Zakaj ne sedeti na denarju

Kaj pa zdaj? Kaj naj naredim s svojim premoženjem? Je še čas za vstop na trg? Taka in podobna vprašanja me v zadnjem času vse večkrat zapletejo v poglobljeno debato. Želel bi si, da bi imel bolj jasen in prepričljiv dogovor. A v tem času si je mogoče bolje vzeti kakšno besedo več in si poskusiti razložiti sedanje razmere, saj je stanje po moji oceni zelo »zmešano, nelogično, konfuzno«.

 

Skratka, če pogledamo v realno ekonomijo, hitro ugotovimo, da stvari res niso dobre. Če poizvedbe v podjetja v povprečju še dokaj dobro delujejo, vidimo v storitvenem sektorju prave male tragedije. Če se države ne bi odzvale tako propulzivno in zagotovile določenim poklicem pomoč, bi imeli že pravo virtualno in realno vrsto pred vrati urada za brezposelne, osebne ter poslovne bankrote. Skratka, realna škoda bi bila zelo velika.

Seveda si tega nihče ne želi, še posebno pa ne izbranci ljudstva, zato so hitro poklicali na državno zakladnico, ki je z veliko lahkoto na trgu izdala dolgoročne obveznice. V zadnji akciji sredi oktobra kar 30-letne obveznice z zapadlostjo leta 2050 in zahtevanim donosom malo pod 0,5 odstotka na leto. Za izposojeno milijardo bo torej treba plačati malo manj kot 5 milijonov na leto. Sliši se mogoče veliko, a še pred časom bi za take letne obresti dobili samo nekoliko več kot sto milijonov. Kratkoročni obliž pa še ne pomeni, da bodo po zdravstveni krizi stvari spet take, kot so bile. Ekonomija se spreminja in posamezniki v družbi bi morali dobro premisliti ali so pripravljeni na nov čas, da se jim ne bo zgodila saga kot, se je zaposlenim v Muri in drugim velikim podjetjem v Sloveniji.

Če si lahko drznem iti malo v drobovje, v ZDA že razmišljajo, da bi bilo mogoče razpustiti policijo in jo zamenjati z neko moderno obliko nadzora. Tu imajo verjetno najpomembnejšo vlogo vodilna tehnološka podjetja, ki tičijo v denarju in jih seveda zanimajo nove razvojne možnosti. Vprašanje pa seveda je, ali so bila gibanja tipa »črna življenja štejejo« ustvarjena bolj za spopad za predsedniško funkcijo ali bodo imela trajnejšo vlogo v spreminjanju družbe. Ta odgovor bomo dobili zelo kmalu, saj je eden ključnih političnih dogodkov tik pred nami, ameriške volitve so namreč že jutri.

Ob poslušanju obeh kandidatov, si mislim, da prihajata iz različnih svetov zaradi tako diametralnih pogledov. Imata pa neko stično točko. Oba sta rojena v 40. letih preteklega stoletja, sta bela in moška. Torej bo zanimivo opazovati, kako se bodo volivci na koncu odločili. Mislil bi si , da bo njun pogled na davke, gospodarstvo in globalno trgovino bistveno bolj plašil finančne ekonomije, a priori predpostavka na trgu je jasna. Kdorkoli bo zmagal, bo moral izdatno trošiti proračunski denar, hkrati pa bo Fed kupoval državni dolg in vodil politiko nizkih obrestnih mer. Skratka, na voljo je več denarja, kot je papirjev. Na isti frekvenci so tudi Evropa, Anglija, Poljska, Češka in druge države.

Torej, kljub vsem negativnim dogodkom v svetu stimulacija centralnih bank omogoča državam blažiti posledice krize, finančnim trgom pa preprečuje močnejše korekcije. Vlagateljem povzroča sive lase, saj je borba z realno izgubo vrednosti neizprosna. Trenutno je sedeti na kupu denarja še najbolj nehvaležno, seveda ob tem, da so predpostavke v jedru pravilne.

 

 

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).