Pregled dogajanja:

Zasedanje ameriške centralne banke minuli teden je minilo brez večjih pretresov, a dogajanje na delniških trgih je bilo vse prej kot mirno. Ameriški indeksi so v dveh zaporednih dneh zabeležili najprej največji dnevni skok nato pa še padec vrednosti v letošnjem letu. Prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell je minulo sredo naznanil 0,5 % dvig obrestne mere ter začetek postopnega krčenja centralno bančne bilance v juniju, torej v skladu z napovedmi in pričakovanji trga. Porast tečajev je nato Powell sprožil s svojim govorom, v katerem je izpodbijal špekulacije o dvigu ključne obrestne mere za 0,75 % na naslednjih zasedanjih ter zagotovil, da je recesija v ameriškem gospodarstvu vsaj v bližnji prihodnosti malo verjetna. A že naslednji dan se je sentiment na trgu močno obrnil ter na ameriške borze prinesel najslabši dan po začetku leta 2020. V petek se je razburkan teden na Wall Streetu zaključil v luči podatkov ameriškega trga dela, ki še ne kaže znakov upočasnjevanja gospodarstva. Še zmeraj je v teku sezona objav četrtletnih rezultatov. Po objavi slabih 90 % podjetij iz indeksa S&P 500 kaže, da je povprečna rast dobička v prvem četrtletju na letni ravni znašala okrog 9 %, torej precej bolje od napovedi. Absolutni zmagovalec prvega četrtletja je energetski sektor, povprečna rast dobičkov na letni ravni v panogi je znašala kar 238 %.

Izmed evropskih podjetij je minuli teden rezultate poročal Adidas. Pri podjetju so občutno znižali napoved prodaje v letošnjem letu, dobiček prve tri mesece letos je v primerjavi z lani padel za slabih 40 %. Kot glavni razlog so izpostavili zaprtje gospodarstva na Kitajskem, sicer pa so v celoti gledano največja evropska podjetja v prvem četrtletju pustila precej soliden vtis. Manj optimistične so napovedi za prihajajoča četrtletja. Vse bolj verjetno se zdi, da bo po osmih letih negativnih obrestnih mer julija tudi Evropska centralna banka začela cikel zaostrovanja, kar povečuje razliko v zahtevani donosnosti med nemškimi in obveznicami periferne Evrope ter prinaša skrbi za visoko zadolžene države, ki so odvisne od ECB programa odkupovanja obveznic. Iz tega vidika bi lahko bila problematična zlasti Italija. V zvezi z embargom EU na rusko nafto končen dogovor med članicami še ni bil dosežen. Državam, ki so najbolj odvisne od dobave iz Rusije ter najbolj kritične do predloga – Madžarski, Slovaški in Češki, bo kot kaže dodeljen dodaten čas za iskanje alternativnih rešitev. Dvoletnega prehodnega obdobja do popolne neodvisnosti od ruske nafte si zdaj želi tudi Bolgarija. Napovedi Von der Leynove o končnem dogovoru so bile torej preuranjene. Vojna v Ukrajini ostaja največje geopolitično tveganje, ki še naprej močno negativno vpliva predvsem na evropska gospodarstva, kakršne koli prekinitve spopadov pa zaenkrat ni na vidiku. Sankcije torej ostajajo in se bodo očitno še okrepile.

Preostale pomembne centralne banke evropskih držav, ki ne spadajo v evro območje, so precej bolj pohitele z zaostrovanjem denarne politike. Bank of England, ki opozarja, da bi v Veliki Britaniji inflacija letos lahko presegla 10 % je ključno obrestno mero dvignila na 1 %, podoben korak za junij napoveduje norveška centralna banka Norges Bank. Obresti pospešeno dvigata tudi Poljska in Češka, kjer inflacija že dosega 10 %.

Padci vrednosti na razvitih delniških trgih, rast zahtevanih donosov obveznic in vse močnejši ameriški dolar, so negativni zunanji dejavniki za trge v razvoju, nič kaj bolj optimistične niso niti vesti s Kitajske, kjer uradni Peking še ne napoveduje sprostitev strogega zaprtja v nekaterih mestih. Na Kitajskem je bila letošnja potrošniška poraba med 5-dnevnim praznikom dela 43 % nižja kot v lanskem letu, močno so v aprilu padli tudi indeksi nabavnih menedžerjev. Krepitev logističnih težav vse bolj skrbi nabavne managerje in zdi se, da bo poleti in jeseni prišlo do pravega pomanjkanja sestavnih delov v ameriškem in evropskem gospodarstvu. Vse skupaj je negativno vplivalo tudi na cene materialov, katerih cena se je v povprečju, v zadnjem mesecu, znižala za približno 20 %. A ostaja odprto vprašanje, kakšne so dejanske pogodbene cene za nakupe surovin velikih kupcev in kako močna je njihova povezava z borznimi nihanji. Povsem možno oziroma verjetno je, da se bodo višje cene surovin iz zadnjega pol leta v dolgoročnih pogodbah šele odrazile tekom poletja in jeseni, kar bo dodatno vzpodbudilo inflacijo. Jesen nas čakajo višje položnice, kar bo povsod po svetu negativno vplivalo na razpoloženje potrošnikov.

Rdeče so bili obarvani tudi tečaji na Ljubljanski borzi, SBI TOP je na tedenski ravni izgubil dobra 2 % in trenutno trguje pri vrednostih okrog 1150 točk. Vlagatelji se osredotočajo predvsem na predloge dividend za leto 2022, ki bodo pri večini domačih delniških družbah ostale zajetne. Najbolj bo narasla donosnost dividende Zavarovalnice Triglav, Save Re in Petrola.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija ostaja nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

 

 

Čeprav naj bi imele članice kartela vsaj na papirju dovolj presežnih kapacitet, da lahko s povečano proizvodnjo zapolnijo vrzel na strani ponudbe, pa se danes kaže, da so leta zanemarjanja investicij v proizvodno in distribucijsko opremo pri nekaterih članicah pustile negativne posledice, zaradi česar naj bi bile že pri trenutnih ravneh proizvodnje na operativnem maksimumu. Vse kaže, da bodo morali dodatne proizvodne kapacitete zagotoviti kar Savdska Arabija, Združeni Arabski Emirati in Irak.

Analitiki ocenjujejo, da naj bi zaradi vojne ruska proizvodnja v naslednjih mesecih upadla za približno 2 milijona sodčkov dnevno, kar bi lahko, če preostale svetovne proizvajalke z večjo proizvodnjo tega ne bodo zmožne nadomestiti, močno porušilo ravnovesje na naftnem trgu, cena surove nafte pa bo poletela v nebo. Članice OPEC+ so se že pred časom zavezale k povečanju proizvodnih kapacitet, vendar pa zaradi že omenjenih razlogov ne držijo koraka z začrtanim ciljem. Največji razkorak med ciljno in realizirano proizvodnjo je zaznaven v Azerbajdžanu, Bruneju, Maleziji in – kar je še posebej zaskrbljujoče – v Angoli in Nigeriji. Poleg tega ostaja še vedno odprto vprašanje iranskega jedrskega programa in s tem iranske proizvodnje surove nafte. Iran ima četrte največje svetovne zaloge surove nafte in je pred ponovno uvedbo ameriških sankcij leta 2018 k svetovni proizvodnji prispeval skoraj 4 milijone sodov surove nafte dnevno. Trenutno Iran proizvede 2,5 milijona sodov dnevno, njihov energetski minister pa je nedavno izjavil, da bi lahko v primeru pozitivnega razpleta pogajanj ponovno dosegel maksimalne proizvodne kapacitete v dveh mesecih od dneva umika sankcij. Kot vidimo, imamo na naftnem trgu veliko odprtih vprašanj in negotovosti, zaradi česar lahko pričakujemo zelo pestro nadaljevanje leta.

 

 

 

Pregled dogajanja:

Zaradi praznikov okrnjeno trgovanje na borzah, je v minulih dneh potekalo precej v skladu z dogajanjem v zadnjem obdobju. Izgubljale so predvsem delnice rastočih panog – tehnološki Nasdaq je še nekoliko povečal zaostanek za indeksom glavnega trga S&P, rast pa nadaljujejo delnice iz energetskega sektorja in deloma materialov. V središču pozornosti vlagateljev ostaja inflacija, najnovejše merjenje za ZDA v marcu je pokazalo 8,5 % dvig cen na letni ravni.

Kljub temu, da je indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA pričakovano znova dosegel rekordne vrednosti zadnjih nekaj desetletij, nekateri podatki le kažejo na to, da bi vrh lahko bil blizu oziroma že dosežen. Osnovna inflacija, ki vključuje predvsem dobrine, izključuje pa energente in hrano, je bila namreč v marcu na mesečni ravni nižja od pričakovanj, s 0,3 %. Višje obrestne mere že nekoliko vplivajo na zaviranje povpraševanja na nepremičninskem trgu (povprečna fiksna obrestna mera na 30-letno hipoteko v ZDA je zrasla na 5 %), kar bi v prihodnjih mesecih moralo umiriti rast cen nepremičnin ter najemnin. Nekoliko so se že spustile cene rabljenih avtomobilov. Izpostaviti je potrebno, da se narava inflacije v ZDA precej razlikuje od evropske, kjer je situacija še bolj negotova in odvisna od razpleta konflikta med Rusijo in zahodom, prav tako Evropska centralna banka v primerjavi s Fed zaenkrat ostaja bolj zadržana v odgovoru na rast cen. Napovedi povratka proti ciljnim 2 % letne inflacije se v evro območju pomikajo vse bolj v prihodnost.

Rezultati poslovanja največjih ameriških bank za prvo četrtletje letos so prišli brez večjih presenečenj, dobički v primerjavi z lanskim rekordnim letom so sicer močno padli, a primerjava ni povsem realna, saj so bili lanskoletni izjemni rezultati predvsem posledica močnega okrevanja po epidemiji. Vseeno iz najpomembnejših bank opozarjajo na posledice vojne ter inflacije, kar se je najbolj odražalo na zmanjšanju prihodkov iz segmenta investicijskega bančništva. Zlasti se je v zadnjih tednih upočasnila izdaja začetnih javnih ponudb delnic (IPO) ter storitev v zvezi z prevzemi in združitvami podjetij (M&A). Banke so tradicionalno odprle sezono objav četrtletnih rezultatov na Wall Streetu, že ta teden sledijo nekatera pomembna imena, kot je Netflix, Johnson&Johnson ter Tesla. Ustanovitelj slednje, kontroverzni Elon Musk, je nedavno dvignil veliko prahu s ponudbo za prevzem Twitterja.

Na trgih v razvoju je presenetila kitajska centralna banka, ki se na zadnjem zasedanju kljub upočasnjevanju gospodarstva zaradi strogih epidemioloških ukrepov, ni odločila za nižanje obrestne mere. Pri People’s Bank of China so, kot razlog izpostavili rast cen hrane in energije, bržkone pa sta na odločitev vplivala tudi ostrejša denarna politika v ZDA – zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je prvič po 12 letih zrasla nad zahtevano donosnost kitajske z enako ročnostjo, kar zmanjšuje privlačnost kitajskih obveznic za tuje vlagatelje, ter podatki kitajske gospodarske rasti v prvem tromesečju, v katerih se ustavitev gospodarstva v posameznih predelih države še ni odražala.

Na energetskih trgih vse od začetka ruske invazije v Ukrajini prevladuje velika nihajnost. Tedenski premiki tržne cene sodčka ameriške surove nafte WTI za 10 do 15 dolarjev so postali stalnica. Glavni dejavnik, ki določa gibanje cene je vprašanje, ali bo EU sprejela embargo na rusko nafto in zemeljski plin. Trenutno kaže, da bi se to lahko postopoma zgodilo v šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki naj bi bil sprejet po francoskih predsedniških volitvah, ki bodo tako kot slovenske parlamentarne potekale 24. aprila. Cena sodčka surove nafte ostaja krepko nad 100 dolarjev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije a delniški trg se drži zelo dobro. Inflacija je osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kakšen bo odgovor ECB ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju.

 

 

Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Borzni indeksi so se v minulih dneh ob ponovno ostrejših tonih predstavnikov ameriške centralne banke ter okrepljenem strahu pred recesijo v razvitih gospodarstvih obrnili navzdol. V skladu z zaostrenimi pričakovanji glede denarne politike so zgubljale predvsem delnice iz tako imenovanih »rastočih« segmentov trga na čelu z informacijsko tehnologijo, ki v letu 2022 precej zaostaja za preostalimi panogami, medtem pa so rast zabeležili tipični predstavniki defenzivnih ter necikličnih delniških naložb, kot je zdravstvo in nujna potrošnja.

Padec tečajev je minuli torek najprej sprožil govor članice odbora guvernerjev ameriške centralne banke Lael Brainard. Sicer znana kot predstavnica Fed, ki podpira ohlapno denarno politiko, je Brainardova tokrat v odgovor na previsoko inflacijo zagovarjala hitro krčenje bilance Fed ter bolj agresivno postopanje od pričakovanj. Padci so se nato stopnjevali ob objavi zapisnika o marčevskem rednem srečanju ameriške centralne banke, kjer so uradniki napovedali krčenje bilančne vsote za 95 milijard ameriških dolarjev mesečno, kar je 15 milijard več od predhodnih pričakovanj. Jasno je, da so bile prvotne napovedi centralnih bank o zgolj prehodno povišani inflaciji zaradi izpadov v oskrbovalnih verigah in odprtju gospodarstev po epidemiji podcenjujoče, k temu je seveda botroval tudi izbruh vojne v Ukrajini. Odločevalci so tako primorani odločno ukrepati, kar prinaša drugačne razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu, kot smo bili vajeni v zadnjih letih ekstremno ohlapne denarne politike. V ZDA bodo ta teden sezono objav rezultatov poslovanja za prvo četrtletje začele največje ameriške banke. V primerjavi z močno rastjo profitov podjetij na ameriški borzi v zadnjih četrtletjih, so pričakovanja za prvo tromesečje letošnjega leta precej manj optimistična, znotraj ameriškega S&P 500 naj bi bila povprečna rast čistega dobička na letni ravni okrog 5 %, a zaradi inflacije ter vojne v Ukrajini so napovedi precej negotove. Ta četrtek bodo pod drobnogledom tudi podatki o marčevski inflaciji v ZDA, ki naj bi ravno v marcu in aprilu dosegla vrh.

Ravno tako v četrtek, se bo v Frankfurtu sestal svet evropske centralne banke, ki je vse bolj razdeljen na dva tabora. Na eni strani »jastrebje« člane, ki se zavzemajo za odločnejše zaostrovanje s hitrim dvigom obrestnih mer in krčenjem bilance ECB, ter na drugi strani na bolj »golobje« predstavnike, ki opozarjajo na upad gospodarske aktivnosti ob ponudbenem šoku po začetku vojne v Ukrajini, zaradi česar naj trenutno zaostrovanje denarne politike ne bi bilo smotrno. Pozornost javnosti in vlagateljev na evropskih trgih je bila usmerjena tudi na predsedniške volitve v Franciji, kjer se bo o zmagovalcu odločalo v drugem drogu 24. aprila. Finančni trgi so bolj naklonjeni proevropskemu Macronu, ki bi v primerjavi z Le Penovo prinesel nekaj več umirjenosti v evropsko gospodarstvo, po Brexitu in novem mandatu Orbana na Madžarskem.

Na Kitajskem strogo zaprtje nekaterih mest, zlasti Šanghaja, zopet povzroča motnje v oskrbovalnih verigah, proizvodnja v mnogih podjetjih je ustavljena. Vpliv ničelne covid-19 politike se že odraža na kitajskih finančnih trgih in v gospodarstvu. Svetovna banka je za ukrajinsko gospodarstvo letos napovedala kar 45 % padec BDP, po njihovih ocenah naj bi več kot polovica podjetij v državi popolnoma prekinilo poslovanje, večina ostalih podjetji pa obratuje v zmanjšanem obsegu. Onemogočen ladijski promet iz pristanišč v Črnem morju je izvoz žita zmanjšal za 90 %, celotni izvoz ukrajinskega gospodarstva pa za polovico. Vpliv vojne bo močno prizadel tudi gospodarstvo sosednjih držav, ki so trgovinsko zelo povezane z Ukrajino.

Na valutnem trgu se nadaljuje rast ameriškega dolarja, ki je pri najvišji vrednosti v zadnjih dveh letih. Druge centralne banke po vsej verjetnosti ne bodo sledile tempu zaostrovanja denarne politike Fed, kar preostale valute postavlja pod pritisk. Evro je trenutno pri vrednosti okrog 1,09 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Inflacija postaja osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

 

Vojna v Ukrajini je po letih rasti kapitalskih trgov to vprašanje le še okrepila in s seboj poleg človeške tragike, uničenja in obupa prinesla tudi povsem realne ekonomske posledice. Te krepijo trende, ki so se že pred tem pojavili v glede katerih se je upalo, da bodo odločevalci – predvsem politiki in centralne banke – našli prave odgovore in omilili njihov učinek. Govorimo o rasti cen surovin in energentov, o inflaciji, logističnih težavah in geopolitičnih napetostih.

Cene surovin in energentov so začele naraščati že pred vojno. Vojna je ta trend le pospešila – v enačbi je zaradi sankcij in izpada proizvodnje zmanjkal del dobav. A glavni vzrok rasti, tako pred vojno kot v vojni, so ohlapna denarna politika ter nizke obrestne mere in tiskanje denarja. Cene bodo rasle do ravni, ko se bo poraba surovin in energentov zaradi draginje tako zmanjšala, da se bo vzpostavilo novo ravnotežje. Ne enega ne drugega ne bo zmanjkalo, le dražje bo oboje, to pa lahko prinese nove politične napetosti predvsem na trgih v razvoju. Geopolitične napetosti se tako ne zmanjšujejo, ampak krepijo. Razdor med Rusijo in Zahodom se je krepil že vse od leta 2014 in zdaj kulminiral s hudimi gospodarskimi sankcijami, a osrednja točka je še vedno Kitajska in njen odnos z ZDA.

Kitajska je drugo največje svetovno gospodarstvo. Rusija bo po upadu BDP zdrsnila močno navzdol in izpadla iz prve dvajseterice. Zato je kljub vojni in njenemu vplivu na Evropo z ekonomskega vidika za preostali svet pomembno, kako se bodo razvijali odnosi Kitajske z ZDA in Evropo. Kitajska obravnava izbruhov koronavirusa in nadaljevanje njene politike ničelne stopnje tolerance do covida z zapiranjem celotnih mest in regij še naprej ustvarja logistično nočno moro, ki se zdaj počasi seli v Evropo. Kar smo pred meseci videli v ameriških pristaniščih, se po poročanju dogaja tudi v Evropi, celo v Luki Koper. V globaliziranem svetu se težave prej ali slej pojavijo povsod, tudi pri nas. Izzivi v globalnih dobavnih verigah skupaj z rastjo cen surovin in energije so najpomembnejši generator inflacije, ki bo višja od pričakovanj. Na drugi strani obe težavi skupaj z geopolitiko zavirata gospodarsko rast. Stagflacija je beseda, ki kot mora preganja analitike in jim krati spanec.

Tako okolje je precej drugačno, kot smo ga bili varčevalci vajeni v zadnjem desetletju. Slovenski varčevalci so zelo vezani na bančno varčevanje. Prihranki na bankah presegajo 24,3 milijarde evrov in se hitro povečujejo. Samo januarja letos so se depoziti gospodinjstev v bankah povečali za skoraj 300 milijonov evrov. Del prihrankov se zliva v nepremičnine, a te se zdijo drage in donosi iz najemnin so postali zelo nizki. Slovenci smo podhranjeni, kar zadeva razpršene globalne naložbe, tako obvezniške kot delniške. Zaradi dvigovanja obrestnih mer se trenutno obvezniške naložbe zdijo manj zanimive kot delniške, a izgovor, da trenutno ni primeren čas za vlaganje ne v ene ne v drugo kategorijo, je eden slabših. Treba se je zavedati, da bo višja inflacija krepko načela prihranke na bankah. Obrestna mera na depozite pa bo še dolgo negativna. Globalne delnice ponujajo delno zaščito pred inflacijo, nekatere panoge precej boljšo kot druge; s primerno naložbeno strategijo se da prihranke precej bolje zaščititi, kot če jih zgolj pustimo ležati na banki. Podjetja in gospodarstva tudi v težavnem okolju ostajajo vir podjetniške iniciative in rasti. Nesodelovanje pri delu tega razvoja se je pokazalo za nespametno. Popolnoma iste izgovore smo poslušali v času po finančni krizi okoli leta 2010, pa kasneje, ko je »grozil« razpad evra itd. Prihodnost, tako kot vedno doslej, ostaja negotova. Pravi odgovor na negotovost pa je razpršitev in ne koncentracija prihrankov ter kapitala. Negotovi časi namreč povečujejo tveganje napačne odločitve, da smo prihranke skoncentrirali v napačni naložbi.