Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Najpomembnejši globalni delniški indeksi so v preteklem tednu ponovno izgubljali na vrednosti. Ameriški S&P 500 je minuli ponedeljek vstopil v območje medvedjega trenda (popravek večji od 20 % od lokalnega vrha) ter nato teden sklenil s 6 % padcem. V prvih mesecih letošnjega leta so bili padci vrednosti tečajev izraziti predvsem med t.i. »growth« oziroma rastočimi delnicami, ki so ob predhodno zelo visokih vrednotenjih občutljive na dvig obrestnih mer. V zadnjem obdobju pa so se padci stopnjevali tudi na drugih segmentih trga. Glavni razlog je ohlajanje gospodarske aktivnosti in nepredvidljivi obeti za prihajajoče mesece. V relativno kratkem času so se namreč tržna pričakovanja močno poslabšala in recesija počasi trka na vrata.
Prodaja na drobno je v ZDA maja upadla za 0,3 %. Pesimistični so bili tudi podatki o industrijski ter tovarniški proizvodnji, višje obrestne mere pa že vplivajo tudi na nepremičninski trg. Če je bilo na Wall Streetu še v začetku pomladi govora o postopni vrnitvi gospodarstva v območje običajne dolgoročne rasti ob nekoliko višjih obrestnih merah, ki bi pomagale inflacijo spraviti nazaj proti 2 %, je po ocenah ameriške investicijske banke JPMorgan, v trenutne vrednosti na kapitalskih trgih vračunana že 85-odstotna verjetnost recesije. Najpomembnejši dejavnik za tako hitro spremembo gospodarske slike je seveda inflacija, ki načenja kupno moč. S tem centralne banke sili k vse bolj agresivnemu zategovanju denarne politike. Ameriška centralna banka je pretekli teden ključno obrestno mero dvignila za 0,75 %, kar je bil največji dvig na posameznem zasedanju po letu 1994. Nekaj podobnega je Fed napovedal tudi za naslednje zasedanje, ki bo julija. Fed tako za razliko od zadnjih kriz rešuje predvsem »main street« oziroma realno gospodarstvo, delniški trgi pa so zaradi manjše likvidnosti, višjih diskontnih stopenj in zaostrovanja pogojev financiranja, pod pritiskom. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da je delniški trg vodilni indikator dogajanja v realnem gospodarstvu. V cene vrednostnih papirjev so torej že vračunana tržna pričakovanja prihodnjih gibanj, v praksi za naslednjih štiri do šest mesecev. Ameriški borzni indeks S&P 500 je zgodovinsko gledano v povprečju dno dosegel štiri mesece pred koncem recesije, medtem ko je bil povprečni donos indeksa znotraj obdobij recesije po letu 1945 celo rahlo pozitiven (+1 %). Obrat trenda na borzah torej lahko pričakujemo precej pred koncem morebitne recesije.
V Evropi je teden minil v znamenju izredne seje Evropske centralne banke (ECB). Le slab teden dni po tem, ko so pri ECB na rednem zasedanju predstavili načrt za prenehanje kupovanja obveznic in dvig ključne obrestne mere v juliju, so evropski centralni bankirji v strahu pred ponovitvijo dolžniške krize, ki je pred desetimi leti skoraj povzročila razpad EU, sklicali še izredno sejo. Zahtevana donosnost obveznic visoko zadolženih evropskih držav, predvsem Italije, Španije in Grčije je namreč skokovito narasla. Svet ECB je po izredni seji napovedal novo orodje s katerim naj bi šibkejša gospodarstva znotraj evro območja obvaroval pred višjimi stroški zadolževanja, ki bi lahko ogrozili solventnost nekaterih držav. Podrobnosti o orodju še niso znane, jasno pa je, da se bo težko izogniti polemikam in razdeljenosti med interesi problematičnih držav članic na eni ter bolj varčnih, predvsem Nemcev, na drugi strani. V Evropi se pospešeno nadaljuje tudi iskanje alternativnih rešitev za izpad ruskih energentov. Po tem, ko je bila pretekli teden dobava ruskega plina v Francijo popolnoma prekinjena, v nekatere druge države pa močno zmanjšana, je Nemčija za potrebe proizvodnje električne energije sprejela odločitev o povečani uporabi premoga. V sili razmer bo torej evropskim politikom potrebno požreti nekatere okoljske zaveze, kajti zgolj zanašanje na zelene vire, uvoz iz drugih držav in varčevanje z energijo, bi lahko bili premalo za prihajajočo jesen in zimo.
Pozitivno so zopet izstopale kitajske delnice in domača borza. Na Kitajskem se je v mesecu maju presenetljivo okrepila industrijska proizvodnja, umirja se tudi epidemija in s tem omejitveni ukrepi, borzni indeksi pa so rahlo pridobivali. Domači indeks SBI TOP se je sicer na tedenski ravni nekoliko pocenil, a padci so bili v primerjavi z razvitimi trgi omejeni. Na skupščini Cinkarne Celje je bilo potrjeno zvišanje dividende na 31,89 evra za delnico, dividendna donosnost je zrasla na 10 odstotkov.
Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic je na podlagi podatkov o inflaciji in dvigu ključne obrestne mere za 0,75 %, v začetku preteklega tedna za kratko splezala vse do 3,5 %, kar je največ v 11 letih. Proti koncu tedna so nato cene obveznic nekoliko zrasle, zahtevana donosnost je tako padla na okrog 3,25 %. Na trgu evropskih državnih obveznic se je po izrednem srečanju ECB zmanjšal »spread« oziroma razlika med zahtevano donosnostjo med nemškimi in obveznicami problematičnih držav južne Evrope. Zahtevana donosnost italijanske 10-letne obveznice je trenutno pri 3,75 %, nemške z enako ročnostjo pa pri 1,68 %. Dolar ostaja zelo močan na nivoju 1,05 dolarja za evro in pariteta, ko bo 1 evro veljal 1 dolar se v luči počasnih in na trenutke zmedenih evropskih odločitev zdi vse bolj verjetna.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa močno še vedno vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.