Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Powellov govor razburkal finančne trge
Petkov govor predsednika Ameriške centralne banke Powella na tradicionalnem srečanju centralnih bankirjev v Jackson Holu / ZDA, je po pričakovanjih v veliki meri določil gibanje borznih tečajev v preteklem tednu. Powell je najbolj neposredno do sedaj dal vedeti, da je trenutna Fedova absolutna prioriteta znižati inflacijo v bližino ciljne stopnje, ki se giblje okoli 2 %, pri čemer bo vsaj začasno trpel trg dela in gospodarska rast. Indeksi so v petek zabeležili najslabši dan od sredine junija – S&P 500 je v enem dnevu zdrsnil za 3,37%.
Fed odločen, da ne ponovi napak iz velike recesije v sedemdesetih in osemdesetih letih
Primerjava odmevov lanskoletnega in letošnjega simpozija centralnih bank jasno kaže kako drastično se je v zadnjih 365 dneh spremenila gospodarska slika, zlasti pa kako zgrešen je bil konsenz centralnih bankirjev, da je inflacija zgolj prehoden pojav. Powell je v svojem govoru v Jackson Holu pred enim letom zagovarjal tezo, da je povišana inflacija (takrat v ZDA dobrih 5%) zgolj začasen pojav v pretežni meri kot posledica motenj v oskrbovalnih verigah ob po-covidnem odpiranju gospodarstev. Pri Fed in večini drugih pomembnih centralnih bank, vključno z ECB, so še konec lanskega leta vztrajali pri stališču, da se bo tekom leta 2022 inflacija brez večjih intervencij na področju denarne politike postopoma spustila proti ciljnih 2%. Fed je decembra lani nakazoval na kvečjemu 3 dvige ključne obrestne mere po 0,25% v letu 2022, pri ECB so naznanili zmanjševanje odkupovanja obveznic medtem ko naj bi obrestna mera skozi 2022 ostala nespremenjena. Če je lanskoletni govor Powell zaključil s poudarkom na pomembnosti močnega trga dela kot glavno gonilo gospodarske rasti, je bila letos rdeča nit celotnega govora pomembnost ohranjanja cenovne stabilnosti, ki predstavlja hrbtenico uspešno delujoče ekonomije. Powell je razkril, da se pri ameriški centralni banki v trenutni situaciji ozirajo na nauke iz inflacijskega obdobja v 70ih in zgodnjih 80ih letih preteklega stoletja, takrat se je inflacija nekajkrat že znižala a nato ob prehitrem opuščanju restriktivne politike znova dvignila na še višje nivoje. Inflacija se je dokončno normalizirala šele s t.i. Volckerjevim šokom – takratni guverner Fed Paul Volcker je v začetku 80ih let ključno obrestno mero navil na 20%, inflacija je hitro padla, a za ceno hude recesije med katero je brezposelnost narasla na 11%. Temu je sledilo obdobje močne gospodarske rasti v 80ih in 90ih letih preteklega stoletja. Powell je torej želel izpostaviti bistven pomen odločnega in vztrajnega ukrepanja, s katerim bi se izognili napakam izpred 40 let. Predvidevanja trga so se še pred kratkim gibala v smeri tega, da bodo pri Fed v prvem delu prihodnjega leta zaključili cikel višanja obrestne mere ter nato tekom leta 2023 postopoma znova rahljali denarno politiko, a Powellov govor nakazuje, da se zaradi trdožive inflacije obdobje izrazito ohlapne denarne politike v ZDA končuje, ter da bo v bodoče denar dražji.
Elektrika na nemški borzi skoraj 1000 % dražja kot na začetku letošnjega leta
Odziv na zaostreno retoriko Feda je bil precej buren tudi na tej strani Atlantika. Vse večje evropske borze so na tedenski ravni zabeležile padce, zahtevane donosnosti na državne obveznice pa so zrasle. Ob odločnih tonih ameriške centralne banke se stopnjuje pritisk na ECB, ki bo septembra verjetno še enkrat zvišala obrestno mero za 0,5 %. Mnenja med uradniki evropske centralne banke pa si niso povsem enotna. Medtem, ko nekateri zagovarjajo agresivnejši pristop pa drugi svarijo, da bosta vpliv vojne in energetske krize že tako ali tako zmanjšala povpraševanje ter povzročila krizo, višanje obrestne mere pa zgolj dodatno znižalo potrošnjo in poglobilo prihajajočo recesijo. A pri tej teoriji se ne sme spregledati to, da nižje obrestne mere pomenijo šibkejšo valuto, šibkejša valuta pa za sabo potegne višje stroške uvoza, v EU seveda zlasti energije. Če nadaljujemo pri energiji žal tudi ta teden ne moremo mimo novih rekordnih cen, včeraj je borzna cena nemške elektrike z rokom dobave prihodnje leto prvič presegla 1000 evrov na megavatno uro, še januarja letos je megavatna ura elektrike na nemški borzi znašala dobrih 100 evrov. Predsednica evropske komisije Von der Layen je na Strateškem forumu na Bledu najavila, da bo EU ta teden predstavila načrt za strukturne reforme ter intervencijo na evropskem trgu z elektriko. Obstaja bojazen, da kot že večkrat v zgodovini vse te intervencije in omejevanje cen lahko dejansko pripeljejo do še večjih neravnovesij. Rezultat eksperimentiranja z novimi pristopi je v Evropi zadnje desetletje slab. Zdi se, da bo to močno podaljšalo krizo v Evropi, podobno kot ob finančni krizi v 2008, kjer so Američani že v nekaj letih splezali iz luknje, Evropa pa se nikoli ni povsem pobrala.
Kitajska in ZDA končno dosegli sporazum o delnicah, ki kotirajo na ameriški borzi
V senci dogajanja v Jackson Holeu je bil v petek storjen pomemben korak naprej v zvezi s kitajskimi podjetji, ki kotirajo na ameriški borzi. Pristojni uradniki obeh držav so sklenili prelomni dogovor, ki zadovoljuje obe strani, ameriški regulatorji bodo tako dobili dostop do željenih revizorskih dokumentov, kar naj bi končno odpravilo tveganje za umik kitajski delnic iz ameriške borze. Glede na pretekle izkušnje in preobrate v zvezi s primerom, si bodo lahko vlagatelji dokončno oddahnili šele prihodnji mesec, ko se bo sporazum začel izvajati, pravni strokovnjaki namreč opozarjajo na nianse v sporazumu, ki bi lahko postale jabolko spora.
NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se močno zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna politika je boj proti inflaciji, recesija pa je posledica, ki jo moramo sprejeti. To znižuje zaupanje potrošnikov. Na prihranke še naprej močno vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta G. Globalni ali G. Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta G. MM in Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so G. Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ter zaostrovanju denarne politike ostajamo previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor G. Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.
