Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Tri tedne trajajoč negativni niz na ameriških borzah je bil pretekli teden prekinjen. Precejšen odboj glavnih indeksov, ameriški S&P 500 je npr. pridobil slabe 4 %,  ni temeljil na ekonomskih novicah ali svežih podatkih, temveč pozitivnem razpoloženju vlagateljev. Po pričakovanjih naj bi delniški trg po padcih vrednosti, ki so sledili Powellovem govoru v Jackson Holu, vsaj kratkoročno dosegel dno. Razlog za nekaj več optimizma na trgih gre iskati tudi v cenah nafte, ki so sredi preteklega tedna prehodno padle na najnižji nivo po začetku vojne v Ukrajini, cena za sodček surove nafte WTI je dobrih 85 dolarjev. Prav danes bodo objavljeni tudi uradni podatki o avgustovski inflaciji v ZDA. Po napovedih ekonomistov naj bi ta znašala 8 %. Merjenje bo pomembno vplivalo na odločitev ameriške centralne banke. Ta pred zasedanjem, ki bo 21. in 22. septembra, tehta med 0,50 % in 0,75 % dvigom ključne obrestne mere. Trgi vračunavajo 0,75 % dvig in nižjo inflacij. Manjši dvig bi zopet prinesel evforijo na trge.

V Evropi je v četrtek Evropska centralna banka uresničila napovedi o izdatnem dvigu ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk. Retorika ECB je v primerjavi z nekaj meseci nazaj povsem drugačna. Predsednica Lagardova je dala vedeti, da tudi pri ECB dvomov ni več. Potrebnih bo vsaj še nekaj zvišanj obrestnih mer da se umiri visoko inflacijo. Ključna obrestna mera za depozit, ki jo banke dobijo za čez noč deponiran denar pri centralni banki, je sedaj pri 0,75 %. Za primerjavo, ključna obrestna mera v Veliki Britaniji in ZDA, kjer so imeli avgusta primerljivo stopnjo inflacije je pri 1,75 % oziroma 2,25 %, na Norveškem je ob 6,5 % inflaciji pri 2,5 %, na Češkem, kjer je inflacija avgusta presegla 17 % pa je obrestna mera pri 7 %. Evropska centralna banka je zopet navzgor popravila tudi inflacijska pričakovanja. Povprečna inflacija v evro območju naj bi konec letošnjega leta znašala 8,1 %, prihodnje leto 5,5 %, v bližino ciljne 2 % inflacije pa naj bi se nato spustila leta 2024. A pretekli meseci so pokazali, kako hitro lahko računski modeli postanejo zastareli in neuporabni. Dogodki, kot je potek vojne v Ukrajini, spremenjena geopolitična razmerja med vodilnimi globalnimi silami, naravni dejavniki v obliki suš, vremenskih ujm, poteka epidemije itd. so le nekateri izmed faktorjev, ki lahko napovedi postavijo na glavo. Medtem ko prek zaostrovanja denarne politike centralne banke skušajo zadušiti povpraševanje in s tem omiliti inflacijo, po drugi strani vlade prek fiskalne politike skupno povpraševanje oziroma potrošnjo povečujejo. Različne oblike pomoči podjetjem ter posameznikom zaradi energetske in prehranske draginje itd. bodo na kratki rok sicer ublažile bolečino, a brez rešitve ponudbenega šoka bodo tovrstne intervencije držav zgolj še dodatno podžgale rast cen. Podobno velja tudi za vse bolj aktualne cenovne kapice. Hrvaška vlada je na primer prejšnji teden odredila 30 % znižanje cen mesa in nekaj ostalih osnovnih dobrin. V odgovor nekateri trgovci kupcem že omejujejo maksimalno količino nakupa ter iz svojih polic umikajo izdelke, ki bi jih sicer prodajali z izgubo. Cenovne omejitve in podobni ukrepi so nam znani iz nekdanje skupne države, kjer so na koncu pripeljali do vsesplošnega pomanjkanja nekaterih dobrin in dolgih kolon avtomobilov, ki so se vsak mesec vile v Trst in Celovec.

Iz azijskih trgov je v zadnjih dneh odmevala novica, da je vrednost japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem padla na najnižji nivo po letu 1998 (1 dolar je vreden 143 jenov). Zgolj v letošnjem letu je jen v primerjavi z dolarjem izgubil 30 % vrednost. Japonska se že od zgodnjih devetdesetih let sooča s stagnacijo gospodarstva in deflacijo, ob globalnih inflacijskih pritiskih je sicer zdaj tudi na Japonskem inflacija narasla, a pri 3 % ostaja veliko nižja kot v večini razvitih gospodarstev. Japonska centralna banka zato zaenkrat kljub razvrednotenju jena ohranja izrazito ohlapno monetarno politiko z nizkimi obrestnimi merami. Zaradi tega se krepi pritisk na kitajski juan. Jen ostaja glavni konkurent juanu in upadanje vrednosti jena ceni japonski izvoz bolj, kot je to zaželeno na Kitajskem. Postavlja se vprašanje, ali bomo zopet videli nekaj odstotno devalvacijo juana proti dolarju, saj v nasprotju s tržnim gibanjem jena, ceno juana določa centralna banka. Kitajska podobno kot Japonska beleži nizko inflacijo, kar je predvsem rezultat zelo majhne gospodarske aktivnosti, deloma tudi zaradi proti covidnih ukrepov. Poraja se vprašanje, ali bo po velikem partijskem zasedanju konec leta, kjer naj bi Xi-ja izbrali še za tretji mandat predsednika, tudi Kitajska postopoma odpravila politiko ničelnega covida. Če bi bilo temu tako, bi lahko videli oživitev gospodarske aktivnosti in posledično tudi močnejše povpraševanje po surovinah ter s tem oživitev nekaterih segmentov svetovnega gospodarstva.

Kljub rekordnemu zvišanju obrestne mere na posameznem srečanju ECB prejšnji četrtek, na evropskem trgu obveznic ni bilo večjih pretresov, poteza ECB je bila torej že vračunana v vrednotenja. Vseeno pa zahtevane donosnosti državnih obveznic v zadnjem mesecu rastejo in se vztrajno približujejo nivojem s konca junija. Trenutno zahtevana donosnost na nemško 10-letno obveznico znaša 1,65 %, podobno ameriško pa 3,21 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.