Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Prvi polni septembrski teden bistvenih sprememb pri trendih ni prinesel. Pandemija se je nekoliko umirila v ZDA in Južni Ameriki, številke okuženih v Evropi dosegajo rekordne številke, a smrtnost in hospitalizacije so bistveno nižje kot spomladi. Dejstvo je, da danes bolje poznamo virus in imamo tudi boljši odgovor nanj, a vseeno ostaja odprto vprašanje, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države zagotavljajo, da bo obseg omejitev in karanten manjši kot je bil spomladi, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem v storitvenem sektorju, je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Turizem in letalska industrija ter s tem povezane storitve se še naprej krčijo (upad potnikov pri enem večjih evropskih operaterjev letališč, Fraport, je približno 80 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, upad transporta blaga pa le nekaj odstotkov). Gospodarska aktivnost v drugem četrtletju je bila pričakovano slaba in upad je eden najglobljih po drugi svetovni vojni, a situacija se je v poletnih mesecih popravila v obliki črke »V«, kar vnaša optimizem v gospodarstvo in na trge. Težji del je sicer pred nami, namreč ohraniti pozitivno rast gospodarstva, zato centralne banke še naprej delujejo zelo spodbujevalno. Obrestne mere bodo še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več), obenem pa bi Fed inflacijo spustil tudi nad nivo 2 %, saj zasleduje cilj 2 % povprečne inflacije v daljšem obdobju, inflacija pa je pod 2 % že praktično slabo desetletje. Zadnji inflacijski podatki ne kažejo v smer, da bi se nivo inflacije premaknil nad dolgoročno raven Fed. Edina »inflacija«, ki jo vidimo, je trenutno v premoženjskih razredih, zadnje tedne predvsem v tehnoloških delnicah. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se je zadnji teden nekoliko umirila, vseeno pa se bliža dan, ko bodo ZDA zaostrile dostop nekaterih kitajskih podjetij do visokotehnoloških izdelkov zahodnih podjetij, kar na trge vnaša nemir. Odstop japonskega premierja zaradi zdravstvenih razlogov ni prinesel bistvenih sprememb, saj se pričakuje nadaljevanje relativno stabilne japonske gospodarske politike »abenomics«. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, kar vse bolj skrbi ECB, a pogajanja o brexitu, ki se ne premaknejo nikamor, bodo verjetno z negotovim izidom do zadnjega trenutka zavirale rast evra v primerjavi z dolarjem.

– Trgi so po dolgih tednih bikovskega trenda konec prejšnjega tedna hitro zdrsnili v korekcijo. Najbolj so jo občutile najhitreje rastoče tehnološke delnice in predvsem delnice, kjer so vrednotenja postala vse bolj »pravljična«. Apple in Tesla sta takoj po razdelitvi delnic zabeležili rast tečaja, a pokazalo se je, da ameriški pregovor »kupuj ob govoricah, prodaj ob novicah« drži. Tesli je do močnejše korekcije »pomagala« tudi ponovna ne vključitev v glavni ameriški delniški indeks S&P. Vrednotenja predvsem tehnoloških delnic in delnic povezanih z on-line ekonomijo ostajajo visoka. Situacija še naprej spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom pika com balona. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala v nedoločeno prihodnost. Vlagateljem se zdi, da nimajo alternative zaradi nizkih obrestnih mer. Poslovanje tehnoloških podjetij je dobro, stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev (pre)velik, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Zadnje tedne se je rast ustavila v ostalih koronsko zmagovalnih panogah kot sta zdravstvo in osnovna potrošnja, saj se v teh dveh panogah pričakuje normalizacijo razmer oz. počasnejšo rast v prihodnjem letu. Na drugi strani imamo podjetja iz najbolj prizadetih panog (turizem, letalska industrija, avtomobilizem itd.), kjer narašča nihajnost, tečaji pa se dnevno prilagajajo informacijam o cepivih ali pa večjemu skoku števila okužb v določeni regiji ter sporočilom podjetij o njihovih pričakovanjih. Negotovost je precejšnja in se s prihodom jeseni/zime v večini razvitih gospodarstev povečuje, kar manjša zanesljivost napovedi podjetij v teh panogah. Nekateri trendi, kot so več online nakupov ali delo od doma, počasi postajajo stalnica in investitorji se prilagajajo na spremenjeno situacijo. Visoka vrednotenja trgov in predvsem tehnoloških delnic kažejo, da se popravek lahko nadaljuje, zato je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Posamezne panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub korekciji sili v rast predvsem delniških tehnoloških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, čeprav je položaj svetovne ekonomije kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost v jesensko zimskem obdobju nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Kljub nekajdnevni korekciji pa je le-ta odnesla zgolj rast zadnjega tedna ali dveh in donosi teh delnic so od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Trgi ostajajo nepredvidljivi in v jesensko zimskem obdobju pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

Kljub krizi se trgi spogledujejo z vrhovi

 

Zakaj pa trgi rastejo, četudi se realno gospodarstvo spogleduje z največjimi padci v bližnji zgodovini? Odgovor se skriva v razumevanju dejanj odločevalcev (centralnih bank kot naddržavnih inštitucij in državnih vlad). Vsi so se namreč v tem kritičnem času odzvali s povečanjem trošenja, ki si ga sposojajo iz prihodnosti.

Bolj kot so razmere slabe, več trošijo. Torej je slaba novica za realno gospodarstvo dobra novica za finančne trge. Na drugi strani bi si obetali, da velja tudi obratno. A v zadnjem času je ravno nasprotno. Torej je zdaj dobra novica tudi dobra, saj bo svet lahko šel nazaj v normalno delovanje in finančni trg bo lahko rastel. Kdaj pa potem lahko pade? Najlažje, ko zmanjka likvidnosti oziroma se tiskarski stroji ugasnejo. Česar pa na kratek do srednji rok ni pričakovati, vsaj glede na sporočila centralne banke.

Verjetnost moje teze se skriva v komunikaciji Jeromeja Powlla na najpomembnejši letni konferenci za centralne bankirje v ameriškem mestu Jackson Hole, ki je bila konec avgusta. Napovedal je izsledke opravljene revizije denarne politike. Verjetno najpomembnejša teza je bila napovedana sprememba inflacijskega targetiranja, ki bo po novem ciljala povprečno inflacijo v času.

Z drugimi besedami to pomeni, da bo obdobju nižje inflacije od cilja (v tem obdobju smo zdaj) sledilo obdobje višje in centralna banka s tem ne bo imela večjih problemov. S tem je odprl vrata še daljšemu obdobju večje denarne stimulacije. Zelo verjetno bo tudi Evropska centralna banka sledila omenjeni modifikaciji, kar bo vodilo v višjo inflacijo tudi v Evropi. Verjetno bo to tudi neka oblika »zdravila« za javne finance v prihodnjih letih (finančna represija v najfinejši obliki).

A kje se lahko romantična zgodba zaplete? Vzrokov je lahko kar nekaj (ameriške predsedniške volitve, trgovinske vojne, mediteranski energetsko-vojaški spopad, umazani brexit,…), a bistveni je očem težje viden. V starih časih so ga opazovali s tehtanjem zlatnikov, ki so s časom postajali vse lažji (v notranjosti so namreč zlato nadomeščale druge kovine). A dokler je imel vladar absolutno moč, je bil zlatnik pač ovrednoten kot zlatnik.

V času prehoda iz papirnega denarja v digitalni pa je ta moč zgoščena v kredibilnosti centralnih bank. Te so v času kriz najbolj pod pritiskom. Pod to predpostavko je smiselno veliko energije porabiti za spremljanje omenjenega. Najhujše je namreč obdobje, ko tudi deček opazi, da je cesar nag. Takrat je verjetno čas, da se odločimo za ponovni štart, z novo, »povnovredno« valuto.

A četudi damo črn scenarij na stran, saj mu kratkoročno ne pripisujem velike verjetnosti, bi me skrbelo, če bi imel svoje prihranke zgoščene v denarju, saj mu je po novem napovedana podvojitev izgube realne kupne moči v prihodnjem desetletju. In se še sprašujemo, zakaj nimamo svojega premoženja v naložbah s pozitivnim denarnim tokom, kot so delnice in obveznice.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

 

Pregled dogajanja:
– Nov teden, a situacija se v primerjavi s preteklim tednom ni bistveno spremenila. Pandemija se je nekoliko umirila v ZDA in Južni Ameriki, se pa krepijo številke v Evropi. Vprašanje, ki počasi prihaja v ospredje je, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo letos obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države zagotavljajo, da bo obseg omejitev in karanten manjši kot je bil spomladi, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem storitvenem sektorju je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Znana je večina podatkov za gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju. Podatki so pričakovano slabi in upadi so eni najglobljih po drugi svetovni vojni, a situacija se je v poletnih mesecih dovolj popravila, da to prinaša optimizem v gospodarstvo in na trge. Tudi centralne banke še naprej delujejo zelo spodbujevalno, kar je potrdil tudi sestanek v Jackson Holu v ZDA prejšnji teden, kjer je Fed potrdil, da bodo obrestne mere še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več), obenem pa bi Fed inflacijo spustil tudi nad nivo 2 %, saj bo zasledoval cilj 2 % povprečne inflacije v daljšem obdobju, inflacija pa je pod 2 % že praktično slabo desetletje. A kljub vsemu zadnji inflacijski podatki ne kažejo v smer, da bi se nivo inflacije premaknil nad dolgoročno raven Fed. Edina »inflacija«, ki jo vidimo, je trenutno v premoženjskih razredih, zadnje tedne predvsem v tehnoloških delnicah. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se je zadnji teden nekoliko umirila, dobri rezultati poslovanja kitajskih tehnoloških podjetij pa so poskrbeli, da so ti tečaji zabeležili prirast. Odstop japonskega premierja zaradi zdravstvenih razlogov ni prinesel bistvenih sprememb, se je pa zopet nekoliko povečalo zanimanje za japonske delnice. Pri analitikih so v območju »zanimivo za nakup« že vsaj zadnjih 5 let, a nikakor ne uspejo privabiti kupcev, ki bi jih potisnile na višje nivoje. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, zaradi česar zadnji še naprej nekoliko izgublja in tečaj se je povsem približal nivoju 1,20 dolarja za evro.

– Trgi so še naprej v bikovskem trendu, čeprav je rast skoncentrirana na zgolj peščico, predvsem tehnoloških delnic. Apple in Tesla sta po razdelitvi delnic zopet zabeležili rast tečaja in nekatera vrednotenja postajajo neverjetno visoka, razlogi za ta vrednotenja pa mejijo na pravljico, saj se nanašajo na pričakovanja v letih po 2025 ali celo 2030. Situacija spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom pika com balona. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge, zato le-ti nadaljujejo s svojo rastjo in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala v nedoločeno prihodnost. Na drugi strani je dobro poslovanje tehnoloških podjetij. Stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev vse večji, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Zadnje tedne se je rast ustavila v ostalih koronsko zmagovalnih panogah kot sta zdravstvo in osnovna potrošnja, saj se v teh dveh panogah pričakuje normalizacijo razmer oz. počasnejšo rast v prihodnjem letu. Na drugi strani imamo podjetja iz najbolj prizadetih panog (turizem, letalska industrija, avtomobilizem itd), kjer počasi narašča nihajnost, tečaji pa se dnevno prilagajajo informacijam o cepivih ali pa večjemu skoku števila okužb v določeni regiji. Negotovost je precejšnja in se s prihodom jeseni/zime v večino razvitih gospodarstvih povečuje, kar manjša zanesljivost napovedi podjetij v teh panogah. Nekateri trendi kot so več online nakupov ali delo od doma počasi postajajo stalnica in investitorji se prilagajajo na spremenjeno situacijo. Visoka vrednotenja tehnoloških delnic večajo tveganja za močnejši popravek, zato je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Posamezne panoge in delnice so zelo drage (in postajajo še dražje), a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast predvsem delniške tehnološke tečaje, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, a položaj svetovne ekonomije je kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost v jesensko zimskem obdobju nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in v jesensko zimskem obdobju pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Ne pozabimo na star borzni pregovor, da kdor unovčuje dobičke, težko propade.

 

 

Geopolitična tveganja trgov ne zanimajo

 

V Sredozemskem morju Italija, Francija in Grčija izvajajo vojaške vaje pred pragom Turčije, ta je zagrozila z “odločnimi povračilnimi ukrepi”. ZDA se ubadajo z vrsto mednarodnih konfliktov, zdaj tudi s potencialno ekplozivnim “medrasnim” konfliktom. Kapitalski trgi, napihnjeni s steroidi centralnih bank, pa niti ne trznejo.

Tajvan in Južnokitajsko morje ponovno postajata eksplozivni temi. Samo v zadnjih treh tednih je kitajska mornarica napovedala štiri različne vojaške vaje vzdolž svoje obale in teritorialnih voda, vse od zaliva Bohajskega morja na severu do Južnokitajskega morja, kjer so v zadnjih letih “zrasli” novi otoki pod kitajsko zastavo. Razlog za tako obsežne vojaške vaje naj bi bil povezan s povečano varnostno grožnjo v tajvanski ožini. Ne pozabimo, otoška država Tajvan je že vrsto let vroča točka med ZDA in Kitajsko. Kitajska šteje Tajvan kot del svojega teritorija, Tajvan pa si z močno podporo ZDA zelo prizadeva za neodvisnost. Ameriška mornarica je v zadnjem mesecu izvedla vojaške vaje v spornem Južnokitajskem morju, nedavno pa je tajvansko ožino preplula ameriška vojaška ladja. Dodatno je olje na ogenj prililo domnevno aktivno spremljanje kitajskih vojaških letal (nadzorovali naj bi jih s tajvanskim raketnim sistemom) med nedavnim obiskom ameriške zdravstvene delegacije v Tajvanu. Z izjemno obsežnimi vojaškimi vajami, ki naj bi potekale v treh različnih morjih, naj bi Kitajska preizkušala (recimo raje pokazala) zmožnost sočasnega bojevanja z večjim številom sovražnikov, ki bi ozemlje Kitajske napadli iz različnih smeri. Večina (zahodnih) analitikov meni, da je verjetnost odprtega konflikta še vedno izjemno majhna, strinjajo pa se, da je s povečano koncentracijo vojaških sil v teh vodah čedalje večja verjetnost “naključnega konflikta”, kar pa lahko hitro pripelje do resnih težav; spomnimo se nedavnega indijsko-kitajskega konflikta.

Podobno razkazovanje mišic pomenijo tudi omenjene pomorske vaje pred pragom Turčije. Ta je nedavno prišla na dan z novo idejo določitve pasu teritorialnih voda, ki naj bi se določal glede oddaljenosti od celine, izključujoč iz enačbe otoke. V skladu s to idejo bi Turčija pridobila velik del teritorialnih voda, ki zdaj pripadajo Grčiji, na nekaterih delih pa naj bi že začeli načrtovati ekonomsko izrabo potencialno bogatih najdišč nafte in zemeljskega plina. Glede na to, da je Grčija članica EU, obe državi pa sta članici Nata, bo rešitev konflikta izjemno težavna. K pomiritvi strasti je že pozvala Nemčija, ki je vse vpletene povabila na pogovore v Berlin. Ravno Nemčija je zaradi izjemno močne turške manjšine v kočljivem položaju, saj si zaradi možnosti notranjega upora verjetno ne more privoščiti odprtega (tudi vojaškega) konflikta s Turčijo, ki bi ga zaradi članstva v EU pričakovale ostale države članice EU. Glede na to, da so vse vključene države članice Nata, bo izjemno zanimivo spremljati, na katero stran se bodo postavile ZDA, ki potrebujejo teritorialne vode Turčije za prosto gibanje svojih pomorski sil, ki “pazijo” na Iran na eni strani in Rusijo na drugi.

Svet je na pragu vrelišča, enako pa lahko rečemo tudi za delnice ameriških tehnoloških podjetij, ki iz dneva v dan podirajo rekordne vrednosti in se ne ozirajo na dogajanje v svetu. Verjetno tudi zato, ker bomo na iphonu prek »live streama« na facebooku spremljali vse, kar se grdega dogaja v svetu, preden bomo na googlu poiskali izdelek, ki se nam je pokazal v oglasih na instagramu, in ga nato kupili pri Amazonu?

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Za predzadnji teden avgusta lahko rečemo nov teden, a dogajanje v svetu in na trgu ostaja. Ekonomska in politična situacija v svetu ostajata izredno kompleksni in negativno vplivata na trge, centralne banke, vlade pa to uspešno nadomeščajo s stimulativno politiko ter političnimi izjavami, kar podpira trge in jih sili na nove rekorde. Pandemija v državah izven Evrope kaže znake stabilizacije, čeprav so se številke okuženih in umrlih stabilizirale na zgornjih nivojih. Odprto ostaja vprašanje ali število okuženih raste počasneje, ker države enostavno niso sposobne večjega obsega testiranja kot ga izvajajo, a smrtnost v zadnjih tednih je kljub porastu še vedno krepko pod nivoji iz spomladanskega obdobja, saj se je struktura okuženih spremenila in sedaj zbolevajo mlajši, ki so se okužili na zabavah in počitnicah. Zadnje tedne skrbi krepitev okužb v prej relativno varnih državah Evrope, kjer se očitno obeta napeto jesensko – zimsko obdobje. Hiti se s cepivom in novimi metodami zdravljenja, kjer so testiranja v pospešenih fazah, trg pa se na vsako novico odziva pozitivno. Več pozornosti medijev se usmerja iz pandemije na politične napetosti v svetu, predvsem med ZDA in Kitajsko, kjer je jabolko spora kraja intelektualne lastnine, manifestira se z grožnjami kitajskim podjetjem, ki kotirajo v ZDA. Notranje politična predvolilna scena v ZDA je vse bolj napeta, negotova in polarizirana, kar vnaša negotovost na trge, protesti po mestih v ZDA se nadaljujejo, a so nekoliko izginili s prvih strani medijev. V teh trenutkih, konca poletnih počitnic, se zdi Evropa oaza miru, čeprav z Brexitom ni napredka in se pogajanja selijo v jesen. Ekonomsko je vse bolj zapleten položaj tako v Turčiji kot nekaterih drugih deželah južnega Mediterana. Višina podpore centralnih bank in držav trgom in gospodarstvu od začetka pandemije je po štetju banke Goldman Sachs presegla 20 trilijonov dolarjev in raste. Ta ogromna številka ima močan vpliv na vse trge, podpira negativne donose pri obveznicah, EURIBOR je dosegel najnižji nivo v zgodovini pri skoraj -0,50 %, delniške trge pa sili v višave, predvsem v IT sektorju. Sproščeni denarni politiki ni videti konca, zato mora biti vlagatelj pripravljen na nova presenečenja v obliki nepričakovane in nenadzorovane rasti posameznih naložb. Ta teden se centralni bankirji sestanejo na tradicionalnem letnem sestanku v Jackson Holu, ZDA, kjer bomo najbrž dobili nove namige glede bodoče politike centralnih bank. A trgom še naprej vlada pohlep in strah pred tem, da zamudijo rast.

– Poceni denar še naprej predstavlja gonilno silo na trgih. Rastejo predvsem tehnološka in vlagateljem všečna podjetja, v zadnjem tednu izstopata Apple in Tesla, a tudi ostale delnice, vezane na najnovejšo tehnologijo in pokoronske trende online nakupovanja ter dela od doma. Problem teh delnic je, da so v veliki večini primerov zelo visoko vrednotene, nekatere še nekaj let ne bodo ustvarile dobička. Zato tveganja naraščajo. Tu se kaže moč sproščene denarne politike oziroma na drugi strani inflacije na kapitalskih trgih. Razkorak med 10 največjimi podjetji v ZDA in preostalo množico se še povečuje. Apple je postal prvo podjetje, ki je prebilo vrednost 2 trilijonov. Ker Evropa nima zvenečih tehnoloških imen je tu odziv borz bolj mlačen. Razloge za slednje lahko iščemo tudi v močnem premiku evra v primerjavi z dolarjem, saj je tečaj v le nekaj tednih šel iz 1,10 dolarja za evro na 1,18 dolarja za evro, kjer pa je očitno naletel na močnejši odpor. To je pri vlagateljih prebudilo strah, da bo premik pustil globlje posledice na poslovnih rezultatih evropskih izvoznikov.

Podobno kot ameriške, so tudi azijske tehnološke delnice blizu ali na novih rekordih, čeprav ameriška politika na dnevnem nivoju napoveduje in uvaja nove ukrepe proti kitajskemu tehnološkemu sektorju. Najmočnejša je grožnja z odstranitvijo kotacije z največjega in najbolj transparentnega trga na svetu (ZDA), kar pa zaenkrat bistveno ne vpliva na kitajske delnice. Internetni trgovci kot so Alibaba in JD.Com dosegajo rekordne rezultate in tečaji na borzah rastejo. Obvezniški trgi zadnje tedne ne beležijo večjih premikov, ob nakupih centralnih bank zaradi zagotavljanja likvidnosti in nizkih obrestnih mer se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj je sploh še na voljo, kar ne prinaša 0,50 % negativen letni donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Posamezne panoge in delnice so zelo drage (in postajajo še dražje), a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast predvsem delniških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, a položaj svetovne ekonomije je kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami ter rastjo napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a so deli te panoge kljub nadpovprečni rasti dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in jeseni pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko ob nadaljevanju stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Epidemiološki trendi zadnje tedne niso dobri, mednarodni odnosi vse bolj napeti, in zmerni optimizem na trgih se lahko obrne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na pregretih delniških trgih. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Ne pozabimo na star borzni pregovor, da kdor unovčuje dobičke, težko propade.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Zadnji teden v svetu ni prinesel bistvenih novosti v političnem in ekonomskem pogledu. Opazno je poletno zatišje. Ekonomska situacija v svetu je še naprej izredno kompleksna in negativno vpliva na trge, centralne banke in vlade pa to uspešno nadomeščajo s stimulativno politiko, ki podpira trge in jih sili na nove rekorde. Pandemija v državah izven Evrope kaže znake stabilizacije, čeprav so se številke okuženih in umrlih stabilizirale na zgornjih nivojih. Odprto ostaja vprašanje ali število okuženih raste počasneje, ker države enostavno niso sposobne večjega obsega testiranja kot ga izvajajo, a smrtnost v zadnjih tednih je kljub porastu še vedno krepko pod nivoji iz spomladanskega obdobja. Skrbi zadnje dni povzroča predvsem krepitev okužb v prej relativno varnih državah Evrope, kjer se očitno obeta napeto jesensko – zimsko obdobje. Hiti se s cepivom, kjer so testiranja v pospešeni fazi, trg pa se na vsako novico odziva pozitivno. Več pozornosti medijev se usmerja s pandemije na politične napetosti v svetu, predvsem med ZDA in Kitajsko, kjer je jabolko spora kraja intelektualne lastnine, v zadnjem tednu se manifestira z obnovljenimi grožnjami kitajskim podjetjem, ki kotirajo v ZDA. Notranje politična predvolilna scena v ZDA je vse bolj napeta, negotova in polarizirana, kar vnaša negotovost na trge. Zato se v teh trenutkih poletnih počitnic zdi Evropa oaza miru, čeprav z Brexitom ni napredka in se pogajanja selijo v jesen. Ekonomsko je vse bolj zapleten položaj tako v Turčiji kot nekaterih drugih deželah južnega Mediterana. Višina podpore centralnih bank in držav trgom in gospodarstvu od začetka pandemije je po štetju banke Goldman Sachs presegla 20 trilijonov dolarjev in še raste. Ta ogromna številka ima močan vpliv na vse trge, podpira negativne donose pri obveznicah, delniške trge sili v višave, denar pa se zadnje tedne preliva tudi v zlato. Sproščeni denarni politiki ni videti konca, zato mora vlagatelj biti pripravljen na nova presenečenja v obliki nepričakovane in nenadzorovane rasti posameznih naložb. Zdi se da ta zgodba ne more imeti srečnega konca, a na tej točki nihče preveč ne razmišlja o tem scenariju. Trgom vlada pohlep in strah pred tem, da zamudijo rast.

– Sproščena denarna politika še naprej predstavlja gonilno silo na trgih. Sezona objav rezultatov za drugo polletje je večinoma končana. V ZDA so podjetja precej presegla sicer močno znižane napovedi, trg se še naprej odziva pozitivno in pri tehnologiji dosega nove rekordne nivoje. Izstopajo predvsem IT delnice ter delnice, ki so vezane na najnovejšo tehnologijo in pokoronske trende. Problem teh delnic je, da so v večini primerov zelo visoko vrednotene, nekatere še nekaj let ne bodo ustvarile dobička. Zato tveganja naraščajo. A tu se kaže moč sproščene denarne politike oziroma na drugi strani inflacije na kapitalskih trgih. Razkorak med 10 največjimi podjetji v ZDA in preostalo množico se še povečuje. V Evropi so bili rezultati zelo solidni, a ker Evropa nima zvenečih tehnoloških imen je bil tu odziv bolj mlačen. Razloge za slednje lahko iščemo tudi v močnem premiku evra v primerjavi z dolarjem, saj je tečaj v le nekaj tednih šel iz 1,10 dolarja za evro na 1,18 dolarja za evro. To je prebudilo strah, da bo premik pustil globlje posledice na poslovnih rezultatih evropskih izvoznikov.
Podobno kot ameriške so tudi azijske tehnološke delnice blizu ali na novih rekordih, čeprav ameriška politika na dnevnem nivoju napoveduje in uvaja nove ukrepe proti kitajskemu tehnološkemu sektorju. Najmočnejša je grožnja z odstranitvijo kotacije z največjega in najbolj transparentnega trga na svetu (ZDA), kar pa zaenkrat bistveno ne vpliva na kitajske delnice. Obvezniški trgi zadnje tedne ne beležijo večjih premikov, ob nakupih centralnih bank zaradi zagotavljanja likvidnosti in nizkih obrestnih mer se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj je sploh še na voljo, kar ne prinaša 0,50 odstoten negativen letni donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Posamezne panoge in delnice so zelo drage (in postajajo še dražje), a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast predvsem delniških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, a položaj svetovne ekonomije je kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami in rasti napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in jeseni pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko ob nadaljevanju stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Epidemiološki trendi zadnje tedne niso dobri, mednarodni odnosi vse bolj napeti, in zmerni optimizem na trgih se lahko obrne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na pregretih delniških trgih. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Ne pozabimo na star borzni pregovor, da kdor unovčuje dobičke, težko propade.

 

 

Pred vlagatelji prihajajo številke drugega trimesečja

 

Kot vemo, so to obdobje močno zaznamovali kriza zaradi koronavirusa, lockdown, zaprte poslovalnice in tako rekoč ustavljena domača ekonomija. V NLB so izjemoma slabili rezultate poslovanja že v prvem trimesečju, tako da veliko slabšega finančnega rezultata kot v obdobju od januarja do marca ni pričakovati. Bo pa rezultat seveda precej slabši kot v istem obdobju leta 2019, ko je gospodarstvo še cvetelo.

Kljub temu bo poročilo in dan kasneje konferenco zelo zanimivo brati oziroma poslušati, saj pričakujemo oceno pokoronskega stanja v naši največji banki, ki je seveda zrcalo stanja gospodarstva v Sloveniji ter širši regiji.

S prevzemom, ki sicer še ni dokončan v Srbiji, NLB postaja pomemben igralec tudi v tej nekdanji jugoslovanski republiki. V Srbiji je epidemija močneje udarila sicer šele v juniju, a večjih odpisov za zdaj tam ni pričakovati.

NLB svoje nove akvizicije, Komercialne banke Beograd, še ne konsolidira, saj prevzem uradno še ni izpeljan. Čakajo se namreč še dovoljenja pristojnih institucij, ki nadzirajo poslovanje bank in kapitalskih trgov.

Krkina zaloga treh mesecev
Od drugih večjih kotirajočih družb sta poslovanje v prvem polletju objavila Krka in Telekom Slovenije. Prva je sicer preliminarne rezultate sporočila že ob zasedanju letnega zbora delničarjev sredi julija, zadnji dan prejšnjega meseca pa jih le še uradno potrdila in obširneje predstavila.

Drugo trimesečje je bilo sicer mnogo slabše od prvega pa tudi slabše od lanskega, vendar je zaloga, ki jo je Krka prinesla z začetka leta, zadostovala za izredno dobro prvo polletje 2020. Skupina je glede na lansko prvo polletje povečala prodajo za šest odstotkov, čisti dobiček pa za 15 odstotkov. Mnogo boljši je bil rezultat na ravni EBITDA, ki je do konca junija letos zrasel za kar 30 odstotkov, vendar so tečajne razlike predvsem ob močnem padcu rublja proti evru čistemu dobičku odnesle več kot 26 milijonov.

Krka tako kljub rekordnemu prvemu trimesečju ni spreminjala napovedi za celoletni dobiček, ki ostaja pri načrtovanih 210 milijonih evrov. V drugem polletju načrtujejo tudi za več kot sto milijonov evrov novih naložb, ki se v prvem polletju zaradi previdnostnih ukrepov ob izbruhu pandemije covid-19 niso realizirale.

Telekom se je razbremenil Planeta TV
Telekom Slovenije pa je končno prodal televizijo Planet TV, ki je že od ustanovitve prinašala izgubo in bila tako rekoč jama brez dna. Televizija, ki je bila ustanovljena iz političnih, in ne ekonomskih razlogov, iz enakega razloga pa verjetno tudi kupljena, bo v letošnji bilanci Telekoma Slovenije, upajmo, da še zadnjič, zarezala globoko izgubo. Izgubo, ki se v desetih letih meri v desetinah milijonov evrov, tudi na račun malih delničarjev, in se odraža v zgodovinsko najnižji ceni Telekomovih delnic na borzi, bodo odslej nosili madžarski lastniki.

Rezultati prvega polletja so sicer malo slabši kot v primerljivem obdobju lani, kazi jih le odpis vrednosti ob prodaji Planet TV. Ali bo treba konec leta odpisati še kakšne terjatve iz tega naslova (morebitna posojila oziroma terjatve), v Telekomu za zdaj ne razkrivajo, je pa res, da se o tem kar veliko špekulira po različnih medijih. Kakorkoli že, delničarji Telekoma Slovenije si želijo da bi bila ta zgodba čim prej končana, podobno tudi morebitna prodaja hčerinske družbe Ipko na Kosovu. Telekom namreč v prihodnjih mesecih čakajo velike naložbe v infrastrukturo 5G, bliža pa se tudi dražba za podelitev frekvenc 5G.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Pandemija se še naprej hitro širi praktično v vseh državah izven Evrope. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, čeprav se rast vseeno nekoliko umirja. Smrtnost je nižja kot v marcu in aprilu, razloge lahko iščemo v tem, da sedaj zboleva v povprečju mlajša generacija in da bolezen bolje poznamo ter uspešneje zdravimo. Zato ukrepi, ki jih države sprejemajo niso tako rigorozni kot pred meseci, a vseeno države in lokalne skupnosti sprejemajo ukrepe, ki vračajo omejitve in omejene oblike karanten. Posledice za gospodarsko aktivnost so zaradi tega precejšnje in verjetno niso vračunane v napovedi za drugo polovico 2020 in leto 2021, a pretiranega pesimizma med analitiki (še) ni. Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih nakazujejo okrevanje in so boljši od napovedi ekonomskih analitikov. A ti so res močno znižali pričakovanja v času najhujše panike spomladi, tako da so vsi ekonomski kazalci bistveno nižje kot v enakem obdobju lani. Tudi mednarodni odnosi ne nakazujejo koraka naprej. Če Evropa, presenetljivo, še naprej izgleda relativno usklajena v podpori svojemu gospodarstvu, saj je včeraj potrdila nov stimulativni sveženj v višini 750 milijard evrov (390 milijard nepovratnih sredstev in 360 milijard poceni posojil), pa se močno zapleta okoli dogovora o Brexitu, odnosi med ZDA in Kitajsko se slabšajo, čeprav je Trump nakazal, da v tej točki ne želi hitre eskalacije trgovinske vojne. Vsem negativnim efektom kljubujejo centralne banke, ki nadaljujejo z zelo sproščeno denarno politiko, ki podpira obvezniške in delniške trge, kar s seboj prinaša vse večje anomalije. A zaenkrat je sproščena denarna politika najmočnejša sila na trgih s katero se ni pametno pretirano bosti. Optimizem se krepi tudi glede cepiva, saj prihajajo v javnost prvi preliminarni podatki o učinkih in trg se na vse te objave odziva zelo pozitivno.

– Sproščena denarna politika je tako še naprej gonilna sila trgov in glavni ameriški delniški indeks S&P je končno stopil v pozitivno območje za leto 2020. Tehnološke delnice nadaljujejo z močno rastjo in delnice FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) dosegajo nove rekorde, čeprav se zdi, da so dosegle nivoje iz katerih bo za premik višje potrebno precej dobrih novic. Vrednotenja so izredno visoka, a vlagateljev trenutno to ne zanima preveč. Zadaj jim sledijo še nekatere druge, še posebej pri malih vlagateljih, zelo priljubljene tehnološke delnice, kjer so vrednotenja še višja, a očitno je sila likvidnosti, ki jo prinašajo centralne banke trenutno daleč najmočnejša sila na kapitalskih trgih. Pohlep je v le nekaj mesecih povsem izpodrinil strah. Sezona objav podatkov za prvi kvartal je v polnem teku in poslovanje v prvem kvartalu je zaenkrat boljše od spomladi močno znižanih napovedi. Vlagatelji se na to odzivajo pozitivno, še posebej v Evropi, kjer so se pričakovanja močneje znižala. Tak odziv kaže, da trenutno na borzi prevladuje psihološki odziv, medtem ko sama vrednotenja in negotovo svetovno makroekonomsko in politično stanje ni pretirano v ospredju. V zadnjem tednu so videli krajšo korekcijo pri tehnoloških delnicah, medtem ko so v ospredje zopet stopile delnice iz segmenta zdravstva in podjetij z zelo dobrimi rezultati. Korekcijo je doživel tudi kitajski delniški trg, kjer pa je Alibaba napovedala velik, 200 milijard dolarjev težak IPO svoje finančne enote in dvojno kotacijo v Hong Kongu in Šanghaju. Globalno je trg še zmeraj osredotočen na tehnološke delnice in delnice podjetij, ki so zmagovalci pandemije. Govorimo predvsem o e-trgovini, vse kar je povezano z internetom, zdravstvo, cepivi in zeleno, okolju prijazno energijo.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo že predstavljena priporočila. Določene panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast tečajev. Ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem ko deli panoge tehnologije ostajajo dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in dodatnih stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije in mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rasli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrasli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

Trgi in realna ekonomija

 

Zato se zadnje tedne pojavlja vse več komentarjev in analiz, ki kažejo na razkorak med trgi in realno ekonomijo. Če za primerjavo vzamemo dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih sto letih, je ta razkorak še posebej očiten, a ta ocena je lahko zavajajoča in lahko pripelje do napačnih investicijskih odločitev.

Delnice so po zgodovinskih merilih, ki se jih najpogosteje uporablja za primerjavo, (pre)drage že zadnjih nekaj let. Obveznice, vsaj tiste denominirane, v evrih, imajo večinoma negativno donosnost. Ti dejstvi sta mnoge vlagatelje odgnali s kapitalskih trgov in z denarjem ostajajo na bankah. Za ta kup denarja v obliki vpoglednih vlog in depozitov hitro narašča. Drži, da tveganja pri taki vrsti naložbe ni, a po drugi strani so kapitalski trgi, tako obvezniški kot delniški, v zadnjih nekaj letih prinesli lepe donose. Neoptimalna razporeditev prihrankov, ko ima večina Slovencev prihranke le v banki, pomeni precejšnjo oportunitetno izgubo.

A vrnimo se k razkoraku na trgih. Pandemija divja naprej in številke okuženih so vse višje. Po drugi strani število smrtnih žrtev narašča počasneje kot marca in aprila, zato se države odzivajo z manj strogim zapiranjem ekonomij, a veliko gospodarske škode je že storjene. Podjetja te dni objavljajo podatke za poslovanje v drugem četrtletju, kjer večinoma presegajo močno znižane napovedi, a primerjava z enakim lanskim četrtletjem je neizprosna in povsod kaže precejšen upad aktivnosti. Bolj pozitivne so napovedi do konca leta. Tu prednjačijo podjetja iz »zmagovalnih pokoronskih« panog, kot so tehnologija, zdravstvo, preskrba in potrošnja. Predvsem pri tehnoloških delnicah smo beležili močne rasti v zadnjih mesecih in nekatere delnice, kljub temu da podjetja ne ustvarjajo dobičkov, so res visoko vrednotene. To lahko utemeljimo predvsem s poplavo poceni denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države ter pogosto tudi z zelo visokimi pričakovanji vlagateljev, kakšen bo novi »pokoronski« svet. A ker je bodočnost v teh zelo nepredvidljivih in negotovih časih bolj stvar ugibanja kot česarkoli oprijemljivega, je treba tudi portfelj sestaviti temu primerno. Pristopa »vse v tehnologijo« ali pa «vse v depozit« lahko delujeta nekaj časa, a prej ali slej bo ta logika pripeljala do trka z gospodarsko realnostjo. Ne pozabimo, da je pred dobrimi desetimi leti na ameriški borzi kraljeval naftni gigant Exxon, njegova rast pa je temeljila na predpostavki, da bo nafte vsak čas zmanjkalo. Danes je obratno, Amazon in Apple bosta »zavzela« svet, Exxon pa s svojo »umazano« industrijo odhaja v preteklost. Žal imajo gospodarski cikli grdo lastnost. Znamo jih napovedati, ker se precej redno dogajajo, ne znamo pa prav dobro napovedati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec. Telekomunikacije so bile najbolj vroče borzno blago leta 2000, finance leta 2007, danes pa je IT. A tako telekomunikacije kot tudi bančne delnice danes kotirajo bistveno nižje kot so pred desetletjem ali dvema. Zato je tako pomembna prej omenjena razpršitev. V teh časih, še posebej na več naložbenih razredov. Povejmo enostavneje. Pomembno je imeti prihranke tako v depozitih, kot tudi v obveznicah in delnicah. Ker enostavno ne znamo napovedati, kaj bo prinesla prihodnost.

Vrnimo se na začetek. Razkorak med vrednotenji in stanjem na borzah je velik. Podpira ga velika količina poceni denarja. Zdi se nevarno imeti obveznice in delnice, saj tveganje narašča. A na drugi strani se ob nadaljevanju neomejenega tiskanja denarja zdi, da bo denar vsak čas izgubil vrednost. Hiperinflacije v trgovini ne vidimo zaradi masovne produkcije, ki omogoča, da izdelkov nikoli ne zmanjka. Hiperinflacijo vidimo na borzah. Hitra rast tečajev delnic (in nepremičnin, obveznic, itd.) v zadnjih letih sta drug obraz inflacije, saj ljudje želijo del denarja pretopiti v realno premoženje. Zato je razkorak med finančnim in realnim svetom privid. Razkorak na finančnem trgu kaže le to, česar realni svet ne želi videti. Da hiperprodukcija denarja in ničelne obrestne mere, s čimer želijo in tudi dejansko pomagajo realnemu gospodarstvu, s seboj prinašajo velike posledice v finančnem svetu. Gospodarstvo je neločljivo povezano in osameli otoki obstajajo samo še v knjigah.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Opuščanje ukrepov namenjenih omejevanju širjenja okužbe z virusom Covid-19 je povzročilo vnovično hitrejše širjenje okužb. Domala vse države, ki so začele z odpiranjem tako državnih mej kot tudi storitvenih dejavnosti (nočno življenje, turizem, gostinske storitve, fitnesi,…), so v zadnjem tednu poročale strmo rast okužb z novim koronavirusom. Upanje, da naj bi virus (vsaj začasno) zaustavile višje temperature poletnih mesecev, je več kot očitno izpuhtelo, saj o strmi rasti števila okuženih poročajo iz vseh delov sveta. Globalna žarišča ostajajo države v razvoju z Brazilijo in Indijo na čelu, virus pa se močno širi tudi v ZDA. Zaradi izjemno negativnih ekonomskih posledic spomladanskih ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja okužb, je malo verjetno, da bomo, kljub slabši epidemiološki sliki, ponovno videli tako drastične ukrepe s strani držav, lahko pa pričakujemo, da se bodo ponovno uvedle določene omejitve, usmerjenje v lokalno omejevanje števila okužb. Navkljub odpiranju državnih mej zadnji podatki o številu nočitev in številu letalskih potnikov kažejo, da vsaj zaenkrat ne kaže na okrevanje v turizmu, gostinstvu in letalskemu prometu. Države in centralne banke bodo zato najverjetneje nadaljevale s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic, ob drastičnem poslabšanju  epidemiološke slike pa lahko pričakujemo ponovno močnejše intervencije tako na kapitalskih trgih kot tudi v obliki fiskalnih spodbud.

– Vlagatelje še naprej navdajajo z optimizmom relativno pozitivni signali iz realne ekonomije, ki so sicer boljši od pričakovanja, vendar kažejo, da so bile prvotne napovedi glede močnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta (okrevanje v obliki črke V) nekoliko preveč optimistične in da se bomo s posledicami pandemije Covid-19 soočali tudi v 2021. Dodatno mero optimizma je povzročilo umirjanje vroče krvi med Indijo in Kitajsko, še vedno pa ni večjega napredka pri reševanju spora med ZDA in Kitajsko, tako da ostaja grožnja dalj časa trajajoče trgovinske vojne med največjima svetovnima silama še vedno na tapeti.

– Zaradi poslabšanja epidemiološke slike akterji na kapitalskih trgih pričakujejo dodatne stimulativne ukrepe s strani držav in centralnih bank, kar je povzročilo rast delniških tečajev. Še posebej močno rast so v preteklem tednu zabeležile delnice kitajskih izdajateljev, glavni razlog rasti pa prihaja s strani izjemnega prirasta participacije domačih vlagateljev. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol, saj zaradi pomanjkanja alternativ (negativne obrestne mere in izjemno nizke, če ne tudi negativne, donosnosti obveznic) denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Glede na celotno dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč in da se nahajamo v okolju velike negotovosti, ki lahko pripelje do večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih.


NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga zdaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in ta denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgoročnimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.