OPEC napovedal močan rez proizvodnje

Medtem, ko se večina sveta sooča z najvišjimi stopnjami inflacije v zadnjih 40-ih letih, se članice naftnega kartela OPEC, z napovedanim močnim rezom proizvodnje, »borijo« proti ohlajanju tržne vrednosti njihovega artikla, surove nafte.

 

Njihova odločitev je bila milo rečeno, pospremljena z velikim valom ogorčenja svetovnih voditeljev in gospodarstvenikov, ki se bojijo, da bi rast cene surove nafte in posledično naftnih derivatov, še dodatno prispevala k inflacijskim pritiskom, s čimer bi se lahko izničil vpliv do sedaj sprejetih ukrepov restriktivne denarne politike in morda celo prisilil centralne bankirje v še bolj agresivno dviganje temeljnih obrestnih mer, kar bi lahko svetovno ekonomijo porinilo v (še globljo kot nas najverjetneje čaka) recesijo.

Menim, da si odločitev OPEC o zniževanju proizvodnje lahko razlagamo na dva načina. Prva razlaga je močno zaznamovana s trenutno geopolitično situacijo v svetu, kjer se potezo OPEC označuje za posredno podporo Rusiji, oziroma kot potezo ki še dodatno »šibi« (ekonomski) položaj Evrope in ZDA, ki se, že brez pričakovane rasti cene surove nafte, sooča z morebitnim nastopom recesije, kot posledice rasti obrestnih mer in umika likvidnosti s kapitalskih trgov. Druga možna razlaga pa je, da za zniževanje proizvodnje surove nafte, ki je v mojih očeh najmanj tako verjetna kot prva, pa je primarno ekonomske narave in je pogojena s pričakovanji članic OPEC glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po surovi nafti, kot posledice recesije. To bi pomenilo, da imajo znotraj OPEC članice že oprijemljive podatke o upadu obsega naročil, kot posledice upada ekonomske aktivnosti, kar bi pomenilo, da je globalna ekonomija najverjetneje že v fazi krčenja (recesije). Katera izmed obeh možnih razlag se bo izkazala za pravilno, nam bo pokazal čas (v primeru, da bodo naslednji krogi makroekonomskih podatkov pokazali, da smo se v obdobju odločitve o rezu proizvodnje, že nahajali v recesiji bo najverjetneje pravilna druga razlaga), v vsakem primeru pa menim, da je morebitna dodatna rast cen energentov zadnja stvar, ki si jo želita tako ameriški FED kot evropska ECB, da potrošnikov niti ne omenjam.

Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.