Pregled dogajanja:

Borzni pogovori se še naprej vrtijo okoli inflacije in njenega morebitnega umirjanja. Ta je že dodobra najedla realni razpoložljiv prihodek gospodinjstev. Nekatere države so tukaj v »boljši« kondiciji kot druge. Ker je svet postal globalen, so globalne tudi cene surovin: nafte, plina, pšenice, koruze, bakra itd. Kjer je kupna moč zelo majhna in so odvisni od uvoza, so višje cene povzročile redukcije, pomanjkanje in vsesplošni kaos (npr. Šrilanka). Kjer pa so cene že tako visoke in ima država visok BDP na prebivalca (Švica in Japonska), pa višje cene niso imele tako močnega vpliva na inflacijo in tudi na splošno stanje v državi.

V zadnjem tednu smo videli nadaljevanje določene stabilizacije posameznih cen. Cene industrijskih materialov so še naprej padale. Omenimo lahko ceno bakra, ki je prejšnji teden padla za dobre štiri odstotke. Cene energije tudi beležijo določeno stabilizacijo, vendar je negotovosti glede dobave ruskega plina vedno več, kar posledično viša predvsem cene električne energije v Evropi. Cena elektrike z dobavo za mesec dni naprej je na nemški borzi v zadnjem tednu pridobila skoraj 30 odstotkov in se trenutno giblje pri ceni okoli 350 € za MW. Na drugi strani pa je možnost izvoza žit iz Ukrajine spustila ceno določenih žitaric. Cena pšenice je v zadnjem tednu padla za okoli 10 odstotkov.

Lahko rečemo, da so višje obrestne mere v ZDA in tudi v EU že umirile ekonomijo, kar je tudi znižalo cene surovin, ki niso pod vplivom vojnih razmer v Ukrajini. Ali lahko pričakujemo recesijo v ZDA in če do nje pride kako visoka bo, pa je trenutno tudi eno izmed glavnih vprašanj borznih komentatorjev. Ameriška centralna banka (Fed) je v prejšnjem tednu trge nekoliko pomirila. Njen guverner, Jerome Powell, je namreč v sredo komentiral, da lahko umirijo inflacijo brez recesije. Ta naloga je izredno zahtevna, trenutno namreč kar nekaj zahodnih držav hodi po tankem robu. Višja cena denarja lahko kar nekaj zgodb, ki bazirajo na presežni likvidnosti in so v zadnjih letih postale aktualne, potopi. Ameriški delniški trg je tako pretekli teden končal z rahlim minusom. Podobno je bilo tudi pri globalnih indeksih, ki so zabeležili dvoodstotni padec.

Vlagatelji trenutno zelo podrobno spremljajo makroekonomske podatke. Ti v ZDA nakazujejo določeno upočasnjevanje. V Evropi so še nekoliko slabši in nakazujejo zelo zahtevno jesen. Predvsem bo na tapeti energetska draginja. Evropo čakajo zelo težke odločitve. Centralna banka in tudi države lahko pomagajo z boni, pomočmi, nižjimi obrestmi, vendar to težave ne odpravi. Na ta način evro izgublja svojo moč proti dolarju, kar pa ponovno viša inflacijo, saj so cene surovin vezane na dolar. Zdi se, da bi nekoliko umirilo situacijo, če bi se vojna v Ukrajini končala, vendar trenutno nič ne kaže na to.

S Kitajske še naprej prihajajo pozitivne novice. Delniški trgi so sicer pretekli teden nekoliko predahnili. Indeks PMI za storitve je prejšnji teden pozitivno presenetil vlagatelje, saj so pričakovali vrednost okoli 50, kar je meja med upočasnjevanjem in rastjo. Številka pa je znašala 54,7 kar kaže na dokaj močen skok storitvenega sektorja v juniju. Tudi njihova monetarna politika je še naprej stimulativna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa še vedno močno vpliva naraščajoča inflacija, ki sicer že kaže na določeno umirjanje, vseeno pa ostaja previsoka. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

Pregled dogajanja:

Najpomembnejši globalni delniški indeksi so v preteklem tednu ponovno izgubljali na vrednosti. Ameriški S&P 500 je minuli ponedeljek vstopil v območje medvedjega trenda (popravek večji od 20 % od lokalnega vrha) ter nato teden sklenil s 6 % padcem. V prvih mesecih letošnjega leta so bili padci vrednosti tečajev izraziti predvsem med t.i. »growth« oziroma rastočimi delnicami, ki so ob predhodno zelo visokih vrednotenjih občutljive na dvig obrestnih mer. V zadnjem obdobju pa so se padci stopnjevali tudi na drugih segmentih trga. Glavni razlog je ohlajanje gospodarske aktivnosti in nepredvidljivi obeti za prihajajoče mesece. V relativno kratkem času so se namreč tržna pričakovanja močno poslabšala in recesija počasi trka na vrata.

Prodaja na drobno je v ZDA maja upadla za 0,3 %. Pesimistični so bili tudi podatki o industrijski ter tovarniški proizvodnji, višje obrestne mere pa že vplivajo tudi na nepremičninski trg. Če je bilo na Wall Streetu še v začetku pomladi govora o postopni vrnitvi gospodarstva v območje običajne dolgoročne rasti ob nekoliko višjih obrestnih merah, ki bi pomagale inflacijo spraviti nazaj proti 2 %, je po ocenah ameriške investicijske banke JPMorgan, v trenutne vrednosti na kapitalskih trgih vračunana že 85-odstotna verjetnost recesije. Najpomembnejši dejavnik za tako hitro spremembo gospodarske slike je seveda inflacija, ki načenja kupno moč. S tem centralne banke sili k vse bolj agresivnemu zategovanju denarne politike. Ameriška centralna banka je pretekli teden ključno obrestno mero dvignila za 0,75 %, kar je bil največji dvig na posameznem zasedanju po letu 1994. Nekaj podobnega je Fed napovedal tudi za naslednje zasedanje, ki bo julija. Fed tako za razliko od zadnjih kriz rešuje predvsem »main street« oziroma realno gospodarstvo, delniški trgi pa so zaradi manjše likvidnosti, višjih diskontnih stopenj in zaostrovanja pogojev financiranja, pod pritiskom. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da je delniški trg vodilni indikator dogajanja v realnem gospodarstvu. V cene vrednostnih papirjev so torej že vračunana tržna pričakovanja prihodnjih gibanj, v praksi za naslednjih štiri do šest mesecev. Ameriški borzni indeks S&P 500 je zgodovinsko gledano v povprečju dno dosegel štiri mesece pred koncem recesije, medtem ko je bil povprečni donos indeksa znotraj obdobij recesije po letu 1945 celo rahlo pozitiven (+1 %). Obrat trenda na borzah torej lahko pričakujemo precej pred koncem morebitne recesije.

V Evropi je teden minil v znamenju izredne seje Evropske centralne banke (ECB). Le slab teden dni po tem, ko so pri ECB na rednem zasedanju predstavili načrt za prenehanje kupovanja obveznic in dvig ključne obrestne mere v juliju, so evropski centralni bankirji v strahu pred ponovitvijo dolžniške krize, ki je pred desetimi leti skoraj povzročila razpad EU, sklicali še izredno sejo. Zahtevana donosnost obveznic visoko zadolženih evropskih držav, predvsem Italije, Španije in Grčije je namreč skokovito narasla. Svet ECB je po izredni seji napovedal novo orodje s katerim naj bi šibkejša gospodarstva znotraj evro območja obvaroval pred višjimi stroški zadolževanja, ki bi lahko ogrozili solventnost nekaterih držav. Podrobnosti o orodju še niso znane, jasno pa je, da se bo težko izogniti polemikam in razdeljenosti med interesi problematičnih držav članic na eni ter bolj varčnih, predvsem Nemcev, na drugi strani. V Evropi se pospešeno nadaljuje tudi iskanje alternativnih rešitev za izpad ruskih energentov. Po tem, ko je bila pretekli teden dobava ruskega plina v Francijo popolnoma prekinjena, v nekatere druge države pa močno zmanjšana, je Nemčija za potrebe proizvodnje električne energije sprejela odločitev o povečani uporabi premoga. V sili razmer bo torej evropskim politikom potrebno požreti nekatere okoljske zaveze, kajti zgolj zanašanje na zelene vire, uvoz iz drugih držav in varčevanje z energijo, bi lahko bili premalo za prihajajočo jesen in zimo.

Pozitivno so zopet izstopale kitajske delnice in domača borza. Na Kitajskem se je v mesecu maju presenetljivo okrepila industrijska proizvodnja, umirja se tudi epidemija in s tem omejitveni ukrepi, borzni indeksi pa so rahlo pridobivali. Domači indeks SBI TOP se je sicer na tedenski ravni nekoliko pocenil, a padci so bili v primerjavi z razvitimi trgi omejeni. Na skupščini Cinkarne Celje je bilo potrjeno zvišanje dividende na 31,89 evra za delnico, dividendna donosnost je zrasla na 10 odstotkov.

Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic je na podlagi podatkov o inflaciji in dvigu ključne obrestne mere za 0,75 %, v začetku preteklega tedna za kratko splezala vse do 3,5 %, kar je največ v 11 letih. Proti koncu tedna so nato cene obveznic nekoliko zrasle, zahtevana donosnost je tako padla na okrog 3,25 %. Na trgu evropskih državnih obveznic se je po izrednem srečanju ECB zmanjšal »spread« oziroma razlika med zahtevano donosnostjo med nemškimi in obveznicami problematičnih držav južne Evrope. Zahtevana donosnost italijanske 10-letne obveznice je trenutno pri 3,75 %, nemške z enako ročnostjo pa pri 1,68 %. Dolar ostaja zelo močan na nivoju 1,05 dolarja za evro in pariteta, ko bo 1 evro veljal 1 dolar se v luči počasnih in na trenutke zmedenih evropskih odločitev zdi vse bolj verjetna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa močno še vedno vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

Pregled dogajanja:

Podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih v mesecu maju, ki so krepko presegli napovedi ekonomistov, kažejo na to, da trg dela v ZDA kljub vsem preprekam s katerimi se sooča gospodarstvo, zaenkrat še ostaja močan motor ekonomske aktivnosti. Prav tako se je v ZDA povečala stopnja delovne aktivnosti. Kombinacija višjih plač in odprave pandemičnih pomoči sta najpomembnejša dejavnika za to, da se je v maju številka novo oz. ponovno zaposlenih delavcev povišala za 330.000. Vseeno pa se nekateri delodajalci še naprej soočajo z največjim pomanjkanjem delovne sile po drugi svetovni vojni, kar je glavni razlog za pritiske na rast plač in s tem tudi na inflacijo. Ker veliko število novo zaposlenih nakazuje, da je ohlajanje gospodarstva počasnejše od pričakovanj, se je trg na te novice odzval negativno. Solidno stanje ekonomije pomeni, da se dvigi obrestnih mer lahko nadaljujejo in novo pričakovani nivo do kam bi Fed lahko šel, se je premaknil na nivo 3,5 % obrestne mere. Postopna vrnitev delovno sposobnih na trg dela in robotizacija proizvodnih procesov (naročila za delovne robote so se v prvi četrtini leta 2022 na letni ravni povečala za kar 40 %) sta na drugi strani dejavnika, ki bi morala nekoliko ohladiti ameriški trg dela. S tem bi se znižali pritiski na rast plač in posledično tudi cen drugih dobrin, a vse dokler se cene energentov ne znižujejo ter razreši kriza dobavnih verig bo to premalo, da bi se inflacija umirila brez odločnega posredovanja centralnih bank. Sicer pa so se glavni ameriški indeksi pretekli teden nekoliko pocenili. Po ugodnih novicah na trgu dela sta za razburjenje na trgih s svojimi pesimističnimi obeti za gospodarstvo poskrbela izvršni direktor največje ameriške banke JPM Jamie Dimon in Teslin Elon Musk. Ta teden bodo v središču pozornosti vlagateljev podatki o inflaciji v ZDA za mesec maj. Inflacija naj bi na letni ravni kljub visoki osnovi (maja lani je znašala že 5 %) še zmeraj presegala 8 %. Presenečenje v katerokoli smer bi bržkone sprožilo močan odziv na finančnih trgih, saj bodo predvsem od stopnje inflacije odvisne naslednje poteze ameriške centralne banke.

Medtem ko je večina centralnih bank v zahodnih gospodarstvih začela cikel zviševanja obrestnih mer že pred nekaj meseci, je Evropska centralna banka s tem korakom za zdaj še odlašala. A po rekordnih merjenjih majske inflacije je bolj ali manj jasno, da bo do konca poletja ECB primorana depozitno obrestno mero, ki trenutno znaša -0,5 %, dvigniti iz negativnega območja. V pričakovanja trga je trenutno vračunan 0,25 % dvig na julijskem ter septembrskem zasedanju, a na mizi ostaja tudi dvig za 0,5 % že poleti. Evropska centralna bo tako začela prvi cikel višanja obrestnih mer po letu 2011. Takrat so višje obrestne mere sprožile dolžniško krizo zlasti v visoko zadolženih državah na čelu z Grčijo in Italijo, kjer si gospodarstvo še danes ni povsem opomoglo. Višje obrestne mere v kombinaciji z nižjo gospodarsko rastjo bodo v visoko zadolženih evropskih državah tudi tokrat prinesle gospodarske posledice, kar je glavni razlog, da ECB v primerjavi z ostalimi centralnimi bankami ostaja zelo previdna. A posledice pričakovanj o rasti obrestnih mer so že tu. Šestmesečni Euribor je prišel na 0, kar pomeni da bodo posojilojemalci z variabilnimi obrestnimi merami kmalu lahko videli višje zneske na mesečnih obrokih. To je jasen signal za zadnji vlak menjave kreditov z variabilno obrestno mero v fiksno.

Kitajska vlada je pretekli teden predstavila podrobnejše načrte o podpornih ukrepih za ublažitev gospodarskih posledic zaradi strogih ukrepov ublažitve epidemije, ki se počasi umirja. To je omogočilo postopno sprostitev omejitev, a gospodarska škoda je precejšnja. Trend padanja delniških indeksov trgov v razvoju, na čelu s Kitajsko, se je v zadnjem obdobju nekoliko obrnil. Za razliko od zahodnih gospodarstev je kitajska centralna banka po zaprtjih in padcu ekonomske aktivnosti sprostila tudi denarno politiko. Kitajska tako ostaja ena redkih držav s sproščeno denarno politiko. Zadnje dni pa nudi podporo tudi nepremičninskemu sektorju, kar veča privlačnost v zadnjem letu močno prizadetega kitajskega delniškega trga.

Po majski korekciji so v zadnjem tednu zopet nekoliko upadle cene obveznic, tudi vlagatelji v dolžniške vrednostne papirje se osredotočajo predvsem na napovedi gibanja inflacije ter politike centralnih bank. Pretekli teden je padec cen obveznic, oziroma dvig zahtevanih donosnosti povzročila vest o rekordni 8,1-odstotni inflaciji v evro območju ter podatki o močnem trgu dela v ZDA, ki ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. Vlagatelji v obveznice ob višji inflaciji in obrestnih merah zahtevajo višje donose, posledično cene obveznic padejo. Nemška 10-letna obveznica se je tako premaknila na nivo 1,2 % in kaj kmalu lahko pričakujemo tudi nivoje okoli 1,5 %. A realni donosi (popravljeni za inflacijo) ostajajo rekordno nizki in vlagatelji še zmeraj močno izgubljajo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu ostaja zelo krhek in posledično trgi še naprej močno nihajo. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed napoveduje precej višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje dvig obrestnih mer poleti in zgodaj jeseni, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Kaj to pomeni za bančne vloge bomo šele videli. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo, povsem možen pa tudi zdrs v stagflacijo, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki v takem okolju najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker scenarij recesije in stagflacije ni gotovo dejstvo in ker lahko centralne banke smer zelo hitro tudi obrnejo, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb s fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond, mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Še en sklad počasi stopa v ospredje. To je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Sedmi zaporedni teden z izgubo vrednosti najbolj spremljanega ameriškega indeksa S&P 500 je najdaljše tako obdobje po letu 1932. Minil je v znamenju objav rezultatov ključnih ameriških maloprodajnih podjetij kot sta Wallmart in Target, ki naj bi prikazovala aktivnosti potrošnikov ter gibanje potrošnje, ki je ključna za ameriški BDP. Rezultati in predvsem napovedi, ki niso dosegli napovedi analitikov, so potrdili neizbežno dejstvo, da vsesplošna rast cen že vpliva na obnašanje potrošnikov. Zaradi višjih stroškov zlasti delovne sile in transporta, so pri največjih ameriških trgovskih verigah za naslednje mesece navzdol popravili napoved marž in dobičkov ter med vlagatelji povečali strah, da bodo vhodne stroške trgovci v prihodnjih mesecih vse bolj primorani prenašati na kupce. K negativni sliki na ameriškem trgu, ki v zadnjih tednih največ botruje k padcem globalnih delniških indeksov, je dodal tudi guverner ameriške centralne banke Jerome Powell, ki je prejšnjo sredo dal nov signal, da so pri Fed v želji po nadzorovanju inflacije pripravljeni začasno žrtvovati gospodarsko rast in tudi finančni trg, da le ohranijo inflacijo pod kontrolo in s tem kupno moč ameriškega potrošnika.

Dogajanje na preostalih svetovnih borzah je bilo v primerjavi z ZDA bolj umirjeno. Na stari celini, kjer so glavni indeksi teden zaključili brez večjih sprememb vrednosti, so bili v ospredju podatki o inflaciji v Združenem kraljestvu, ki je aprila splezala že na 9 % in s tem dosegla najvišji nivo po letu 1982. V ospredju je bila tudi znižana ocena gospodarske rasti v EU. Evropska komisija je svojo oceno za leto 2022 iz 4,0 % popravila na 2,7 %. A tudi ta napoved, ki temelji na »zgolj« 6,1-odstotni letni stopnji inflacije se trenutno zdi zelo optimistična. Evropska komisija je pretekli teden predstavila podrobnosti dobrih 200 milijard evrov težkega načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv do leta 2027 »REPowerEU«. Pri izpolnjevanju načrta bo ob vlaganju v zelene vire energije ključen vodik. 10 milijard ton letno naj bi ga proizvedli v EU, 10 milijard pa uvozili. Pomembnejšo vlogo bo zopet dobila jedrska energija. Predlogi za odpravo premoga pa se bodo bržkone morali zamakniti nekoliko v prihodnost. Načrt pa vsebuje tudi niz ukrepov za učinkovitejšo rabo in varčevanje z energijo. Vse to nakazuje, da se nam obetata energetsko res »zanimiva« jesen in zima ter da visoke cene energentov postajajo stalnica. S tem pa njihov vpliv na inflacijo močnejši kot kažejo napovedi.

Da je temu tako, potrjujejo tudi skrb vzbujajoče nedavne napovedi energetskih ministrov Združenih Arabskih Emiratov in Savdske Arabije, ki svarita, da kartel OPEC+ morda ne bo načrpal dovolj nafte za zadovoljitev svetovnih potreb, ko si povpraševanje povsem opomore. Državi bližnjega vzhoda sta trenutno edini proizvajalki, ki bi s svojo proizvodno zmogljivostjo verjetno lahko ustrezno povečali količino načrpane nafte, a vztrajata pri tem, da je trg v ravnotežju, nestanovitnosti pa zgolj posledica geopolitičnih faktorjev. Na strani povpraševanja bo v bližnji prihodnosti pomembno vlogo odigrala Kitajska, ki je največji svetovni uvoznik nafte. Napoved omilitve covidnih ukrepov v Šanghaju je minuli teden že sprožila skok cen črnega zlata, morebitna oddaljitev od politike ničelnega covida pa bi prispevala k podražitvi za vsaj dodatnih 10 dolarjev na sodček. Trenutna cena 159-litrskega soda WTI je pri približno 110 dolarjih, a pomembnejše so zadnje tedne maloprodajne cene bencina in dizla, kjer bencin predvsem v ZDA zaradi omejenih predelovalnih zmogljivosti v rafinerijah dosega nove rekordne vrednosti in krepi inflacijske pritiske ter še dodatno zmanjšuje priljubljenost trenutne ameriške administracije.

Trgi v razvoju so se zadnje tedne nekoliko stabilizirali in ohlapna denarna politika kitajskih oblasti, s katero želijo zmanjšati negativen vpliv ničelne covid politike, je zopet privabila vlagatelje v kitajske delnice. Te tako zadnje dni nekoliko pridobivajo izgubljeno iz zadnjega pol leta, a napovedi gospodarske rasti se vztrajno znižujejo, kar vlagatelje ohranja zelo previdne.

Pozitivno je minuli teden izstopala ljubljanska borza, saj je indeks SBI TOP pridobil dobre 3 % vrednosti. Vlagatelje so prepričali rezultati četrtletnih rezultatov naših največjih podjetij. Krka je na letni ravni prodajo povečala za 9 %, čisti dobiček je bil napram prvemu četrtletju lani višji za 5 %. Vojna v Ukrajini in sankcije zahoda proti Rusiji zaenkrat ne ogrožajo poslovanja, a iz podjetja opozarjajo na nepredvidljivost trenutnih okoliščin in nujnost sprotnega prilagajanja. Povečana tveganja se odražajo tudi v vrednosti delnic Krke, ki se prodajajo dobrih 25 % pod ceno iz začetka letošnjega leta. Dobre četrtletne rezultate so predstavili tudi pri Zavarovalnici Triglav, Novi Ljubljanski banki ter Savi Re.

Po nekaj mesečnem obdobju rasti so se v zadnjih dveh tednih nekoliko stabilizirale cene državnih obveznic. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice se giblje nekaj pod 3 %, nemške z enako ročnostjo pa nekaj pod 1 %. Vlagatelji so torej ocenili, da postaja donos varnih državnih obveznic v trenutnem turbulentnem obdobju nekoliko privlačnejši kljub temu, da so realni donosi, upoštevajoč inflacijo, globoko negativni, cikel zaostrovanja denarne politike pa šele na začetku.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu ostaja zelo krhek in posledično trgi še naprej močno nihajo. Centralne banke, kot trenutno najpomembnejši igralec, zaostrujejo denarno politiko. Fed napoveduje precej višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB poleti in zgodaj jeseni napoveduje dvig obrestnih mer, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Kaj to pomeni za bančne vloge bomo šele videli. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo, povsem možen pa tudi zdrs v stagflacijo, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker scenarij recesije in stagflacije ni dejstvo in ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi izbor in naložb s fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond, mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni, in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge, je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Še en sklad počasi stopa v ospredje. To je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se, da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge, ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

V luči velike nihajnosti na trgih ter močnih padcev v zadnjih dneh, ekipa upraviteljev podaja njihov pogled na situacijo. V sredo, 18. maja, je bil ponovno močno negativen dan na ameriških kapitalskih trgih, saj smo beležili več kot 4-odstotni padec na vseh glavnih indeksih. Povod so bili slabi rezultati dveh največjih ameriških trgovcev, Walmarta in Targeta, ki sta z močno znižanimi napovedmi za prihajajoča četrtletja nakazala, da motor ameriškega gospodarstva, to je potrošnik, izgublja zalet. Prodaja sicer raste, a zaradi inflacije realno zaostaja. Podjetja tudi niso zmožna prenesti hitre rasti izdelkov in vhodnih stroškov (surovine, energija itd. – npr. Target je sporočil, da naj bi letos samo dražja logistika »požrla« več kot milijardo dolarjev na končnega kupca, saj kupcem kljub visoki zaposlenosti plače rastejo počasneje od inflacije in s tem realna kupna moč upada). Spodaj je graf, ki prikazuje, kako realna poraba upada, in to je bil razlog zakaj so včeraj (18.5.) vlagatelji videli trg izrazito negativno.

 

Glavni poraženci včerajšnjega dne so trgovci in panoga osnovne potrošnje (prehrana), saj se pričakuje, da podjetja ne bodo uspela prenesti višjih vhodnih cen na končnega potrošnika, kar bo posledično imelo negativen vpliv na marže. Popravek se je močno dotaknil tudi tehnološke panoge, saj so Amazon, Netflix in Apple tudi močno navezani na nivo trošenja potrošnikov.

Zadnji inflacijski podatki (včeraj EU s 7,4 % inflacijo, VB pa skoraj na 10 %) kažejo, da se inflacija zaenkrat še ne umirja. Zato se krepijo stagflacijski strahovi in Fed bo krepil zategovanje likvidnosti ter višal obrestno mero. Da bi rešil t.i. »main street«, potrošnika, bo očitno vsaj začasno »wall street« oz. kapitalski trg moral požreti grenko pilulo manjše likvidnosti in bolj zaostrenih finančnih pogojev poslovanja. V takem okolju je pomembno, da podjetja poslujejo dobro, imajo stabilno maržo in moč za tekmovanje na trgu. Zato so popravki v zadnjih tednih največji v visoko vrednotenih malih podjetjih, ki ustvarjajo malo ali celo nič dobička in njihovi poslovni modeli niso ciklično preverjeni (še niso doživela recesije). Znižujejo se tudi pričakovanja rasti BDP. Še posebej je tu izpostavljena Evropa, ki zaradi dragih energentov drsi v recesijsko območje, čeprav največje analitske hiše tega zaenkrat še niso pripravljene priznati. Podobno kot Fed, bo tudi ECB, ne glede na slabšanje gospodarske slike, prisiljena dvigniti obrestne mere. Prvič verjetno že julija, da umiri visoko inflacijo. Zdi se, da bo gospodarska rast začasna žrtev boja z inflacijo, ki ga države in centralne banke vidijo kot velikega sovražnika kupne moči in prihrankov. Zgodovina nas uči, ko centralne banke dvigajo obrestne mere so gibanja na kapitalskem trgu navadno negativna.

In kakšne so implikacija za trg in portfelje naših vlagateljev?

Dna verjetno še nismo videli. Zgodovinsko gledano so trgi sedaj na nivojih, ki upravičujejo upočasnitev gospodarske rasti a ne še recesije. Če pride do recesije, je lahko popravek na trgih globlji. A trenutno so, kot smo že omenili, napovedi za gibanje ameriškega trga še vedno krepko v pozitivnem območju, se bo pa rast v primerjavi z zadnjimi leti močno umirila. Največja investicijska banka JP Morgan je včeraj znižala napovedi za rast v 2023, a rast naj bi vseeno dosegla blizu 1,5 %. Letošnje leto bo leto velikih nihanj. Vlagatelji se morajo s tem sprijazniti. V primerjavi s preteklimi korekcijami ali recesijami v zadnjih 35 letih obstaja velika razlika. Klasičen premik v obveznice ali denar se tokrat sreča s povišano inflacijo, ki požira prihranke. Zato ocenjujemo, da je potreben nekoliko bolj pogumen in aktiven pristop. Delež globalnih delnic mora biti višji. Portfelj pa naj dopolnjujejo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Surovine in energija, počasi pa lahko dodajamo tudi sklad Generali Indija-Kitajska in sklad Generali Novi trgi. Svetujemo, da se prijavite na BREZPLAČEN POSVET z našim finančnim svetovalcem in pregledate portfelj vaših naložb ter skupaj ocenite, kateri naši podskladi so primerni za vas glede na vaš namen varčevanja in nagnjenost k tveganju. Pri obstoječih vlagateljih pa boste z našim finančnim svetovalcem ocenili, ali je sploh treba prilagoditi vaš portfelj trenutnim dogajanjem. Na Kitajskem pa lahko pričakujemo, da bo denarna politika manj restriktivna oz. se bodo obrestne mere znižale, da bodo lahko po zaprtjih zaradi covid-19 zopet zagnali gospodarstvo.

Za konec pa še spodnji graf, ki kaže delež energetskih delnic v ameriškem indeksu. Kljub precejšnji rasti letos utež ostaja še vedno zelo nizka. Tu velja opozorilo, da to ne pomeni da bo panoga rastla dalje, a vseeno slika včasih pove več kot 1000 besed. Če verjamemo, da bodo cene energentov ostale visoke in bo inflacija povišana, lahko panoga nudi zanimivo izpostavljenost do delniškega trga, ki se bo verjetno obnašala nekoliko drugače kot preostali trg. A pozor, taka alokacija naj predstavlja največ 5 % delniške izpostavljenosti.