Paradoks na kapitalskih trgih

 

Ukrepi so bolj targetirani. Zdravljenje je veliko bolj uspešno, kar kažejo podatki o smrtnosti. Vsaj delno nam je uspelo zaščititi ljudi, ki so za virus bolj dovzetni. Posamezniki in podjetja so delno prilagodili svoje življenje tako, da lahko dokaj normalno živijo in poslujejo virusu navkljub. Države po svetu pomagajo podjetjem in posameznikom, da prebrodijo izpad prihodka. Tu pa so še centralne banke, ki dodatno stimulirajo finančne trge z nakupi bodisi obvezniških bodisi delniških naložb. Predvsem državne in bilance centralnih bank so se povečale za vsote, ki so primerljive z vojnim stanjem. V državah G4 so se bilance centralnih bank povečale za okoli pet bilijonov dolarjev. Če smo se na začetku okrevanja še šalili, da več ko bo okužb, bolj bodo delnice rasle, zdaj lahko zapišemo, da je v vsaki šali tudi nekaj resnice, in ta “paradoks” danes vidimo tudi na kapitalskih trgih. Seveda visokega padca v marcu ne bi zabeležili, vseeno pa bi nekateri segmenti kapitalskih trgov težko imeli tako rast, kot doslej. Tukaj lahko omenimo v prvi vrsti obvezniške naložbe, ki so trenutno rekordne. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice trenutno znaša -0,6 odstotka, italijanske 0,7 odstotka, slovenske -0,1 odstotka itd. Razlog za to so predvsem centralne banke, ki omenjene naložbe na dnevni ravni kupujejo. Ker je denar trenutno brez vrednosti, pa so začele okrevati tudi delniške naložbe. Na nekatere panoge, poleg zastonj denarja, vpliva še potreba po njihovih storitvah in produktih. Tukaj seveda mislimo na najbolj inovativen in prilagodljiv segment kapitalskih trgov, to so podjetja, ki sestavljajo tehnološki indeks Nasdaq. Zanj lahko rečemo, da bi brez virusa težko dosegel 30-odstotno rast, kot jo dosega trenutno. Dobro se trži tudi notranji kitajski trg, ki dosega okoli 20-odstotno rast. Še precej bolje pa se je odrezal kitajski tehnološki indeks ChiNext s trenutno okoli 50-odstotno rastjo od začetka leta. Ne smemo pa seveda pozabiti, kaj se dogaja na nekaterih področjih, ki imajo zaradi virusa visoke izgube. Vendar pa ostaja dejstvo, da vsaka kriza premeša karte in samo tisti, ki se prilagodijo, lahko v naslednjem obdobju žanjejo, kar so sejali. Zato bolj kot kadarkoli prej potrebujemo inovativne rešitve in več podjetništva; ne smemo se samo zanašati na državne ukrepe. Zdi se, da so na zelo dobri poti ponovno Američani. Tam so v tretjem kvartalu letošnjega leta prejeli kar 1,5 milijona prošenj za dodelitev EIN-številke, pri nas poznane pod izrazom davčni zavezanec. V obdobju pred tem je bilo novih prošenj več kot pol manj. Delno gre višja številka tudi na račun stimulacij za nova podjetja, vseeno pa se krepi podjetništvo, ki bo tudi eno izmed ključnih pri nadaljnjem spopadu z virusom. Tudi Kitajska se uspešno spopada z novimi izzivi in beleži pozitivne številke rasti BDP, industrijske proizvodnje in rasti potrošništva.

Vidimo, da se svet spreminja in prilagaja; ponovno nastajajo velike razlike na delniških trgih. Zdi se, da bodo te ostale tudi v prihodnjem obdobju.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pretekli teden smo videli hitro rast okužb s Covid-19 praktično povsod v Evropi in ZDA. Posledično se je močno poslabšalo stanje v gospodarstvih razvitega sveta, saj so se omejitve približale nivojem iz pomladi letos. Posledično bodo omejitve imele velik vpliv na gospodarstvo v zadnjem kvartalu letos, pričakujemo pa lahko, da se bodo verjetno ukrepi, vsaj deloma, zavlekli še v prvi kvartal 2021. Najmočneje bo spet na udaru storitveni sektor, iz katerega lahko pričakujemo zelo slabe številke in kamor bo zopet morala biti usmerjena pomoč držav. Pričakujemo lahko vsaj enako velik stimulus tudi v prihodnjih mesecih oziroma nadaljevanje le-tega, kjer se še ni iztekel. V ZDA je na mizi vse do 2.500 milijard pomoči, a verjetnost dogovora pred volitvami je še naprej precej manjša od 50 %. Na nasprotnem bregu je industrija, kjer je stanje relativno dobro, a vseeno bo industrija sama ob pešajočem storitvenem sektorju težko dolgo zdržala nad vodo. Luč na koncu tunela kaže Kitajska, kjer gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem, gospodarski podatki so dobri, okužb pa vsaj po uradnih podatkih praktično ni. Če bosta Evropa in ZDA uspeli zamejiti število okužb je okrevanje lahko vseeno hitrejše od nekaterih pričakovanj. Močneje smo zakorakali tudi v sezono objav poslovanja za 3. kvartal. Zaenkrat, razen bančnega sektorja, so rezultati vzpodbudni in večinoma pozitivno presenečajo vlagatelje. Še posebej je zadnji teden izstopala Evropa, kjer so tudi nižja pričakovanja omogočila močnejše preseganje rezultatov in s tem pozitiven odziv na trgih. A ne moremo mimo za trge najpomembnejšega dogodka te jeseni, to so ameriške volitve. Ankete trenutno napovedujejo zmago Bidna, zato so tudi trgi začeli to vračunavati v svoj odziv. Posledično zadnje tedne rastejo delnice povezane s čisto energijo, saj se pričakuje velikanska finančna podpora čistim virom energije v škodo naftne industrije. Če zmaga Biden se pričakuje večji pritisk na tehnološke velikane, ki so monopolisti, ter tudi pritisk na cenejši in dostopnejši zdravstveni sistem. A kot že večkrat videno, se sploh pri zadnjem vse zatakne pri denarju. Tudi pretekle reforme demokratov niso bistveno spremenile trendov v zdravstvu, morebitna globlja reforma pa bi imela velik vpliv predvsem na zdravstvene zavarovalnice. Pri tehnologiji, katerih največji lastniki in najbogatejši zemljani večinoma podpirajo demokrate, hitrih aktivnosti ni pričakovati. Tako je realno največje spremembe pričakovati na področju energije. Tu ocenjujemo, da je veliko že vračunano v trenutne delniške nivoje, bi se pa nekatere delnice lahko znašle pod pritiskom, če zmaga Trump. Kot vemo so ankete zadnja leta nezanesljive, ameriški volilni elektorski sistem pa s svojo nepredvidljivostjo boj usmerja na nekaj ključnih zveznih držav (Florida, Iowa, Pennsylvania, Arizona itd.). Posledično je izid volitev bolj nepredvidljiv kot kažejo zadnje ankete. Kapitalski trg se je zato zadnji mesec prepričal, da bo vsak rezultat, ki hitro pripelje do izvoljenega rezultata dober. Če ponazorimo z igralniško logiko, ni važno ali pade rdeča ali črna, važno da ne bo zelena (ničla), ki vse stave odnese hiši. V našem primeru je »ničla« neodločen rezultat, ki se preseli na sodišča in še večja polarizacija ameriške družbe. Kdorkoli bo predsednik bo moral zaradi Covid-19 krize ukrepati zelo hitro, potrebno bo uskladiti stimulus ter ga spraviti skozi kongres in senat. Pomagati bo moral tudi Fed. V zunanji politiki, predvsem v odnosu do Kitajske, bistvenih sprememb ne smemo pričakovati, se bo pa politična retorika v primeru zmage Bidna umirila, kar pomeni manj »tvitov« in več aktivnosti za zaprtimi vrati. Pričakovanja, da bodo potem odnosi med ZDA in partnerji ali konkurenti, kot pred 5 ali 10 leti, so po naši oceni iluzija.

– Trgi so zadnji teden relativno stabilni. Velikih geopolitičnih premikov, ki bi narekovali tempo trgov ni, ameriške volitve trenutno bistveno ne vplivajo na trge, saj so se razmerja vzpostavila, trg ocenjuje da ima Biden boljše možnosti zato je nagradil določene sektorje (zelena energija, oskrba, delno industrija, itd.) s premijami in druge z znižanjem vrednotenj (predvsem energija). Zato so ta teden prišli v ospredje rezultati poslovanja in trg je večinoma nagradil delnice podjetij, ki so presegla pričakovanja. Dobre rezultate bi težko skoncentrirali na določeno panogo, lahko pa rečemo, da se je negativen odziv usmeril predvsem na bančne delnice, saj zavlačevanje z novim stimulusom ter nizke obrestne mere krepijo strah pred močno rastjo slabih kreditov. A glavni del rezultatov šele prihaja. Kar lahko zaenkrat izluščimo iz že objavljenih rezultatov je zelo dobro poslovanje podjetij iz segmenta spletne trgovine, dela od doma, oskrbe ter tudi osnovnih potrošnih dobrin. Presenetili so zadnje dni nemški avtomobilisti z dobro prodajo električnih vozil, kar je pozitiven signal tudi za Slovenijo. Spet so se na udaru znašle delnice storitvenih sektorjev, saj je zaostrovanje karanten slabo za posel in vlagatelji bežijo iz teh naložb. Čeprav se nekatere izmed teh naložb zdijo optično poceni, vseeno ocenjujemo, da je potrebna pri teh naložbah dodatna previdnost, saj se je novi val karanten šele začel in njihovo trajanje ni znano.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo stara priporočila. Določene panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji nimajo alternative. Še vedno ni čas za ekstreme v portfeljih, saj lahko pričakujemo v prihajajočih tednih boljše nakupne priložnosti. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice je še vedno najmočnejši, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Izplača se pogledati tudi izven tehnološkega sektorja, saj se priložnosti, predvsem pa bistveno nižja vrednotenja kažejo tudi drugod. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova jeseni obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem zaradi tehnoloških delnic, se lahko nadaljuje. Politična negotovost pred ameriškimi volitvami se krepi. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da poveča izpostavljenost do zapostavljenih segmentov trga, kjer so vrednotenja nižja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Sredina oktobra prinaša umiritev razmer, saj se je po hitrem Trumpovem okrevanju in vrnitvi v predvolilno bitko na trge vrnil optimizem. Podpirajo ga okrepljena pričakovanja o gospodarskem okrevanju ter pričakovanja o nadaljnjem stimuliranju ekonomije, tako s strani centralnih bank kot tudi s strani posameznih vlad. Začela se je tudi sezona objav rezultatov poslovanja za tretji kvartal. Pričakovanja okoli ameriških podjetij so optimistična, še posebej pri tehnoloških podjetjih, so se pa temu optimizmu v zadnjem tednu pridružila še nekatera evropska podjetja. Avtomobilski industriji v Evropi kaže nekoliko bolje, prodaja električnih avtomobilov močno raste, kar krepi optimizem. Tudi nekatera podjetja, povezana z delom od doma in e-trgovino so dvignila napovedi. Na drugi strani rast omejitev v vsakdanjem življenju zaradi povečanega števila okužb s Covid-19, krepi pritiske na storitvena podjetja. Tako največja evropska letališka operaterja Fraport in Vinci še naprej poročata o približno 80 % upadu prometa potnikov v primerjavi z enakim obdobjem lani, ki se bo v prihodnjih tednih še poglobil. Na drugi strani je upad blagovnega prometa le nekaj odstoten, kar utrjuje našo misel, da bodo še naprej na udaru storitvena podjetja, povezana s transportom ljudi, gostinstvo, turizem itd. …, medtem ko gre industriji in transportu blaga dobro oz. ponekod odlično. Tudi zadnji kitajski trgovinski podatki so dobri, rast izvoza je pričakovana, veseli pa presenetljiva rast uvoza, kar je dober signal za vse izvoznike in seveda za moč notranjega kitajskega trga. V naslednji dneh in tednih lahko v ZDA pričakujemo stopnjevanje predvolilne bitke. Trg sedaj dojema tako zmago Trumpa kot zmago Bidna kot dobro, slab scenarij pa je dolga pravna bitka v primeru izenačenega rezultata. Ankete sicer kažejo močno v prid Bidna, a v zadnjih letih so ankete že večkrat zgrešile, zato bo boj napet do konca.

– Trgi so zadnje dni doživeli nov vzpon, saj so se zaradi hitre rasti Covid-19 okužb ter posledično močnejšega omejevanja javnega življenja okrepila pričakovanja o novem, večjem stimulusu gospodarstev. Pozicioniranje predvsem institucionalnih vlagateljev, ki imajo precej denarja v svojih portfeljih kaže, da je likvidnost trenutno dobra in že manjši premiki iz denarja nazaj v delnice lahko močneje premaknejo delniške trge. Vrednotenja že nekaj časa niso najpomembnejša, saj so vlagatelji osredotočeni predvsem na rastoče prihodke in »dobro zgodbo«, ustvarjeni dobiček pa je v drugem planu. Ta teden se je po IPO na borzo uvrstil največji poljski on-line trgovec Allegro, ki je hipoma, s skoraj 20 milijardami evrov tržne kapitalizacije, postal eno največjih evropskih e-podjetij. Tudi tu so vrednotenja pravljična in glavno vlogo igra »zgodba« o prihodnji rasti. Na ameriških trgih so se tehnološka podjetja, še posebej FAANG, vrnila na nivoje izpred korekcije, podobno se godi tudi kitajskim in preostalim azijskim tehnološkim podjetjem. Na drugi strani večina ostalih panog ne pritegne vlagateljev in finančne ter energetske delnice ostajajo poraženec letošnjega leta. Kot feniks iz pepela počasi oživlja evropska avtomobilska industrija, saj dobra prodaja električnih avtomobilov in posledično višja pričakovanja krepijo interes vlagateljev za delnice evropskih avtomobilistov. Še vedno so po našem mnenju zelo zanimive delnice farmacevtskih podjetij, ki kljub temu, da so v ospredju boja s Covid-19 virusom ter ugodnimi vrednotenji in lepimi dividendami, nekako ne uspejo pritegniti pretirane pozornosti vlagateljev. Stabilizacija tečaja dolarja v primerjavi z evrom je poskrbela za umiritev pritiskov pri največjih evropskih izvoznikih, obvezniški trgi pa se še naprej spopadajo s pomanjkanjem ponudbe, zato donosi vztrajajo na rekordno nizkih ravneh. Slovenija tako ta teden izdaja 30-letno obveznico in si zagotavlja poceni financiranje svojih koronskih obveznosti.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo stara priporočila. Določene panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji nimajo alternative. Ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice je še vedno najmočnejši, a morebitno zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Izplača se pogledati tudi izven tehnološkega sektorja, saj se priložnosti, predvsem pa bistveno nižja vrednotenja kažejo tudi drugod. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova jesen obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem zaradi tehnoloških delnic, se lahko nadaljuje. Politična negotovost pred ameriškimi volitvami se krepi. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Posledično svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah saj so donosi teh delnic od začetka leta zopet zelo visoki. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Za vlagatelje, ki želijo bolj razpršiti svoje premoženje imamo nekatere delnice in panoge, ki so zelo poceni, a trenutno niso priljubljene med vlagatelji. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da poveča izpostavljenost do teh, zapostavljenih segmentov trga.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Začetek oktobra je poskrbel za razburjenje, saj se je s korona virusom okužil ameriški predsednik Donald Trump, virus pa se je razširil tudi med nekatere druge člane ameriške administracije. Okužba v Beli hiši je bila zaradi odnosa do virusa samo vprašanje časa, Trump pa je okužbo pričakovano predvolilno izkoristil in se v ponedeljek že ekspresno vrnil nazaj v Belo hišo, kapitalski trg pa je to pozdravil z močno rastjo praktično v vseh segmentih. Vseeno se virus pospešeno širi po celem svetu, razen na Kitajskem, kar sili države v dodatno zaostrovanja in omejitve. Tako smo prišli do nove črke, ki opisuje gibanje gospodarstva med pandemijo. Črka »K«. Odboj po zaustavitvi javnega življenja spomladi se bo nadaljeval v industrijskih dejavnostih, medtem ko se bodo storitvene dejavnosti z zaostrovanjem ukrepov zopet obrnile navzdol. To potrjujejo tudi PMI kazalci gospodarske aktivnosti, na koncu pa tudi gibanje posameznih delnic na borzah. Fed in ECB zaenkrat nadaljujeta z relativno pasivno politiko in novi ukrepi v naslednjih nekaj tednih niso predvideni. Predvolilna bitka v ZDA je kljub Trumpovi okužbi v polnem teku, podobno tudi pogajanja o brexitu. Trg trenutno oba rezultata volitev vidi kot pozitivna, saj bi zmaga Trumpa prinesla nadaljevanje ukrepov kot so nižji davki, zmaga Bidna pa bi ukrepe naredila bolj predvidljive, s tem bi padla nihajnost administracije in posledično trgov. Scenarij, kjer ni zmagovalca oziroma je rezultat zapletena pravna bitka za trge ni dober, a njegova verjetnost je trenutno majhna. Brexit drvi proti prepadu, se pravi izstopu brez dogovora, kar evropski trgi po naši oceni nimajo vračunano. Na relaciji ZDA – Kitajska ni novih zapletov in v mesecu pred volitvami teh tudi ne pričakujemo. Vidimo pa na trgih v razvoju krepitev monetarnih in fiskalnih pritiskov zaradi pandemije in rastočih primanjkljajev v javnih blagajnah, kar države nadomeščajo z dodatnim zadolževanjem, predvsem v tujih valutah. To ustvarja ugodno okolje, da v prihodnje vidimo več argentinskih in turških scenarijev, se pravi padec vrednosti lokalnih valut in potrebe po prestrukturiranju dolgov.

– Trgi so se sprva negativno odzvali na okužbo v Beli hiši, a so v začetku tega tedna to korekcijo hitro nadoknadili. Trg še zmeraj vodijo največje IT družbe in podjetja iz segmenta e-trgovine ter dela od doma. Razkorak med posameznimi panogami ostaja visok oziroma se povečuje. Najslabše so jo letos odnesli deli panoge široke potrošnje, predvsem turizem, letalstvo, gostinstvo, zelo slabo pa gre tudi panogam energije in financ, predvsem bankam. Poletni optimizem v delu storitvenega sektorja se je jeseni hitro obrnil v pesimizem in več kot očitno je, da podjetja iz tega segmenta brez dodatne, predvsem državne pomoči, ne bodo preživela. Tako Lufthansa porabi 500 milijonov na mesec, TUI rabi novo dodatno dokapitalizacijo, tudi npr. Dufry, največji operater brezcarinskih trgovin na letališčih, rabi 500 milijonov švicarskih frankov, da preživi zimo. A za ta podjetja je kljub zelo poceni denarju vsako zbiranje denarja brez pomoči držav zelo velik izziv. Na drugi strani vidimo, da se vlagatelji grebejo, kdo bo postal delničar v hitrorastočih podjetjih s pravljičnimi vrednotenji. Razkorak med principi, kako so trgi funkcionirali v preteklosti in kako danes, še nikoli ni bil tako velik. V takem okolju je uporabna vrednost analiz relativno zmanjšana, saj je zgodba precej močnejša od golih številk. Trenutno trg nagrajuje predvsem dobro zgodbo, številke pa niso tako zelo pomembne. Kot vedno se bo tudi tokrat ta pristop obrnil in marsikatera »dobra« zgodba se bo pokazala kot prazne obljube, zato v Generali Investments še naprej verjamemo, da je investiranje brez temeljne analize kot vožnja avtomobila z zavezanimi očmi. Zelo nevaren pristop, ki bo pripeljal do nesreče.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Tudi tokrat ne spreminjamo starih priporočil. Določene panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji nimajo alternative. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub kratkotrajni korekciji v prvih dveh tednih septembra je interes med vlagatelji za tehnološke delnice še vedno najmočnejši, a morebitno zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova jesen obljublja povišano nihajnost. Trend rasti trgov, predvsem zaradi tehnoloških delnic, se lahko nadaljuje. Krepi se politična negotovost pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA ter Kitajsko. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Posledično svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah saj so donosi teh delnic od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Na drugi strani imamo nekatere delnice in panoge, ki se zdijo zelo poceni, a trenutno niso priljubljene med vlagatelji. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da malo poveča izpostavljenost do teh segmentov trga. Kot pravi Buffet – boj se, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so ostali bojazljivi.

 

 

Primerjava gibanja cen neosvinčenega bencina

 

Primerjava končne cene neosvinčenega bencina super-95 (graf 1) kaže, da cena bencina v Sloveniji ostaja najnižja v primerjavi z neposrednimi sosedami. Vse od nastopa pandemije covida-19 cena oktanskega bencina super-95 v Sloveniji ostaja domala nespremenjena, okoli evra za liter.

 

Glavni razlog za konstantno vrednost leži v dejstvu, da je država v želji, da se cena bencina super-95 ohranja pri vrednosti evra za liter, prilagajala višino dajatev (graf 2). Tako kljub okrevanju nabavne vrednosti naftnih derivatov cena za potrošnike na bencinskih črpalkah ostaja nespremenjena. Primerjava gibanja dajatev (graf 2) kaže, da so sosednje države začele poleg nabavnih cen ponovno dvigati tudi dajatve na naftne derivate, verjetno pa so marže začeli dvigovati tudi trgovci z naftnimi derivati (na nereguliranih trgih trgovci sami določajo višino marže), kar se odraža tudi na računu potrošnikov na bencinskih črpalkah. Cene surove nafte in posledično nabavna vrednost naftnih derivatov so vse od junija postopoma drsele navzgor, v zadnjem času pa opažamo, da se je rast ponovno nekoliko umirila, najverjetneje kot posledica ponovno višje rasti pozitivnih testov na novi koronavirus.

 

 

Z oktobrom lahko trgovci z naftnimi derivati prosto oblikujejo maloprodajne cene naftnih derivatov na bencinskih črpalkah, saj se vlada ni odločila za podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov v RS. Scenariji, kaj lahko pričakujemo od nove uredbe v Sloveniji, so lahko zelo različni, kot vidimo iz priloženih grafov. Na enem koncu imamo Italijo, kjer je raven dajatev in ostalih stroškov relativno konstantna in se ne spreminja bistveno glede na gibanje nabavne vrednosti. Gibanje maloprodajne cene je zato primarno pogojeno z dogajanjem na trgu energentov. Podobno gibanje zaznamo tudi na Hrvaškem in v Avstriji, vendar ne tako ekstremno, ter na Madžarskem, kjer država z višino dajatev močneje “vpliva” na ceno pogonskih goriv v državi in na ta način izvaja neke vrste fiskalne spodbude za gospodarstvo. Katerega izmed scenarijev bomo videli v Sloveniji, bomo izvedeli v prihodnjih mesecih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Tretji teden septembra je na borzne trge prinesel ponovno nekaj več nestanovitnosti. Na večini pomembnejših kapitalskih trgih smo bili priče rahlemu popravku vrednosti delniških tečajev. Oči svetovne investicijske srenje so bile uprte v največjo centralno banko, ameriški Fed, kar glede na to, da večino letošnje rasti delniških tečajev pripišemo ravno poplavi denarja, ki so ga kreirali oni, niti ni tako presenetljivo. Ključno vprašanje, na katerega so vsi nestrpno čakali je, ali bodo na Fed izpolnili obljube, ki so jih javnosti predstavili poleti (zasedanje v Jackson Hole-u), z namenom borbe proti negativnim posledicam pandemije Covid-19, oziroma poenostavljeno, kako dolgo bodo še tiskali denar in držali izjemno nizke obrestne mere. Glede na izjemno radodarna vrednotenja, bi kakršno koli negativno presenečenje glede predčasnega opuščanja izjemno ohlapne denarne politike lahko pripeljalo do nekaj večje korekcije delniških tečajev, še posebej to velja za delnice tehnoloških podjetij, katerih vrednotenja so na nivojih, ki smo jih nazadnje videli na vrhuncu tehnološkega mehurčka iz začetka tisočletja. Na srečo vlagateljev je Fed naznanil, da kljub vzpodbudnim znakom iz ekonomije, še lep čas ne namerava spreminjati politike, oziroma bi morali biti izjemno prepričani da ameriško gospodarstvo deluje s polno paro, preden bi se odločili za spremembo. Pandemija še ne kaže znakov prenehanja in virus še vedno kroji tako usodo naših življenj kot tudi dogajanje v realni ekonomiji. Z boljšim poznavanjem virusa imamo boljši odgovor nanj, a vseeno ostaja strah, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države se še naprej močno izogibajo zaostrovanju obsega omejitev in karanten, saj ima močno negativen vpliv na ekonomijo, a negotovost v nekaterih segmentih je precejšna in zato napovedi glede bodoče gospodarske aktivnosti ostajajo precej nezanesljive. Turizem in letalska industrija, ter s tem povezane storitve, se še naprej krčijo. Jesenska sezona bo tako v Evropi močno okrnjena in odvisna predvsem od lokalnih (domačih) gostov. Gospodarska aktivnost po svetu še naprej kaže znake okrevanja, vendar vse kaže da bo okrevanje dolgotrajnejše kot smo predvidevali spomladi. V preteklem tednu je spodbudna novica glede okrevanja potrošnje prišla s Kitajske, kjer se makroekonomski podatki postopoma izboljšujejo že nekaj časa. Kitajska je ena izmed prvih držav, kjer so analitiki nekoliko izboljšali napovedi rasti BDP, predvsem za 2021. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se nadaljuje, in ne kaže znakov hitre rešitve. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu še naprej krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, kar vse bolj skrbi ECB, a pogajanja o Brexitu, ki ne samo, da se nikamor ne premaknejo, ampak očitno nazadujejo z zaostrovanjem retorike, bodo zavirala rast evra v primerjavi z dolarjem.

– Situacija na ameriškem delniškem trgu še naprej spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom balona pika com. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala tudi v prihodnosti. Vlagateljem se zdi, da zaradi nizkih obrestnih mer nimajo alternative. Poslovanje tehnoloških podjetij je dobro, stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev kljub zadnji korekciji (pre)velik, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Visoka vrednotenja trgov in predvsem tehnoloških delnic opozarjajo, da je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Nekatere panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub kratkotrajni korekciji v preteklih dveh tednih sili v rast predvsem delniških tehnoloških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Kljub relativno šibkemu položaju svetovnih ekonomij in negotovi jeseni, se trend rasti trgov lahko nadaljuje. Krepi se politična negotovost pred ameriškimi volitvami in napetosti med ZDA in Kitajsko. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Kljub nekajdnevni korekciji pa je le-ta odnesla zgolj avgustovsko rast in donosi teh delnic so od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Drugi septembrski teden je na borzne trge prinesel umiritev razmer, čeprav se je popravek predvsem tehnoloških delnic nadaljeval. Pandemija se je umirila v ZDA in Južni Ameriki, kjer je očitno da se testira manj kot v preteklosti, številke okuženih v Evropi pa ob rekordnem testiranju dosegajo rekorde, a smrtnost in hospitalizacije so še naprej bistveno nižje kot spomladi. Z boljšim poznavanjem virusa imamo boljši odgovor nanj, a vseeno ostaja strah, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države se močno izogibajo zaostrovanju obsega omejitev in karanten, saj ima to velik negativen vpliv na ekonomijo, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem storitvenem sektorju je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Turizem in letalska industrija ter s tem povezane storitve se še naprej krčijo, jesenska sezona bo tako v Evropi močno okrnjena in odvisna predvsem od lokalnih (domačih) gostov. Gospodarska aktivnost se še naprej krepi, a ostaja krepko pod nivoji izpred koronakrize. Zadnji kitajski gospodarski podatki kažejo solidno sliko tako izvoza kot uvoza, in Kitajska je ena izmed prvih držav, kjer so analitiki nekoliko izboljšali napovedi rasti BDP, predvsem za 2021. Težji del okrevanja je sicer pred nami, ohraniti je namreč potrebno pozitivne trende iz poletja, zato centralne banke in države še naprej delujejo zelo spodbujevalno. Obrestne mere bodo še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več). Države podaljšujejo nekatere ukrepe za pomoč gospodarstvu, sprejete spomladi, a tem ukrepom se počasi izteka rok trajanja. Podjetja, ki v tem času niso uspela prilagoditi poslovanja novemu stanju, v ekonomiji čaka črna prihodnost. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se nadaljuje, sedaj že nekaj časa vidna predvsem skozi pritisk na aplikacijo TikTok, najnovejši poslovni partner pa tokrat kaže da bo Oracle. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu še naprej krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, kar vse bolj skrbi ECB, a pogajanja o Brexitu, ki ne samo da se premaknejo nikamor, ampak očitno nazadujejo z zaostrovanjem retorike, bodo zavirala rast evra v primerjavi z dolarjem.

– Korekcija na trgih se je nadaljevala tudi prejšnji teden, čeprav ni bila več tako izrazita kot v prvem tednu septembra. Zopet so bile najaktivnejše najhitreje rastoče tehnološke delnice in predvsem delnice, kjer so vrednotenja na meji »pravljice«. Čez vikend smo videli nekaj napovedi velikih prevzemom (znotraj tehnoloških delnic Nvidia kupuje ARM Holdings, povezava TikTok Oracle ter Gilead, ki kupuje portfelj zdravil proti raku), kar je trg vrnilo v pozitivno območje, a bomo šele videli če bo to zdravilo delovalo. Vrednotenja, predvsem tehnoloških delnic in delnic povezanih z on-line oz. »ostani doma« ekonomijo, ostajajo zelo visoka. Situacija še naprej spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom balona pika com. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala tudi v prihodnosti. Vlagateljem se zdi, da nimajo alternative zaradi nizkih obrestnih mer. Poslovanje tehnoloških podjetij je dobro, stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev kljub zadnji korekciji (pre)velik, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Pripravlja se nova izdaja delnic podjetja Snowflake, ki ponuja storitve interneta v oblaku, in bo očitno razgrabljena, a vrednotenje v višini 34 mrd. dolarjev ob 532 mio dolarjev prihodkov meji na pravljico. Delnica bo verjetno ob začetku kotacije zrastla, saj je medijsko izdaja delnic dobro podprta, a prostora za napake pri takem vrednotenju ni. V ZDA se s približevanjem volitev krepi negotovost, to pa se odraža tudi v povečani nihajnosti na trgih, kar pričakujemo da se bo nadaljevalo v jesensko-zimskem obdobju. Visoka vrednotenja trgov in predvsem tehnoloških delnic opozarjajo, da je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Nekatere panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub kratkotrajni korekciji v preteklih dveh tednih sili v rast predvsem delniških tehnoloških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Kljub relativno šibkemu položaju svetovnih ekonomij in negotovi jeseni se trend rasti trgov lahko nadaljuje. Krepi se politična negotovost pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Kljub nekajdnevni korekciji pa je le ta odnesla zgolj avgustovsko rast in donosi teh delnic so od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

Alternative ni?

 

To je povsem razumljivo, saj so vrednotenja izredno visoka, vlagatelji in analitiki pa v ta vrednotenja vse bolj vključujejo »domišljijske« predpostavke, kot so poslovanje v letu 2040 ali 2050 (razmislimo samo, kaj se je zgodilo v zadnjih 30 letih in komu je to uspelo predvideti), izjemno visoke stopnje profitabilnosti (konkurenca bo zaspala in odmrla, mar ne) in pa razvoj tehnologije, ki temelji na vizionarstvu. Vsi ti razlogi so lahko del naložbene strategije, a za povprečnega vlagatelja, ki na borzi varčuje za povsem življenjske naložbene cilje kot je pokojnina, to ne more biti osrednja naložbena strategija. Predvsem tehnološka podjetja in tako imenovana podjetja »delo od doma«, ki so se najbolje prilagodila koronakrizi, so v zadnjih mesecih zavzela največje uteži v portfeljih vlagateljev, obenem pa njihova visoka vrednotenja, ki vračunavajo visoka pričakovanja vlagateljev, kar kličejo k razočaranju. Zgodovina nas uči, da supervisoka vrednotenja s seboj prinesejo podpovrečne donose v daljni prihodnosti.

Poglejmo zadnja dva primera. Leta 2000 je bilo leto delnic iz balona pika com. Pa tudi telekomov in vsega kar je povezano s tehnologijo. Takratne zvezde so večinoma izginile, ali pa nosijo s seboj dve desetletji podpovprečnih donosov. Telekomi so taka industrija kot celota. Tudi Apple, Google ali Amazon takrat niso bili v središču zanimanja investitorjev. Podobno je bilo leta 2007, ko je bila pozornost usmerjena v finance, še zlasti v banke. Banke so kot panoga skupaj s telekomi najslabša investicija v zadnjih desetih let. Zato je na tej točki potrebna pri visokih vrednotenjih v tehnološkem sektorju dodatna previdnost. Treba se je zavedati, da so današnji tečaji delnic in obveznic tako visoki, ker so centralne banke ustvarile neskončno reko likvidnosti, ki napaja borzni trg. Po besedah centralnih bank naj bi se to dodajanje likvidnosti nadaljevalo v vsaj srednjeročnem obdobju (naslednji dve do tri leta), a pri centralnih bankah in njihovi politiki previdnost nikoli ni odveč. Zato je po takih močnih premikih, kot smo jih na trgih videli v zadnjih nekaj mesecih, preurejanje portfelja nujno. Govorimo o ponastavitvi uteži posameznih kategorij v portfelju in prilagoditvi teh naložbenim ciljem.

Izkušnje z vlagatelji govorijo, da slednji težko prenašajo pogled na portfelj, ko del portfelja visoko raste, s preostalim pa se ne dogaja nič. Želja je, da se večina portfelja premakne v hitrorastoče delnice. Nekaterim je celo uspelo zadeti trend in danes zmagoslavno gledajo na donos. A to so najbrž počeli tudi tisti, ki so v letu 2005 ali 2006 premaknili večino portfelja v finančne delnice. Vprašanje je namreč, kdo bo pravočasno izstopil s tega vlaka. Izkušnje učijo, da je takih potnikov bolj malo, ter da skozi borzne cikle najbolje pridejo tisti vlagatelji, ki so se naložbene strategije, prilagojene svojim naložbenim ciljem, držali tako v dobrih kot tudi v slabih časih.

V trenutku, ko se zdi, da alternative ni, da je treba portfelj vložiti v delnice s področja tehnologije oziroma podjetij, ki skrbijo za družbo, ki dela od doma, se zdi drugačno razmišljanje heretično. Tehnološki sektor je najbolj donosen v zadnjih desetih letih. Tehnologija je prodrla v vse pore družbe. A dejstvo je, da se tudi »stara« industrija prilagaja novim izzivom, obenem pa je tehnološki sektor pred širokim krogom izzivov, ki jih vlagatelji radi preslišijo. A kljub temu ti izzivi ne bodo izginili. Krepitev neenakosti, izkrivljanje in omejevanje konkurence, monopolizem ter igranje boga z osebnimi podatki drugih in njihovo zlorabo, so izzivi, na katere bodo odgovor dale države in politika, ne podjetja. Zato mora vlagatelj zdaj paziti predvsem na tveganja v svojem portfelju in pravilno razpršitev premoženja. Na tej točki borznega cikla morata biti preudarnost in razpršenost srce naložbene strategije.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Prvi polni septembrski teden bistvenih sprememb pri trendih ni prinesel. Pandemija se je nekoliko umirila v ZDA in Južni Ameriki, številke okuženih v Evropi dosegajo rekordne številke, a smrtnost in hospitalizacije so bistveno nižje kot spomladi. Dejstvo je, da danes bolje poznamo virus in imamo tudi boljši odgovor nanj, a vseeno ostaja odprto vprašanje, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države zagotavljajo, da bo obseg omejitev in karanten manjši kot je bil spomladi, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem v storitvenem sektorju, je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Turizem in letalska industrija ter s tem povezane storitve se še naprej krčijo (upad potnikov pri enem večjih evropskih operaterjev letališč, Fraport, je približno 80 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, upad transporta blaga pa le nekaj odstotkov). Gospodarska aktivnost v drugem četrtletju je bila pričakovano slaba in upad je eden najglobljih po drugi svetovni vojni, a situacija se je v poletnih mesecih popravila v obliki črke »V«, kar vnaša optimizem v gospodarstvo in na trge. Težji del je sicer pred nami, namreč ohraniti pozitivno rast gospodarstva, zato centralne banke še naprej delujejo zelo spodbujevalno. Obrestne mere bodo še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več), obenem pa bi Fed inflacijo spustil tudi nad nivo 2 %, saj zasleduje cilj 2 % povprečne inflacije v daljšem obdobju, inflacija pa je pod 2 % že praktično slabo desetletje. Zadnji inflacijski podatki ne kažejo v smer, da bi se nivo inflacije premaknil nad dolgoročno raven Fed. Edina »inflacija«, ki jo vidimo, je trenutno v premoženjskih razredih, zadnje tedne predvsem v tehnoloških delnicah. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se je zadnji teden nekoliko umirila, vseeno pa se bliža dan, ko bodo ZDA zaostrile dostop nekaterih kitajskih podjetij do visokotehnoloških izdelkov zahodnih podjetij, kar na trge vnaša nemir. Odstop japonskega premierja zaradi zdravstvenih razlogov ni prinesel bistvenih sprememb, saj se pričakuje nadaljevanje relativno stabilne japonske gospodarske politike »abenomics«. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, kar vse bolj skrbi ECB, a pogajanja o brexitu, ki se ne premaknejo nikamor, bodo verjetno z negotovim izidom do zadnjega trenutka zavirale rast evra v primerjavi z dolarjem.

– Trgi so po dolgih tednih bikovskega trenda konec prejšnjega tedna hitro zdrsnili v korekcijo. Najbolj so jo občutile najhitreje rastoče tehnološke delnice in predvsem delnice, kjer so vrednotenja postala vse bolj »pravljična«. Apple in Tesla sta takoj po razdelitvi delnic zabeležili rast tečaja, a pokazalo se je, da ameriški pregovor »kupuj ob govoricah, prodaj ob novicah« drži. Tesli je do močnejše korekcije »pomagala« tudi ponovna ne vključitev v glavni ameriški delniški indeks S&P. Vrednotenja predvsem tehnoloških delnic in delnic povezanih z on-line ekonomijo ostajajo visoka. Situacija še naprej spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom pika com balona. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala v nedoločeno prihodnost. Vlagateljem se zdi, da nimajo alternative zaradi nizkih obrestnih mer. Poslovanje tehnoloških podjetij je dobro, stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev (pre)velik, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Zadnje tedne se je rast ustavila v ostalih koronsko zmagovalnih panogah kot sta zdravstvo in osnovna potrošnja, saj se v teh dveh panogah pričakuje normalizacijo razmer oz. počasnejšo rast v prihodnjem letu. Na drugi strani imamo podjetja iz najbolj prizadetih panog (turizem, letalska industrija, avtomobilizem itd.), kjer narašča nihajnost, tečaji pa se dnevno prilagajajo informacijam o cepivih ali pa večjemu skoku števila okužb v določeni regiji ter sporočilom podjetij o njihovih pričakovanjih. Negotovost je precejšnja in se s prihodom jeseni/zime v večini razvitih gospodarstev povečuje, kar manjša zanesljivost napovedi podjetij v teh panogah. Nekateri trendi, kot so več online nakupov ali delo od doma, počasi postajajo stalnica in investitorji se prilagajajo na spremenjeno situacijo. Visoka vrednotenja trgov in predvsem tehnoloških delnic kažejo, da se popravek lahko nadaljuje, zato je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Posamezne panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub korekciji sili v rast predvsem delniških tehnoloških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, čeprav je položaj svetovne ekonomije kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost v jesensko zimskem obdobju nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Kljub nekajdnevni korekciji pa je le-ta odnesla zgolj rast zadnjega tedna ali dveh in donosi teh delnic so od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Trgi ostajajo nepredvidljivi in v jesensko zimskem obdobju pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

Kljub krizi se trgi spogledujejo z vrhovi

 

Zakaj pa trgi rastejo, četudi se realno gospodarstvo spogleduje z največjimi padci v bližnji zgodovini? Odgovor se skriva v razumevanju dejanj odločevalcev (centralnih bank kot naddržavnih inštitucij in državnih vlad). Vsi so se namreč v tem kritičnem času odzvali s povečanjem trošenja, ki si ga sposojajo iz prihodnosti.

Bolj kot so razmere slabe, več trošijo. Torej je slaba novica za realno gospodarstvo dobra novica za finančne trge. Na drugi strani bi si obetali, da velja tudi obratno. A v zadnjem času je ravno nasprotno. Torej je zdaj dobra novica tudi dobra, saj bo svet lahko šel nazaj v normalno delovanje in finančni trg bo lahko rastel. Kdaj pa potem lahko pade? Najlažje, ko zmanjka likvidnosti oziroma se tiskarski stroji ugasnejo. Česar pa na kratek do srednji rok ni pričakovati, vsaj glede na sporočila centralne banke.

Verjetnost moje teze se skriva v komunikaciji Jeromeja Powlla na najpomembnejši letni konferenci za centralne bankirje v ameriškem mestu Jackson Hole, ki je bila konec avgusta. Napovedal je izsledke opravljene revizije denarne politike. Verjetno najpomembnejša teza je bila napovedana sprememba inflacijskega targetiranja, ki bo po novem ciljala povprečno inflacijo v času.

Z drugimi besedami to pomeni, da bo obdobju nižje inflacije od cilja (v tem obdobju smo zdaj) sledilo obdobje višje in centralna banka s tem ne bo imela večjih problemov. S tem je odprl vrata še daljšemu obdobju večje denarne stimulacije. Zelo verjetno bo tudi Evropska centralna banka sledila omenjeni modifikaciji, kar bo vodilo v višjo inflacijo tudi v Evropi. Verjetno bo to tudi neka oblika »zdravila« za javne finance v prihodnjih letih (finančna represija v najfinejši obliki).

A kje se lahko romantična zgodba zaplete? Vzrokov je lahko kar nekaj (ameriške predsedniške volitve, trgovinske vojne, mediteranski energetsko-vojaški spopad, umazani brexit,…), a bistveni je očem težje viden. V starih časih so ga opazovali s tehtanjem zlatnikov, ki so s časom postajali vse lažji (v notranjosti so namreč zlato nadomeščale druge kovine). A dokler je imel vladar absolutno moč, je bil zlatnik pač ovrednoten kot zlatnik.

V času prehoda iz papirnega denarja v digitalni pa je ta moč zgoščena v kredibilnosti centralnih bank. Te so v času kriz najbolj pod pritiskom. Pod to predpostavko je smiselno veliko energije porabiti za spremljanje omenjenega. Najhujše je namreč obdobje, ko tudi deček opazi, da je cesar nag. Takrat je verjetno čas, da se odločimo za ponovni štart, z novo, »povnovredno« valuto.

A četudi damo črn scenarij na stran, saj mu kratkoročno ne pripisujem velike verjetnosti, bi me skrbelo, če bi imel svoje prihranke zgoščene v denarju, saj mu je po novem napovedana podvojitev izgube realne kupne moči v prihodnjem desetletju. In se še sprašujemo, zakaj nimamo svojega premoženja v naložbah s pozitivnim denarnim tokom, kot so delnice in obveznice.