradi nižjih stroškov, ampak vedno bolj zaradi ogromnega kitajskega trga. Trenutno je celoten trg zdravil velik okoli 100 milijard evrov, kar pomeni, da je za ZDA to drugi največji trg na svetu. Če pogledamo, koliko novih zdravil se razvije na Kitajskem, se številka ustavi pri štirih odstotkih. Daleč največ razvoja pride iz ZDA, kjer se razvije okoli 50 odstotkov vseh novih zdravil. Inovacije seveda premika denar in tega je na Kitajskem vedno več. Leta 2007 se je v razvoj vložilo 2 milijardi evrov, leta 2012 pa že 8 milijard. V ZDA so v letu 2012 vložili 105 milijard evrov, kar pa je 9 odstotkov manj kot leta 2007. Izboljšuje se tudi regulacijski organ, t. i. CFDA. Ta je v preteklosti dopuščal registracijo precej lažnih zdravil. Zdaj pa so procesi in postopki registracije jasni in pregledni ter precej hitrejši kot v preteklosti. Zdi se, da trenutno na Kitajskem nastajajo nova največja biotehnološka podjetja na svetu, ki bodo čez 5-10 let krojila sam svetovni vrh. Tako pravi tudi direktor še enega uspešnega kitajskega podjetja BeiGene, ki kotira v ZDA.

Preglednejša regulacija, znanje in denar so začeli premikati meje pri razvoju novih zdravil na Kitajskem. V prihodnosti tako lahko na borzi pričakujemo nova imena med najbolj inovativnimi podjetji na področju medicine.

David Zorman, upravitelj

Poletno zatišje

Kaže, da bodo vlagatelji lahko v miru uživali poletne počitnice, če nas le ne preseneti kak »črni labod«, nepredvidljiv dogodek večjih razsežnosti. Delnice so v vmesnem obdobju postale še nekoliko dražje in vse več kazalnikov kaže, da postajajo precenjene. Po drugi strani so obrestne mere še vedno rekordno nizke in večina obveznic še vedno prinaša zelo malo ali nič donosa.

Na delniških trgih postaja vse težje najti zanimive in donosne naložbe, vlagatelji pa vse pogosteje iščejo vse bolj »zanimive« razloge, da upravičijo nakup delnic. Ti razlogi so vse bolj podobni razlogom v preteklih vrhovih na delniških trgih. Prejšnji teden smo lahko v intervjuju o kriptovalutah celo ponovno prebrali najbolj znameniti borzni izrek: »Tokrat je drugače«. Zgodovina nas uči, da še nikoli ni bilo drugače. Zakoni ekonomije so neizprosni, a ko vlada poplava denarja (ki so jo ustvarile centralne banke z nizkimi obrestnimi merami) vse »smeti« plavajo. Glavobol pride kasneje.

Med delniškimi naložbami bi izpostavil dve panogi. Prva je tehnologija. Je najdonosnejša panoga letos in vrednotenja so večinoma postala zelo visoka. Razloge lahko verjetno iščemo predvsem v tem, da se svet vse bolj digitalizira in avtomatizira, zaradi česar je to eden redkih sektorjev s konkretno rastjo obsega poslovanja. Vidimo lahko recimo rast e-trgovine in počasno umiranje klasičnih trgovcev. Trend je zelo močan v ZDA, se pa počasi seli tudi v Evropo. Medtem, ko pri nas spet razmišljamo, v kateri državni žep bi postavili Mercator, se bojim, da bomo zamudili tektonske premike pri selitvi trgovine na medmrežje ter tako imenovani novi nakupovalni izkušnji, ki jo obljublja Amazon. Podobno se dogaja v avtomobilski industriji, kjer se vozilo vse bolj spreminja iz »avtomobila« v »pametni avtomobil« in medtem ko se industrijska podjetja sprašujejo, kje bo njihov prostor v pametnem avtomobilu, jim IT-podjetja vse hitreje odžirajo najbolj donosen kos pogače. Z močno rastjo delnic v IT-segmentu se povečuje možnost močnejše korekcije, a srednjeročna zgodba enega najhitreje rastočih panog se tu ohranja oziroma celo krepi. Druga panoga, ki se je močno skrčila v preteklosti in se bo v bodoče temeljito prestrukturirala, so finance. V nasprotju s tehnologijo so tu vrednotenja nizka. Delnice so relativno poceni, dividendni donosi visoki (ni težko najti 4- ali 5-odstotne dividende). Vlagatelji še ne verjamejo povsem v dvig obrestnih mer v naslednjih letih, v Evropi jih še vedno skrbijo slabe terjatve, pa tudi transformacija temeljev poslovanja (blockchain, kriptovalute) vnašajo negotovost v poslovne modele. A kot kažejo izkušnje, je verjetnost izumrtja panoge skoraj nična, panoga pa se od znotraj inovira hitreje, kot to kaže navzven. Zato je v panogi mogoče najti nizko vrednotene delnice podjetij z velikimi tržnimi deleži in nadpovprečno maržo.
Zato si le privoščite oddih. Verjetno nas spet čaka vroča jesen, ki bo zahtevala veliko energije in predvsem živcev.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Zelo uspešno polletje

V zadnjih nekaj dneh pridobiva vrednost tudi delnica Krke, ki ima v indeksu sicer največjo težo.

SBI TOP je pridobil dobrih deset odstotkov, kar je v primerjavi z bančnimi obrestnimi merami pravo bogastvo. Nizke obrestne mere, za depozite fizičnih oseb praktično nič, za depozite, večje od milijona, pa je pri nekaterih bankah treba celo plačati. To v resnici pomeni negativno obrestno mero. Poudariti je treba, da je poslovanje domačih blue chipov (najboljših podjetij, katere delnice je na Ljubljanski borzi mogoče kupiti) zelo dobro in je po napovedih analitikov enako mogoče pričakovati tudi v prihodnjih letih.

Dober primer za to trditev je vsekakor Petrol, ki je še vedno ena izmed najbolj podcenjenih družb na borzi. Vlada jim je namreč lani odobrila liberalizirane prodajne cene goriva na avtocestnem križu, tega darila pa do zdaj še niso izkoristili v celoti. Prihajajoča turistična sezona, kjer Slovenija večinoma deluje samo kot tranzitna država (turisti mimo slovenskih bencinskih črpalk potujejo predvsem na Hrvaško), je pravi čas za zvišanje marž goriva. Zaradi strukture prodajne cene, Petrol za liter prodanega goriva povprečno zasluži le dobrih osem centov, nekaj neopaznih centov potencialno dvigne dobiček Petrola za nekaj milijonov evrov.

Poleg tega bo Petrol do konca leta konsolidiral v poslovno bilanco Geoplin, hčerinsko družbo, ki se ukvarja s prodajo zemeljskega plina. Odlični rezultati omenjene družbe bodo konec leta še polepšali bilance in razveselili delničarje. Petrolovo dividendo pričakujemo avgusta in pri trenutni ceni delnice še ni upoštevana.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Američani ponovno kažejo zobe

Tovrstne novice so glavni razlog, da je cena tekočega zlata kljub nedavno podaljšanemu sporazumu o omejitvi proizvodnje med največjimi svetovnimi proizvajalkami (ZDA seveda v dogovor niso vključene), letos izgubila 16 odstotkov vrednosti.

Cenovna vojna, s katero je Opec domnevno poskušal spraviti na kolena ameriške nekonvencionalne proizvajalke surove nafte, zagotovo ni obrodila sadov. Američani so se na nove tržne razmere odzvali kot že velikokrat prej. »Naravna selekcija« je poskrbela, da so s trga odpadli komercialno in finančno najšibkejši igralci, konsolidacija industrije pa je poskrbela, da so podjetja, ki jim je uspelo prebroditi krizo, danes večja, močnejša in predvsem veliko bolj stroškovno učinkovita, kot pred leti, kar jim omogoča komercialno uspešno izkoriščanje nekonvencionalnih nahajališč surove nafte in plina tudi v okolju nižjih tržnih cen teh dobrin. Oživitev naftne industrije v ZDA je zagotovo voda na mlin podjetjem, ki se ukvarjajo s podpornimi dejavnostmi v naftni industriji, kot so na primer vrtanje, dobava opreme in izvajanje podpornih storitev na naftnih poljih in podobno. Glede na to, da je bil ravno ta segment industrije, zaradi upočasnitve ameriške nekonvencionalne naftne industrije najbolj na udaru, tako na strani obsega poslovanja, poslovnih rezultatov in posledično na kapitalskih trgih, se morda z oživitvijo ameriške naftne industrije, lahko nadejamo svetlejše prihodnosti. Ne nazadnje je morda tudi čas, da ta segment investitorjem nadoknadi nekaj izgube iz zadnjih let.



Sašo šmigič, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Federalizacija Evropske Centralne banke

Začelo se je na Nizozemskem, nadaljevalo v Franciji, kjer je predsednikovo gibanje »En Marsche!« dobilo izjemno večino. Manj pričakovano pa je udarec doživela tudi italijanska stranka 5*, ki je na lokalnih volitvah konec prejšnjega tedna dosegla prvi pravi poraz. Da o Pirovi zmagi »mehke« princese konservativcev v Veliki Britaniji sploh ne govorimo.

Rezultati kažejo, da je v državah vse manj prisotno glasovanje proti. Ljudje si želijo glasovati za nekaj. V duhu geopolitičnih negotovosti in politični nestabilnosti v ZDA se evropske države spet iščejo na skupnem imenovalcu Evropske Unije. še posebej velja to za evro države, kjer se vidi, da bosta Francija in Nemčija peljali zgodbo v še večjo integracijo z združevanjem fiskalnih politik in državnih zakladnic pod eno streho. V prvi fazi je ideja, skozi listinske obveznice, ki bodo po sami naravi podobne ECUju (predhodniku evra), ki je bil košarica lokalnih valut. Pri čemer pa bo imela evropska obveznica dve tranši. Prva bi bila »netvegana« in uporabljena za monetarno transmisijo. Druga »tvegana« tranša pa bi nosila vso državno tveganje držav članic. V takem okviru bi bilo bistveno enostavneje razreševati številne probleme držav brez povečanja sistemskega tveganja padca celotnega sistema. Posledično bi pocenili zadolževanje in povečali likvidnost evru, kar bi dalo dodatno stimulacijo državam z večjimi problemi.

To pa je nekako v sozvočju z željo predsednika ECB Maria Draghija, ki že dolgo daje pobudo o večji integraciji. Se je pa zgodil zanimiv trenutek na zadnji novinarski konferenci 8. junija, kjer je ECB na novo definiral reakcijsko funkcijo za zaostrojevanje denarne politike. Če je bil nivo brezposelnosti v preteklosti nekakšen smernik, je Draghi v zadnji komunikaciji dodal tudi kvaliteto zaposlitve (določen/nedoločen čas) ter rast plač. S tem je pripeljal odločanje o monetarni politiki bližje ameriški centralni banki. S tem ravnanjem je trgu sporočil, da bodo obrestne mere nižje dalj časa, kot bi to napovedovala klasična ekonomska teorija. Izjema pa je lahko le dvig depozitne obrestne mere za 15 bazičnih točk, kot »darilo« nemškim depozitarjem pred volitvami septembra letos, kar pa bi ECB opisal zgolj kot tehnično korekcijo, kot je bilo v primeru znižanja odkupov obveznic za 20 mrd EUR decembra lani.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Ali Evropa lahko zdrži trenutni tempo?

Če pogledamo makroekonomske podatke, se ti še naprej izboljšujejo. Gospodarska rast bo letos v evroobmočju okoli 1,8 odstotka. Vsi podatki nakazujejo, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali, vseeno pa ni pričakovati kakšnih večjih pozitivnih presenečenj. Tako ostajamo v optimističnem območju. Glavni dejavniki trenutne rasti so bili trije. Nižja cena nafte, cenejši evro in manjši stroški denarja v t. i. perifernih evropskih državah. Ti dejavniki pa v drugi polovici leta k rasti ne bodo več prispevali toliko kot do zdaj. Tu bo štafeto morala prevzeti globalna gospodarska rast in predvsem domača potrošnja. Pozitivno razpoloženje Evropejcev se v zadnjem obdobju povečuje. Posledično se povečuje tudi poraba. Zdi se, da bodo ti kazalci v drugi polovici leta še boljši. Brezposelnost se še naprej zmanjšuje. V nekaterih državah so se začele zviševati tudi plače. Tu lahko omenimo predvsem Nemčijo. Na drugi strani kakšnega preboja v Italiji v kratkem še ne gre pričakovati. Glede na izid volitev pa se izboljšujejo obeti v Franciji. Novi predsednik, ki je napovedal reforme tako v Franciji kot tudi na evropski ravni, bo moral to izpolniti. Francija pa je znana kot država, kjer je reforme težko implementirati. Makroekonomska slika nam nakazuje, da se bo pozitivna rast nadaljevala, da pa težko pričakujemo kakšen večji pospešek rasti v drugi polovici. Razpoloženje med potrošniki in tudi pri podjetjih tako ostaja ključnega pomena. Če pogledamo še vrednotenja, so ta v primerjavi z ameriškimi in japonskimi nekoliko bolj privlačna. Je pa struktura indeksov precej drugačna kot v omenjenih državah. Evropski indeksi imajo večji poudarek na podjetjih, ki trenutno nimajo visokih rasti. To so banke, telekomi in tudi težka industrija. Manjka pa predvsem tehnoloških podjetij, ki vedno bolj krojijo svet okoli nas.

Trenutno se zdi, da evropski delniški trgi potrebujejo nekaj premora, da pa lahko v drugi polovici leta na podlagi dobrih makroekonomskih podatkov in relativno privlačnih vrednotenj, nadaljujejo pozitiven trend.

David Zorman, upravitelj

Razpoke

Z vidika preostalih udeležencev je Trump kot predstavnik ZDA preveč soliral. To je spodbudilo Merklovo, da je presenetljivo napovedala, da se mora Evropa v prihodnosti zanesti predvsem nase. Ideja nemške lokomotive je obudila nelagodje predvsem v srednji Evropi, kjer je spomin na nacizem najbolj živ. Za zdaj sicer na trge ta napoved nima prevelikega vpliva predvsem zato, ker se osredotočajo na odlične gospodarske podatke v Evropi, bodo pa priplavali na površje, ko ekonomski podatki ne bodo tako rožnati. Zadnji ekonomski kazalci  namreč kažejo na najmočnejšo gospodarsko rast po finančni krizi, vse močnejšo rast pa imajo tudi nekdanji evropski bolniki, kot so španija, Italija ali Portugalska. Optimizem nemške industrije je dosegel celo nov rekord in presegel vrednosti iz časov združevanja obeh Nemčij (1991), zato je tudi nemški borzni indeks DAX na rekordnih vrednostih.

Naslednja razpoka, ki raste, je brexit oziroma Velika Britanija sama. Ker se pogajanja o brexitu razen občasnega političnega obračunavanja ne premaknejo z mrtve točke, predvsem zaradi razprtij v britanski politiki, se je premierka Mayeva odločila za predčasne volitve. Kar je bilo videti kot gotova zmaga s prednostjo 20-25 odstotnih točk  pred laburisti oz. socialisti, je zdaj vse bolj videti kot tesen volilni izid. Laburisti s svojimi predlogi višanja davkov za podjetja, več denarja za zdravstvo, nacionalizacijo nekaterih podjetij ter na splošno več trošenja državnega denarja (ki ga VB sicer nima) delujejo privlačno za segment razočaranih volivcev. Po drugi strani delujejo naivno. Obljubljajo, da se bodo z EU dogovorili o prostem trgu ter carinski uniji, zaprli pa trg dela (pravijo celo, da bodo podjetja prisilili, da ne bodo več zaposlovala cenejših tujih delavcev), kar je EU že večkrat jasno povedala, da ne bo mogoče. Vse to že negativno vpliva tako na britanske delnice kot tudi funt, ki izgubljajo proti evropskim delnicam oz. evru.

Podobno kot Britanci se tudi Italijani vse bolj ukvarjajo z možnostjo predčasnih volitev. Bivši premier Renzi je kot predsednik najmočnejše levosredinske stranke napovedal, da bi imel volitve jeseni, podobno kot Nemci, kar naj bi zmanjšalo negativen vpliv na trge. Pred tem naj bi spremenili volilni sistem, čemur nasprotuje Berlusconijeva Naprej Italija. Po spremenjenem sistemu kaže, da v parlament pridejo le štiri stranke, zaradi različnih programov bi le težko sestavile koalicijo, kar bi poglobilo politično krizo v državi, ki še nima proračuna za 2018 in ima rekorden, več kot 2000 milijard evrov velik državni dolg. Proračun naj bi prinesel ali rezanje potrošnje ali pa višje davke, oboje je seveda nepriljubljeno pri volivcih. Volitve bi radi spravili pod streho pred sprejemom proračuna in rednimi volitvami spomladi 2018, kjer bi močno pridobilo gibanje 5 zvezd, ki je zagovarjalo izstop Italije iz evrskega območja in po potrebi tudi iz EU, čeprav je zadnje čase omililo stališča. Negotovost močno vpliva na italijanske delnice, predvsem na banke, kjer Monte dei Paschi, peti največji italijanski banki, še vedno ni uspelo rešiti težav s kapitalsko neustreznostjo in slabimi posojili. Tudi pribitek na italijanske obveznice je močno zrastel v zadnjih dneh, kar kaže, da je misel, da bi predčasne volitve manj vznemirile trge, le predvolilna floskula. Vse kaže, da se nam v Evropi spet obeta dolgo in vroče poletje.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Sproščenost na trgih

Mesec ljubezni in mladosti je tudi na finančnih trgih pustil svoj pečat. Evforija dobrih novic je umirila vlagatelje po svetu. V sklop dobrih novic bi uvrstili poraz populističnih strank v Evropi, izboljšanje anket dinamike gospodarstev v razvitem svetu in posledično znižanje verjetnosti razpada evroobmočja. Da je možnost »črnega laboda« v bližnji prihodnosti nižja, še najbolj pokaže indeks nihanja, vgrajen v ameriške opcije in znan kot VIX. Če je v času najhujše finančne krize presegel 100, se je v zadnjem tednu spustil pod mejo 10, kar je zgodovinsko zelo nizka raven.

Tako ni presenetljivo, da so delniški indeksi blizu svojim zgodovinskim vrhovom. Preseneča pa, da se obveznice tako dobro držijo. Kljub izgubi potrebe po naložbah varnega zavetja ima finančno represivna zakonodaja (Basel III in Solvency II) in delovanje nestandardne stimulativne monetarne politike (QE) moč zameglitve ter s tem podpira tečaje. Tako na trgu nastajajo zanimiva odstopanja med teoretsko-akademsko logiko in praktično-finančno.
V tej igri titanov se zdi, da je klasičen investitor še najbolj nezaščiten. Banke nanj vse bolj prelagajo negativno obrestno mero. Pa naj bo to neposredno ali posredno v obliki stroškov vodenja računa in drugih visokih opravnin poslovanja z banko. Po drugi strani pa pretekli donosi številnih drugih naložbenih razredov opremljajo različne »svetovalce«, k prodajanju »vročega« krompirja. Med omenjeno pa bi lahko umestili tako klasične kot nove naložbene razrede, od kripto valut do enosobnega stanovanja v Ljubljani.

Enačba, donos prilagojen tveganjem, je vse bolj pod pritiskom osebnostne pristranskosti. Vse bolj se vidi in želi samo donos. Tveganje pa postaja bolj ali manj trivialno. Omenjeno lahko daje nekakšno zagotovilo, da smo izstopili iz izgubljenega desetletja in za nekaj časa vstopili na trend rasti in pozitivne gospodarske dinamike.

Že v Sloveniji, kjer smo v zadnjem desetletju poslušali o brezposelnosti, je vse več govora o tem, da bo treba razmišljati o programih pridobivanja tuje delovne sile, da bi preprečili pregrevanja trga dela. Tudi državna zakladnica je že izpolnila potrebe po izdajanju dolga in je s tem poslala jasno sporočilo finančne suverenosti. V pozitivnem okolju bi morala biti tudi prodaja največjega grdega račka pretekle dekade (NLB) zelo uspešna.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj