Polletni rezultati prihajajo

Kljub temu, da se počitnice počasi iztekajo in se življenje v gospodarstvo vrača nazaj, pa na Ljubljanski borzi vlada mrtvilo. Avgust je čas za objave in analize polletnih rezultatov borznih družb, saj morajo ta po pravilih Ljubljanske borze do konca meseca pokazati, kakšno je bilo poslovanje v prvi polovici leta.

 

Tradicionalno rezultate prva objavi novomeška Krka, sledijo ji NLB, obe zavarovalnici, Triglav in Sava, proti koncu meseca pa še Petrol, Telekom in Luka Koper. Še posebej je pozna objava značilna za Luko Koper, ki svoje rezultate objavi zadnja. Vlagateljev taka praksa ne razveseljuje, saj bi morala borzna podjetja tekmovati med seboj, katera bo poslovala najbolj transparentno, v to rubriko pa sodi tudi ažurnost in hitrost podajanja informacij o poslovanju.

Denimo, ameriška kotirajoča podjetja, ki so zaradi geografske razpršenosti multinacionalke po poslovni organizaciji pa konglomerati, objavljajo svoje kvartalne rezultate mnogo hitreje kot nekatere omenjene družbe. Tudi pri sosedih na Hrvaškem je ta rok bistveno krajši. Podjetja imajo za objavo četrtletnih rezultatov namreč čas največ do enega meseca po koncu četrtletja.

Primer dobre prakse

Svetla izjema pri nas in zato jo postavljam za vzgled vsem drugim, je Skupina Krka. Novomeščani so preliminarne finančne rezultate prvega polletja javno predstavili že osem dni po izteku poslovnega obdobja, in sicer 7. julija na skupščini delničarjev. In to ne samo skupne prihodke in ocene dobička, temveč tudi razmeroma podroben pregled poslovanja po regijah.

Primer dobre prakse, ki jo velja nadaljevati in spodbujati tudi pri ostalih družbah najvišje kotacije Ljubljanske borze. Krka posluje dobro, letošnji dobiček je rekorden, vendar pa je tak zaradi močne rasti ruskega rublja v primerjavi z evrom. V drugi polovici leta bo dobiček seveda bistveno nižji, vendar pa skupna ocena letošnjega poslovnega leta ostaja solidna.

Solidno posluje tudi NLB, čeprav je rezultat drugega četrtletja pred oslabitvami in rezervacijami za 6 odstotkov slabši kot v prvem četrtletju. Tudi NLB ima v prvem polletju podobno kot Krka rekorden dobiček in tudi NLB ga do konca leta ne bo podvojila. Če ima Krka »izredni« dobiček zaradi rasti ruskega rublja, pa ima NLB le-tega zaradi pripojitve slovenskega dela Sberbanke.

Kar 173 milijonov evrov odpade na tako imenovano negativno dobre ime, ki se šteje v dobiček in kapital Skupine NLB. Obe podjetji sta tako zaradi posledic vojne v Ukrajini skupaj pridelali skoraj 300 milijonov evrov dodatnega dobička v prvem polletju 2022, z dodatkom da Krkin del ostaja nerealiziran in predstavlja tveganje, da bo ob morebitnem ponovnem padcu rublja do konca leta ta močno zmanjšan. Pri NLB jeseni pričakujemo še drugi del dividende v višini 50 milijonov evrov oziroma 2,5 evra na delnico.

Zavarovalna skupina Sava, kot se po novem imenuje skupina družb, ki je nastala okoli Pozavarovalnice Sava RE, nadaljuje z rastjo zbranih kosmatih premij oziroma zavarovalniških prihodkov. Letošnja rast premij sicer ni tako intenzivna kot je bila lanska, pa vendar beležijo skoraj 5 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček je sicer nižji za 33 odstotkov, vendar je padec od lanskega rekorda bolj ali manj pričakovan.

Ta teden sledijo še rezultati Petrola, Telekoma in zadnje, Luke Koper.

 

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima več kot 15 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (odslej Generali Investments) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.