Primerjava gibanja cen neosvinčenega bencina

Primerjava končne cene neosvinčenega bencina super-95 (graf 1) kaže, da cena bencina v Sloveniji ostaja najnižja v primerjavi z neposrednimi sosedami.

 

Primerjava končne cene neosvinčenega bencina super-95 (graf 1) kaže, da cena bencina v Sloveniji ostaja najnižja v primerjavi z neposrednimi sosedami. Vse od nastopa pandemije covida-19 cena oktanskega bencina super-95 v Sloveniji ostaja domala nespremenjena, okoli evra za liter.

 

Glavni razlog za konstantno vrednost leži v dejstvu, da je država v želji, da se cena bencina super-95 ohranja pri vrednosti evra za liter, prilagajala višino dajatev (graf 2). Tako kljub okrevanju nabavne vrednosti naftnih derivatov cena za potrošnike na bencinskih črpalkah ostaja nespremenjena. Primerjava gibanja dajatev (graf 2) kaže, da so sosednje države začele poleg nabavnih cen ponovno dvigati tudi dajatve na naftne derivate, verjetno pa so marže začeli dvigovati tudi trgovci z naftnimi derivati (na nereguliranih trgih trgovci sami določajo višino marže), kar se odraža tudi na računu potrošnikov na bencinskih črpalkah. Cene surove nafte in posledično nabavna vrednost naftnih derivatov so vse od junija postopoma drsele navzgor, v zadnjem času pa opažamo, da se je rast ponovno nekoliko umirila, najverjetneje kot posledica ponovno višje rasti pozitivnih testov na novi koronavirus.

 

 

Z oktobrom lahko trgovci z naftnimi derivati prosto oblikujejo maloprodajne cene naftnih derivatov na bencinskih črpalkah, saj se vlada ni odločila za podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov v RS. Scenariji, kaj lahko pričakujemo od nove uredbe v Sloveniji, so lahko zelo različni, kot vidimo iz priloženih grafov. Na enem koncu imamo Italijo, kjer je raven dajatev in ostalih stroškov relativno konstantna in se ne spreminja bistveno glede na gibanje nabavne vrednosti. Gibanje maloprodajne cene je zato primarno pogojeno z dogajanjem na trgu energentov. Podobno gibanje zaznamo tudi na Hrvaškem in v Avstriji, vendar ne tako ekstremno, ter na Madžarskem, kjer država z višino dajatev močneje “vpliva” na ceno pogonskih goriv v državi in na ta način izvaja neke vrste fiskalne spodbude za gospodarstvo. Katerega izmed scenarijev bomo videli v Sloveniji, bomo izvedeli v prihodnjih mesecih.

 

 

Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.