Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Pandemija se z razmahom poletnega potovanja, turizma in druženja zopet krepi. Različica delta se širi in grozi z novim zapiranjem gospodarstev v jeseni, kar krha zaupanje tako vlagateljev kot gospodarstvenikov. Ekonomski kazalci se zaenkrat še ne poslabšujejo bistveno, čeprav se je rast umirila, se pa poslabšuje vidljivost in predvsem pričakovanja gospodarstvenikov.

Inflacija ostaja visoka, a tudi ta kaže določene znake umirjanja. Ostaja pa nepredvidljiva in možnost za njen pospešek se lahko pojavi jeseni, če se bodo nadaljevali izzivi v logističnih verigah, pomanjkanje določenih sestavnih delov, kot so npr. polprevodniki, ali pa rast cen vseh vrst surovin. Če so se pri slednjih cene kovin umirile, pa vidimo, da pri predvsem prehranskih vhodnih surovinah podjetja opažajo nadaljnjo rast cen, kar sicer pritiska na marže, a vseeno podjetja dvigujejo tudi cene končnih izdelkov.

Jesensko dogajanje je močno odvisno tudi od aktivnosti centralnih bank, ki naj bi na novo začrtale novo (ali pa ohranile staro) politiko konec meseca na sestanku v Jackson Hole v ZDA. Novih informacij o spremembah politike obrestnih mer ni, vseeno pa vlagatelji čakajo, kako bodo centralne banke komunicirale umik super sproščenih likvidnostnih ukrepov. Obvezniški trg postaja nekoliko nervozen in s tem bolj nihajen, saj obrestne mere ostajajo rekordno nizke. Do nemških volitev je še sedem tednov in situacija se je s slabim PR nastopom po volitvah zakomplicirala. Krščanski demokrati Angele Merkel in njenega naslednika, kandidata za novega kanclerja, Lascheta izgubljajo, pridobivajo pa socialdemokrati, zeleni in liberalci. Kombinacija slednjih verjetno ni slaba za trg in gospodarstvo, medtem ko bi le socialdemokrati in zeleni lahko prinesli pretres med evropska podjetja zaradi drugačnega pristopa zelenih k razvoju gospodarstva.

Kitajske oblasti so zadnji teden omilile retoriko in delujejo bolj spravljivo, kar so trgi nagradili s pozitivnim odzivom, a zaupanje vlagateljev ostaja skrhano in vlagatelji ocenjujemo, da presenečenj še ni konec. Gospodarska vojna med ZDA ter Evropo na eni strani in Kitajsko na drugi se bo nadaljevala, kar prinaša povečano nihajnost ter predvsem zmanjšanje zaupanja v kitajski delniški trg in podjetja sama.

Na valutnih trgih zadnji teden večjih sprememb ni bilo, smo pa videli malo večjo pocenitev surove nafte, saj je strah pred širitvijo pandemije in posledično manjšo porabo zaradi zapiranja zopet opravil svoje.

Delniški trgi ostajajo visoko, zelo blizu rekordnih ravni, predvsem zaradi nadaljevanja ohlapne denarne politike in dobrih rezultatov za 2. četrtletje 2021. Napovedi so sicer nekoliko previdne, a vlagatelji v pomanjkanju alternativ, ko so obveznice zelo drage in nosijo le majhen donos, nepremičnine pa so na rekordnih vrednostih in v obliki najemnin tudi ponujajo zelo malo, ostajajo v delniških naložbah.

Pretekli teden smo zaradi okrepljenih pričakovanj o spremembi denarne politike oziroma zaradi pričakovanj hitrejšega dviga obrestnih mer zopet videli rotacijo v finančne, predvsem bančne delnice. Nekaj večjih presenečenj pri rezultatih poslovanja je prineslo manjše spremembe na trg in ohranilo pozitivno dinamiko. Močno je tako presenetil danski farmacevt Novo Nordisk, ki je novo zdravilo za hujšanje v ZDA razprodal. Družba je že sedma največja v evropskem indeksu. Čisto po tiho se je na drugo mesto v istem indeksu prebilo nizozemsko tehnološko podjetje ASML, največji svetovni izdelovalec strojev za izdelavo polprevodnikov, in zdaj »grozi«, da bo prehitel Nestle, ki kraljuje na lestvici že vrsto let.

Tudi v ZDA je zadnji teden prinesel pozitiven donos predvsem velikim tehnološkim podjetjem, ki za vlagatelje ostajajo še naprej zelo privlačna. Kitajska tehnološka podjetja so po omiljeni retoriki regulatorjev in centralne oblasti lažje zadihala in povrnila del izgubljenega, a gre le za manjši obliž na rane, saj je zaupanje močno skrhano in vlagatelji so še naprej previdni, saj vlada prepričanje, da nas čakajo nova »presenečenja« v režiji partije in centralne oblasti.

Velja omeniti tudi dogajanje v regiji, še posebej v Sloveniji, kjer počasen, a konstanten dotok denarja na borzo zaradi negativnih obrestnih mer v bankah skrbi, da cene delnic rastejo. Tečaji najprometnejših delnic so praktično že dosegli nivoje pred izplačilom dividend, kar pomeni, da so vlagatelji v le mesecu ali dveh dosegli odličen pet in več odstoten donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in te delnice volatilne. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje, čeprav moramo biti previdni pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 25. 6. 2021 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

Vlagatelji – pravne osebe javnega prava (občine), ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

• Vlagatelj na dan 25. 6. 2021 nima sredstev v Generali Krovnem skladu

• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2020

• Družba za upravljanje ocenjuje, da nima vseh potrebnih podatkov.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

Mesečno poročilo za junij 2021

 

Mesečno poročilo za junij 2021

 

Naložbeni komentar – junij 2021

Globalni delniški trgi so junija doživeli visoke rasti, saj je globalni delniški indeks pridobil skoraj 5 %. Delniški trgi so spet dosegali nove zgodovinske vrhove.

Če se je v osrednji Evropi situacija okoli virusa Covid-19 izboljševala, se je na globalnem nivoju pojavil strah pred različico Delta in Delta+, ki se hitro širi iz Indije po Aziji in tudi po Angliji ter na Portugalskem (tudi med že cepljenimi in prebolevniki). Omenjeno vnaša določeno previdnost pred normaliziranjem javnega življenja.

Iz tega naslova sta Ameriška in Evropska centralna banka ohladili pričakovanja po zniževanju super stimulativne denarne politike. Veliko investitorjev je namreč z nejevoljo spremljalo cenovno dogajanju. Objavljena inflacija za mesec maj,  je junija presegla 5 %, trend rasti pa se lahko zavleče krepko v poletje. A za na novo usmeritev denarne politike bo treba verjetno čakati vse do srečanja centralnih bankirjev v idilični gorski vasi Jackson Hole konec meseca avgusta.

Odgovore, kaj se dogaja v podjetjih in posledično v gospodarstvu, bomo dobili po objavah rezultatov podjetij za polletje. Zdi pa se, da odpiranje gospodarstva pozitivno vpliva na energente, saj se je sodček nafte podražil za 8,3 %, na 73 dolarjev konec meseca junija.

Na drugi strani pa so se vrednosti rasti materialov v mesecu juniju nekoliko umirile in je interes vlagateljev usmerjen v izvrševanje planiranih infrastrukturnih projektov v Ameriki in Evropi.

Še največje kislo jabolko je kitajski trg (-2,2 %), kjer je kitajska vlada ob pripravi na praznovanje 100-letnice obstoja kitajske komunistične partije, nadaljevala s strategijo zmanjševanja relativne pomembnosti velikih vodilnih podjetij. Z različnimi administrativnimi omejitvami si želijo več konkurenčnih podjetij kot velike monopoliste. Taki ukrepi pa plašijo investitorje.

Regijski trgi so beležili minimalne rasti, saj so investitorji v pričakovanju izplačila dividend ter odločitvah finančnih inštitucij, da dovolijo upravam finančnih družb ponovno absolutno svobodo pri določanju dividendne politike.

Omenimo lahko še zelo zanimiv podatek s kapitalskih trgov, saj so prilivi v delniške sklade na rekordnih nivojih glede na pretekle mesece in leta.

Obvezniški trgi pa so junija po zadnji korekciji po dolgem času doživeli stabilizacijo svojih tečajev in so pod vtisom ohranjanja super stimulativne politike centralnih bank ter izjemno visoke likvidnosti vlagateljev, pridobivali in končali z lepo rastjo 0,4 %.

Je bil pa pod vtisom centralnih bank močno izpostavljen ameriški dolar. Tako je samo nasproti evru pridobil dobre 3 %, kar daje neko dodatno podporo evropskemu gospodarstvu in dodaja novo obliko kompleksnosti v odločanje o prihodnji denarni politiki.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Vse od začetka pandemije so poslovni rezultati ameriških podjetij konstantno presegali napovedi analitikov, kar nam pove, da so analitični modeli krepko podcenili moč in robustnost gospodarskega okrevanja, kar se je odrazilo v prekomerno pesimističnih napovedih glede rasti dobičkov podjetij. V luči prihajajočih objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje 2021 lahko pričakujemo nadaljevanje trenda pozitivnih presenečenj na področju objav glede rasti dobičkov ameriških podjetij. Večina analitikov ocenjuje, da ključ rasti dobičkov leži v robustnosti neto profitnih marž. Rast prihodkov naj bi se nadaljevala do konca leta, podjetja pa se bodo soočala s pritiskom na stroškovni strani zaradi motenj v dobavni verigi in rasti stroškov dela, kar pomeni, da bodo podjetja za ohranjanje dobičkonosnosti prisiljena v dvigovanje cen storitev in proizvodov, kar bo še dodatno okrepilo inflacijski pritisk. Slednje lahko prisili Ameriško centralno banko (FED) v predčasni obrat v denarni politiki (dvig obrestnih mer), kar bi lahko upočasnilo gospodarsko aktivnost v državi in širše. V kolikor pa podjetja ugotovijo, da je povpraševanje po njihovih izdelkih relativno elastično, kar pomeni, da bi rast cen negativno vplivala na količino prodanih proizvodov in storitev s strani potrošnikov, kar bi posledično vodilo v upad poslovnih prihodkov, bodo morala poiskati alternativne scenarije za ohranjanje dobičkonosnosti (ne zgolj preko dviga prodajnih cen), oziroma lahko pričakujemo, da se bodo marže podjetij začele postopoma zniževati, kar pomeni, da bi se do konca leta trend rasti dobičkov podjetij nekoliko umiril.

Podobno kot na drugi strani Atlantika, je večina analitikov presenečena nad močjo gospodarskega okrevanja in rasti dobičkov evropskih podjetij. V prvem četrtletju letošnjega leta so evropska podjetja, na letni ravni, objavila več kot 95-odstotno rast dobičkov (izračun na podlagi podatkov 306 podjetij iz delniškega indeksa Stoxx 600). Rast dobičkov je bila še posebej močna v cikličnih sektorji gospodarstva, kot so industrijska podjetja, banke in avtomobilska industrija ter široka potrošnja, ki so najbolj občutljiva na ponovno odpiranje ekonomij v post-covid okolju.
Angleška centralna banka je na svojem junijskem zasedanju presenetila z nekoliko bolj previdno izjavo glede naraščajočih inflacijskih pritiskov v državi, vendar kljub nedavni močnejši inflaciji od pričakovane še vedno pričakuje, da bo ta prehodna. Od zadnjega sestanka banke v maju se je gospodarska aktivnost še naprej močno povečevala, skupna inflacija pa se je maja medletno zvišala na 2,1 %. Analitiki pričakujejo, da bo inflacija v prihodnjih mesecih še naprej presegala ciljno stopnjo 2 %, s čimer pod vprašanje postavljajo tezo o prehodni naravi inflacije, zaradi česar naj bi se angleška centralna banka v drugi polovici leta 2022 soočala z vse večjim pritiskom na zvišanje obrestnih mer.

Pozitivne novice prihajajo s Kitajske, kjer so močno pospešili cepljenje prebivalstva zoper covid-19. Do zdaj je vsaj dve tretjini prebivalstva (skoraj milijarda ljudi) prejelo vsaj en odmerek cepiva, v skladu s cepilno strategijo pa naj bi oba odmerka do konca julija prejelo 40 odstotkov prebivalstva (kar pomeni 20 milijonov odmerkov cepiva dnevno). S tem tempom jim bo uspelo predčasno (v tretjem četrtletju 2021) uresničiti zastavljeni cilj vsaj 80-odstotne precepljenosti prebivalstva do konca leta 2021. Kitajska upa, da bo s pospešenim cepljenjem prebivalstva uspešno zajezila vnovičen nastop pandemije covid-19 in posledično ponovno omejevanje gibanja in “zapiranje” ekonomije, kar je zagotovo pozitivna novice, ne zgolj za Kitajsko, ampak posledično za ostale države v razvoju in nenazadnje za celoten svetovni gospodarski ustroj. Večina analitikov pričakuje, da bodo kmalu kitajskemu vzoru sledile tudi ostale države v razvoju (tesneje povezane s Kitajsko in v veliki meri odvisne od kitajskih cepiv), saj bodo Kitajci, potem ko bodo zaključili s cepljenjem domačega prebivalstva, bistveno bolj dovzetni za izvoz svojih cepiv in medicinskega osebja. To bo še posebej pozitivno za segment domače potrošnje, ki je zaradi omejevanja druženja in zapiranja določenih segmentov ekonomije v tem delu sveta še posebej na udaru.

Mesečno poročilo za maj 2021

 

Mesečno poročilo za maj 2021

 

Naložbeni komentar – maj 2021

Globalni delniški trgi so v mesecu maju doživeli manjšo korekcijo, vseeno pa se je trgovanje konec meseca zaključilo pri rekordnih vrednostih. Nekoliko bolj pod pritiskom so bila hitrorastoča podjetja, kjer vrednost sloni na daljši prihodnosti, kot pri nekaterih drugih. Vseeno pa so tudi omenjena podjetja proti koncu meseca že začela pridobivati na vrednosti.

Še naprej se je izboljševala epidemiološka slika. Cepljenje se odvija praktično po vsem svetu in v naslednjih mesecih lahko pričakujemo dovolj cepiva za večino zahodnega sveta. Prav tako se začenja cepiti tudi mlajše, cepivo Pfizer-BioNTech se lahko uporablja tudi za otroke stare od 12 do 15 let. Posledično se izboljšujejo tudi makroekonomski podatki, saj se vedno več dejavnosti odpira in kroženje denarja se ponovno povečuje. To sicer povečuje inflacijo, kajti povpraševanje trenutno presega ponudbo na kar veliko področjih. Delno zato, ker se ni pričakovalo tako močnega okrevanja.
V mesecu maju se je zaključila sezona objav rezultatov za prvo četrtletje, ki je bila na globalni ravni zelo dobra. Pozitivno je presenetila predvsem Evropa, kjer so podjetja objavila zelo dobre rezultate, ki so nekoliko presenetili analitike. Posledično so pridobile tudi cene delnic v Evropi, ki je od začetka leta eden izmed močnejših kapitalskih trgov na svetu.

Vsi ti dobri podatki še naprej pritiskajo na cene surovin. Cena ameriške nafte se po dolgem času ponovno premika proti 70 dolarjev za sodček. Baker je v maju ponovno dosegel novo rekordno vrednost. Nekoliko so se umirile cene soje, koruze in ječmena, vseeno pa so ti nivoji okoli 70 odstotkov višji kot so bili leto dni nazaj. Centralne banke sicer pričakujejo, da se bo inflacija, ki je trenutno v ZDA okoli 4 odstotke na letni ravni, po tem inflacijskem šoku umirila nazaj na 2 odstotka. To nekako kaže tudi njihov obvezniški trg. Vseeno pa je med vlagatelji prisotna negotovost ali lahko višja inflacija vztraja z nami več časa ter zapademo v nekakšno inflacijsko spiralo. Trenutno se vseeno zdi, da kaj bolj dramatičnega ne gre pričakovati. Poleg tega imajo centralne banke v obrestni meri zelo dobro orožje, ki ga lahko uporabijo pri hitreje naraščajočih cenah. Tako se zdi, da bo trenutni manjši inflacijski šok nekako vztrajal nekaj mesecev, nato pa se bodo razmere umirile.

Omenimo lahko še zelo dobre podatke iz nepremičninskega trga v ZDA, tam je naprodaj namreč samo odstotek do dva vseh hiš, kar pa je najmanj od kar beležijo te podatke. Za primerjavo, v krizi 2008/09 je bilo praznih dobrih 15 odstotkov vseh hiš v ZDA.

 

 

Na strani monetarne politike ni bilo nobenih presenečenj s strani centralnih bank. ECB je ohranila obrestno mero nespremenjeno in potrdila nadaljevanje odkupov vrednostnih papirjev po programih PEPP in APP. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programih PEPP se bodo ponovno investirale vsaj do konca leta 2023, medtem ko po programu APP za daljše časovno obdobje. Tudi s strani ameriške centralne banke Fed prihaja potrditev, da monetarna politika ostaja nespremenjena.

Evro se je v maju krepil proti ameriškemu dolarju, kljub temu, da ZDA okrevajo in odpirajo gospodarstvo hitreje kot Evropa. Okrepil se je za slaba dva odstotka.

 

 

Družba Generali Investments ponovno med najboljšimi

 

Revija Moje finance je že enajstič zapored razglasila najboljše vzajemne in pokojninske sklade v Sloveniji. Na prireditvi, ki je ponovno potekala virtualno, je družba Generali Investments prejela priznanje za najboljši sklad:

  • Generali Bond, obvezniški – EUR, v kategoriji delniški korporativni in agregatni obvezniški za tri- in desetletno obdobje,
  • Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v kategoriji denarni EU za desetletno obdobje.

 

Iskrene čestitke upravljavcu obeh skladov, Primožu Cenclju, CFA, ki je bil letos med finalisti izbora za naj upravljavca minulega triletnega obdobja. Cencelj je bil ob lanski desetletnici podelitev izbran za naj upravitelja desetletja.

Družba Generali Investments je v enajstih letih, kolikor poteka prireditev, prejela kar 34 priznanj in se redno uvršča med najštevilčnejše prejemnike. Kar šestkrat smo prejeli naziv Naj upravljavec vzajemnih skladov v Sloveniji, Primož Cencelj je postal tudi naj upravljavec desetletja (od 2010 do 2019). Družba prejema tudi mednarodne nagrade med drugimi je Mednarodno poznana in neodvisna agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ki odličnost upravljanja družbe spremlja od leta 2015, je v prvem četrtletju leta 2021 Generali Investments uvrstila med 9 % najboljših družb za upravljanje na svetu.

Številne prejete nagrade predvsem pa zaupanje strank, dolgoročni odnosi, preudarna naložbena politika, kakovostni produkti, vrhunska ekipa z zmagovalno miselnostjo in strokovnost ter tudi mednarodnost so zagotovo motivatorji, ki poganjajo to najstarejšo družbo za upravljanje v Sloveniji in ekipo ter hkrati dokazujejo, da so na pravi poti. Cilji, ki jih uspešno dosegajo vsako leto zapored, pa dokazujejo, da kot družba vedno pozitivno izstopajo.

 

 

INVESTICIJE V NEGOTOVIH ČASIH – STRAH JE VEDNO SLAB SVETOVALEC

 

 

Kako naj se investitorji odzovejo na borzne vzpone in padce?

V takšnem položaju je najboljša taktika, da se na nihanja tečajev ne odzovete impulzivno, ker so vzponi in padci del normalnega borznega delovanja in dolgoročno ne bodo imeli vpliva na vaše premoženje. Dejstvo je, da so kapitalski trgi vedno bili in bodo podvrženi volatilnosti, kar pomeni, da vrednost vaše naložbe nenehno niha. To še posebej velja za delnice in obveznice, s katerimi se vsak dan trguje na borzi. Pri ciljno usmerjeni naložbeni strategiji velja rek, da je strah slab svetovalec. Kdor ob padcih tečajev panično prodaja svoje naložbe, skoraj zagotovo to počne z izgubo. Takšni vlagatelji pogosto tvegajo, da ne bodo investirani, ko bodo tečaji ponovno rasli. S takšnim načinom investiranja boste na kapitalskih trgih deležni le slabih faz borznih trgov: prodajate z izgubo, ko tečaji padajo in znova kupite delnice, ko se cene zvišajo. Vlagatelji, ki tudi v slabih fazah trga niso investirani, imajo na dolgi rok zagotovo veliko nižji donos kot, če bi ostali investirani.

Pred sabo imejte cilj svoje naložbe

Za vse, ki želijo uspešno investirati, je pomembno, da ostanejo mirni in imajo pred očmi svoj cilj. Dolgoročna naložba, kot je npr. varčevanje za pokojnino, hišo, potovanje ali za otroka, bo dolgoročno okrevala v skladu z razvojem trga. Preteklost nam kaže, da po vsakem padcu, tečaji vedno okrevajo. Zato je dolgoročno razmišljanje najboljša strategija za vašo naložbo. Razvoj kapitalskih trgov skozi leta, nam na splošno kaže pozitivno sliko.
Investitorji, ki so spomladi 2020 izkoristili trend upadanja na trgu za dodatne naložbe, sedaj, kljub nihanju na borzi, beležijo visoke donose. Takšno vlaganje imenujemo proticiklično. To je priznana strategija, ki jo že dolga leta uporabljajo izkušeni vlagatelji.

Z mesečnim varčevanjem pridobite tudi v času krize

Vlagatelji, ki mesečno varčujejo v vzajemnih skladih, ne glede na borzno situacijo, na dolgi rok zagotovo pridobijo. V času padanja tečajev boste za enak mesečni znesek pridobili več enot premoženja in tako v prihodnosti imeli, ko bodo trgi okrevali, koristi od poceni pridobljenih enot vzajemnih skladov. Ne glede na trenutno situacijo na trgih morate biti disciplinirani in res redno mesečno odvajati znesek v sklade. Tako se vam bo čez čas oblikovala povprečna cena vaše naložbe.

Izkoristite prednosti globalnih portfeljev

Trenutne razmere na borzah kažejo, kako pomembna je dobra razpršenost naložb, ki jo lahko dosežemo z vlaganjem v globalne delniške sklade. Tisti vlagatelji, ki svojega denarja ne nalagajo v posamezne delnice oz. panoge ali regije, temveč ga razpršijo tako rekoč po vsem svetu, so lahko tudi v kriznih razmerah veliko bolj mirni in sproščeni.
Borzni guru Kostolany za uspeh svojih naložb pravi:« Dva krat dva ni štiri, ampak pet minus ena. In preprosto moraš imeti živce, da zdržiš minus ena.«

Da bo vaša naložba dobro zdržala tudi korona krizo, je zelo pomembno, da imate globalno razpršen portfelj, jasno zastavljen cilj in na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje.

 

 

Mesečno poročilo za april 2021

 

Mesečno poročilo za april 2021

 

Naložbeni komentar – april 2021

 

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo, že tretji mesec zapored. Ekonomski podatki, objave poslovanja podjetij za prvo četrtletje in zagotovila ECB ter FED o nadaljnji podpori monetarne politike ter spodbudni podatki o cepljenju v najpomembnejših ekonomijah sveta so nudila dodatno spodbudo za rast delniških indeksov.

Mesec april je tradicionalno v znamenju objav rezultatov poslovanja družb za 1. četrtletje. Poročala je več kot polovica družb, ki so vključene v ameriški indeks S&P 500, podobna slika velja tudi za evropski indeks Stoxx 600. Kar 87 % družb v ZDA in 70 % v Evropi, ki so poročala, je preseglo pričakovanja analitikov. Izstopajo predvsem sektor financ, IT sektor in sektor diskrecijske porabe.
Makroekonomski podatki o gospodarski rasti v ZDA so zelo spodbudni, z rastjo 6,4 % na letni ravni. Medtem je evroobmočje beležilo upad 1,8 % glede na enako obdobje lani. Evro območje je tako v tehnični recesiji (dve zaporedni negativni četrtletji). V najpomembnejši ekonomiji evroobmočja, Nemčiji, so beležili upad 3,3% glede na enako obdobje lani, na kvartalni ravni upad 1,7 % kot posledica ukrepov zajezitve širjenja novega virusa v začetku leta.

Proizvodni indeks PMI v evroobmočju je 62,9, kar je najvišje po letu 1997, ko so začeli izračunavati indeks in nakazuje na močno ekspanzijo v proizvodnem sektorju. Prav tako je tudi storitveni indeks PMI najvišje po osmih mesecih na 50,3 in nakazuje na rahlo rast tudi v storitvenem sektorju.

Kitajska ekonomija je v prvem četrtletju porasla za 0,6 % glede na enako obdobje lani z bolj uravnoteženo razdelitvijo med sektorji. V prihodnje naj bi bila domača potrošnja glavno gonilo rasti, saj bodo fiskalni in monetarni ukrepi postali bolj uravnoteženi v svoji politiki podpore gospodarstvu. To lahko privede do upočasnitve naložb v infrastrukturo in financiranje lokalnih uprav.
Zdravstvena kriza covid-19 v Indiji se je aprila tragično poslabšala in poudarila potrebo po hitrem širjenju cepljenja v nastajajoči svet. Pritisk na zdravstveno infrastrukturo se je okrepil in razmerja smrtnih primerov so se od sredine februarja več kot podvojila. Medtem so v ZDA in VB cepili 44 % oz. 55 % populacije z vsaj enim odmerkom, kar omogoča začetek trajnega odpiranja njihovega gospodarstva. V Evropi je po slabem začetku cepljenja le prišlo do znatnega pospeška cepljenja in se tako dnevno v evroobmočju cepi med 0,6 % in 0,8 % prebivalstva.

 

Na strani monetarne politike ni bilo nobenih presenečenj s strani centralnih bank. ECB je ohranila obrestno mero nespremenjeno in potrdila nadaljevanje odkupov vrednostnih papirjev po programih PEPP in APP. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programih PEPP se bodo ponovno investirale vsaj do konca leta 2023, medtem ko po programu APP za daljše časovno obdobje. Tudi FED je potrdil, da monetarna politika ostaja nespremenjena.

Evro se je v aprilu krepil proti ameriškemu dolarju, kljub temu, da ZDA okrevajo in odpirajo gospodarstvo hitreje kot Evropa, ampak kot posledice pričakovane višje inflacije v ZDA.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnji mesec je bila pandemija v lepem upadu in upočasnjevanju, a podatki zadnjega tedna niso več tako optimistični. Grafi števila okužb so se globalno obrnili navzgor, situacija je trenutno najslabša v Latinski Ameriki, a tudi Evropa in nekatere azijske države kažejo trende, ki niso najbolj obetavni. Omejitve javnega življenja tako večinoma ostajajo, v celi zgodbi pa je trenutno vzpodbudno to, da se ukrepi večinoma ne zaostrujejo več, čeprav se njihovo delovanje podaljšuje do konca marca in v začetek aprila. Nov mejnik z odpiranjem bi lahko postal čas po veliki noči. Cepljenje se sicer nadaljuje, a praktično povsod poteka počasneje od pričakovanj, pojavljajo pa se dvomi o uspešnosti cepiva proti novim sevom. To je skušal umiriti Pfizer, ki je v ponedeljek objavil, da njegovo cepivo, v laboratorijskem okolju in na umetno vzgojenem virusu, ki je zelo podoben novim mutacijam, ki se pojavljajo v svetu, tudi uspešno deluje. Bomo videli, kakšno bo stanje na terenu. Ker ukrepi za omejevanje širjenja virusa še naprej močno zavirajo gospodarsko aktivnost, predvsem storitveni sektor, se države trudijo izpad nadomestiti s stimulativnimi ukrepi. V ZDA so tako končno tudi v senatu potrdili nov, velikanski 1.900 milijard velik paket, ki pokriva tako neposredno denarno pomoč družinam in podjetjem, kot tudi širok program investicij, predvsem v infrastrukturo in bolj zeleno gospodarstvo. To še naprej krepi inflacijska pričakovanja in posledično dvig cen materialov ter energentov na nove, višje nivoje. Nafta je tako prvič po pandemiji presegla vrednost 70 dolarjev za sodček, OPEC pa očitno zaenkrat ne namerava povečati načrpanih kvot. Gospodarski kazalci za prvi kvartal bodo slabši od pričakovanj, predvsem zaradi storitvenega sektorja in tudi zadnji gospodarski podatki s Kitajske so slabši od pričakovanj, a pozitivno ostaja dejstvo, da so še vedno v območju rasti. Nova petletka na Kitajskem daje še večji poudarek okoljsko manj obremenjeni tehnologiji in industriji ter večjo težo domači potrošnji. Optimizem za drugo polovico leta ostaja v svetu na visokih nivojih, kar za trge lahko predstavlja določeno tveganje, saj so pričakovanja zelo visoka. Vpliv verjetno počasnejšega odpiranja od pričakovanj na gospodarstvo in gospodarske kazalce je podcenjen.

Kapitalski trgi so zadnji teden nadaljevali z zelo divergentnimi trendi. Obvezniški trgi so še naprej padali in ameriška 10-letna obveznica je prebila mejo 1,5 %, nemška pa -0,3 %. Tudi komentar centralnih bankirjev, predvsem Fed-a in Powell-a so bili zelo tehnokratski in niso umirili trgov. Inflacijska pričakovanja so poleg pričakovanj o odpiranju gospodarstev še naprej glavni novici, ki premikata trge. Rotacija iz hitro rastočih tehnoloških podjetij v druge, ciklične in t.i. value naložbe se nadaljuje. Simbol divje rasti in nenormalnih vrednotenj. Tesla je tako v dobrih 14 dneh izgubila že skoraj 40 % vrednosti. Tudi nekatera druga tehnološka podjetja so močno izgubila in posledično je glavni tehnološki indeks Nasdaq z vrha upadel za 11 % in s tem zašel v območje korekcije. Na drugi strani je indeks 30 največjih ameriških podjetij Dow Jones, ki vključuje le malo precenjenih tehnoloških podjetij dosegel nov rekord. To kaže na zanimanje vlagateljev za ostale panoge. Zadnje tedne so v ospredju predvsem energija, materiali in industrija. Ta rotacija se pozna še posebej močno v Evropi, kjer je delež visokotehnoloških podjetij nižji in posledično evropski indeksi prehitevajo ZDA. V Evropi so praktično vsi indeksi na pokoronskih rekordih, tudi pri nas v Sloveniji. Poleg rotacije lahko razloge iščemo tudi v nižjih vrednotenjih in precej majhni zastopanosti teh delnic v portfeljih globalnih vlagateljev. Zato postaja Evropa nova ljubljenka globalnih delniški vlagateljev. A kot kaže zgodovina se ta ljubezen lahko hitro ohladi. Zvezda prvih dveh mesecev, Kitajska, pa je v pičlih 14 dneh izgubila vse pridobljeno v letošnjem letu. Glavni kitajski indeks CSI300 je tako po hitrem, več kot 15 % upadu, zopet v rdečem območju. Vzroki so večplastni, a glavnino »krivde« lahko pripišemo kitajskim oblastem in njihovi želji po umiritvi rasti in ne prevelikemu napihovanju balona.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge. Ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. Zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Panoga je zato v območju dolgo pričakovane korekcije. Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Dolgoročne obveznice so zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne. Znotraj delnic se nadaljuje rotacija med panogami. Najprivlačnejše zadnje tedne so energija, materiali, finance in industrija. Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Na primer vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. A tudi tu je potrebna previdnost, saj so ponekod vrednotenja iracionalna. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija in Evropa. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

Mesečno poročilo za februar 2021

 

Mesečno poročilo za mesec februar 2021

 

Naložbeni komentar – februar 2021

 

Drugi val pandemije se umirja in države počasi sproščajo ukrepe. To vnaša več optimizma v gospodarstvo. V Sloveniji se počasi približujemo rumeni fazi in gospodarske dejavnosti so se precej sprostile. Podobno je tudi v svetu. Z naraščajočo prekuženostjo in krepitvijo cepljenja, se gospodarsko zaupanje popravlja. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje »tiskanje« denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije, čeprav so vse glasnejša opozorila pred pregretimi trgi. Pozitiven dejavnik za delniške naložbe ostaja nadaljevanje državne pomoči, predvsem v ZDA, kjer naj bi bil nov val nakazil denarne pomoči zgolj še formalnost, saj je nesoglasij med republikanci in demokrati vse manj. Odrasla oseba naj bi prejela po 1400 dolarjev, celoten paket pa naj bi dosegel slabih dva tisoč milijard dolarjev. Poleg programa pomoči, so pozitivno na kapitalske trge vplivali tudi boljši poslovni rezultati podjetij od pričakovanih. Še posebej pa so analitike presenetile zelo optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021. Z dobrimi poslovnimi rezultati so izstopali predvsem internetni velikani kot so Amazon, Paypal, Google in Alibaba, medtem ko kljub okrevanju cene surove nafte, poslovni rezultati naftnih podjetij tega še ne odražajo. Še naprej pozitivno preseneča Evropa, saj so rezultati proizvodnega sektorja nad pričakovanji, zelo pozitivno je presenetil avtomobilski sektor, medtem ko storitveni sektor še naprej krvavi denar, zlasti ker se popolni umik ukrepov in odpiranje držav odmika v pozno pomlad. Nekoliko so razočarala tudi velika farmacevtska podjetja, kjer rast s pandemijo povezanih storitev ni nadomestila upada na nekaterih drugih področjih, a nizka vrednotenja največjih družb niso ustvarila prodajnega pritiska. Se pa počasi krepi pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritiskih na marže. Konec meseca se je ponovno pričel krepiti ameriški dolar, ki je začasno šel nazaj na nivoje manj kot 1,2 dolarja za evro. To je zmanjšalo pritisk na evropske izvoznike, a vse skupaj se zdi le začasno, saj ob ogromnem stimulusu analitiki še naprej pričakujejo drsenje dolarja in tečaj okoli 1,30 dolarja za evro konec leta.

Na obvezniških trgih se v zadnjem obdobju krepi rast pribitkov in posledično rast donosnosti do dospetja, kar je še posebej opazno pri obveznicah z daljšo ročnostjo. Rast pribitkov je glavni razlog za padec vrednosti obvezniških naložb. V primeru močnejše rasti pribitkov lahko pričakujemo da se bosta FED in ECB kmalu oglasila in poskušala nekoliko umiriti situacijo, saj podjetja kot tudi države v tem trenutku zaradi pandemije Covid-19 ostajajo ranljiva in še niso sposobna prevzemati večjega finančnega bremena.