Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Pandemija gre po izjavah politikov počasi h koncu. Ukrepi se pospešeno odpravljajo, tudi naši otroci se bodo naslednji teden deloma vrnili v vrtce in šole. Na prve strani medijev prihajajo tudi novice, ki niso povezane s pandemijo. A pandemija in predvsem začasna ustavitev življenja ter gospodarstva je pustila globoke posledice v svetovni ekonomiji. Napovedi pričakovanj se popravljajo iz tedna v teden in ocena je, da smo v najhujši recesiji po veliki depresiji iz 30-ih let preteklega stoletja. V Evropi bo upad BDP v 2020 verjetno nekaj nad 10 %, v ZDA sicer nižji, okoli 6 %, a vseeno so to številke, ki vzbujajo skrb. Nekatere panoge, in s tem podjetja, se ne bodo hitro pobrale in vrnile na stara pota, za nekatere bo prihodnost bistveno drugačna od preteklosti. Ta negotovost, povezana z vprašanjem, kaj bo jeseni, ko se po svetu in pri nas iztečejo neposredne podpore podjetjem ter zaposlenim zaradi zmanjšanega obsega dela, vzbuja skrb. Države zato še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za blažitev padca, kar drži visoko zaupanje vlagateljev v delniške trge, na drugi strani se v nekaterih dejavnostih krepi optimizem, saj spremenjeni trendi krepijo ali pa celo močno povečujejo obseg poslovanja.

– Ta zadnja trditev je lepo opazna tudi v rezultatih podjetij za prvi kvartal ter napovedih za drugi. Večina največjih podjetij je že razkrila svoje poslovanje ter zelo previdna pričakovanja za preostanek leta in trend je več kot jasen. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti ter prosi za državno pomoč. Na drugi strani so prehrambena podjetja doživela obrat nekaterih trendov in s tem rast poslovanja. Vidimo krepitev on-line nakupov ter s tem pozitivna presenečenja praktično pri vse on-line trgovcih, tudi na IT podjetja je kriza vplivala pozitivno. Zmagovalec krize so zaenkrat podjetja iz sektorja zdravstva, saj vsa beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična. Kar naenkrat visoke cene zdravil, ki so zaposlovala ameriško predvolilno kampanjo, niso več težava.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej ponujajo trgom. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 temveč še precej dlje. Čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje sedanjosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

Nasvet za vlagatelje:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, trenutno ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju le-teh.

 

 

Delničarji bodo za zavarovalnici predlagali dividendo

 

Pred vrati so finančna poročila, ki bodo pokazala kako so v resnici poslovale borzne družbe v prvem tromesečju letos. Karantena, ki je bila uvedena sredi marca, je odvzela zadnja dva tedna normalnega poslovanja, saj je večina podjetij svoje delavce poslala na delo od doma, na čakanje ali pa celo med brezposelne. Družbe so bile do zdaj razmeroma skope pri ocenjevanju poslovne škode, ki je nastala zaradi koronavirusa, tako da bomo prihajajoči teden lahko prvič realno ocenili posledice in dobili jasnejšo sliko o tem kako, je covid-19 prizadel bilance slovenskih družb.

V četrtek, 14. maja, bomo začeli s finančnimi rezultati banke NLB in Zavarovalnice Triglav, naslednji teden pa nadaljevali s Savo Re, Krko in Petrolom. Rezultati obeh zavarovalnic bodo še posebno zanimivi z vidika odločitve o (ne)delitvi dividend za leto 2019. Sava Re in Zavarovalnica Triglav sta kljub rekordnim dobičkom od Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) dobili priporočilo, naj se dividenda za lani zaradi tveganega poslovnega okolja letos ne izplača najmanj do konca septembra.

Koliko je to priporočilo na utemeljeno, obstajajo različna mnenja, borzni analitiki pa mislijo da zaradi odlične finančne kondicije in visokega presežnega kapitala po merilu Solvency 2 priporočilo ni potrebno. Poleg tega je Sava Re na svoji spletni strani objavila tudi rezultate stresnih testov, ki so pokazali, da je tudi v času, ko so bili delniški tečaji marca na najnižji ravni, raven kapitala še vedno močno presegala minimalni zahtevani količnik.

Upravi obeh zavarovalnic sta priporočilo AZN upoštevali in tako iz sklica letošnje skupščine delničarjev umaknili predlog delitve dobička. Ker pa gre za priporočilo in ne prepoved, bo zanimivo kaj se bo zgodilo skupščinah.

Društvo VZMD, ki združuje male delničarje, je za obe objavilo nasprotni predlog, v katerem predlaga dividendo – 1,05 evra bruto za delničarje Save Re in 2,5 evra bruto za delničarje Zavarovalnice Triglav.

To je višina, ki je v skladu z dividendno politiko obeh družb in bi jo po vsej verjetnosti predlagali tudi upravi. Ali bo ta predlog sprejet, je težko napovedati, glavne niti odločitve bodo seveda v rokah paradržavnih skladov. Pri Savi Re sta to Slovenski državni holding (SDH) in Modra zavarovalnica, v Triglavu pa SDH in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Zadnja imata skupaj 62,5 odstotka glasovalnih pravic v Triglavu, kar pomeni, da brez državnih glasov uprava Triglava dividende ne more izplačati. V Savi Re pa ta možnost obstaja, saj imajo paradržavni skladi namreč skupaj manj od 50 odstotkov kapitala in tako obstaja teoretična možnost, da bi mali delničarji državo lahko preglasovali.
Nekaj dni za obema zavarovalnicama letošnje poslovanje v prvem tromesečju razkrivata tudi Krka in Petrol. Prva po oceni uprave posluje odlično tudi v pandemiji medtem ko se bo Petrol zaradi zdravstvene krize in uvedbe karantene verjetno soočal z močnim upadom prihodkov.

 

 

Mesečno poročilo za april 2020

 

Mesečno poročilo za mesec april 2020

 

Naložbeni komentar – april 2020

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu je bilo konec aprila že skoraj pozabljeno. Tečaji so se od najnižje točke, merjeno v evrih, do konca aprila povišali kar za 27 %. Tako se je skozi april nadaljevalo okrevanje delniških trgov, saj so se tečaji v aprilu v povprečju okrepili za 10,9 %. Globalni delniški trgi so bili tako od začetka leta pa do konca aprila okoli 10 % v minusu.

Po zelo slabih makroekonomskih podatkih, ki jih beležimo v zadnjih tednih, pa se je pokazala luč na koncu tunela. Večina držav je svojo ekonomijo v obdobju virusa popolnoma ustavila. To kažejo praktično vsi podatki, ki jih posamezne države objavljajo. Posledično je povsod začela naraščati brezposelnost. Obenem pa se je epidemija začela umirjati. Dnevni prirast novo okuženih je v večini držav vedno manjši. Še vedno pa se zadeve niso začele umirjati v ZDA in v Veliki Britaniji. V nekaterih državah, kot so Brazilija, Argentina, Rusija itd., pa število okuženih še vedno narašča. Obenem se izvaja vedno več raziskav o samem virusu. Tako podatki kažejo, da je okuženih precej več kot kažejo uradne številke. Raziskave kažejo, da od 20 pa kar do 70 krat več. Večina teh okuženih virusa sploh ne zazna, so asimptomatski, oziroma imajo zelo blage znake prehlada. Kar posledično pomeni, da je smrtnost precej nižja od do sedaj objavljenih številk. Vseeno je virus zelo nalezljiv, kar pomeni, da za t.i. prekuženost potrebujemo precej večjo številko od do sedaj okuženih. Vseeno se zdi, da se epidemija, tudi na podlagi ukrepov, umirja in da bodo nova spoznanja o samem virusu prinesla bolj kontrolirano prihodnost. Kar pomeni, da bo zdravljenje in preprečevanje uspešnejše ter da zaenkrat ne gre pričakovati še močnejšega drugega vala. Obenem se razvijajo tudi zdravila in cepivo. Slednje bi bilo lahko na voljo, po najbolj optimističnem scenariju, okoli novega leta. Do takrat pa bo potrebno ekonomijo povrniti v dokaj normalno stanje, saj je trenutno stanje nevzdržno. Višja brezposelnost prinaša več negotovosti, depresij, finančnih težav posameznikov. Ta dejstva pa povečujejo zdravstvene težave tudi drugih prebivalcev. Kako krmariti med čermi, pa je težko vprašanje in vsaka država se ga loteva kot sama misli, da je najbolje za vse. Gre pa trenutno večina držav v umik ukrepov in rahljanje karantene, kar pomeni, da se stvari normalizirajo. Glavno vprašanje pri vsem je, kako uspešne bodo posamezne države in kako so se na nove razmere prilagodila podjetja in posamezniki. Dejstvo je, da je že pred nastopom krize potekala transformacija gospodarstva. Nekatere panoge in podjetja so bila že vrsto let v upadu in nastajali so novi poslovni modeli, ki so s krizo dejansko še pridobili na hitrosti implementacije. To se kaže tudi na delniških trgih, kjer cene delnic posameznih podjetij že kotirajo na nivojih izpred krize, posamezna podjetja pa se še naprej soočajo z izredno težkimi razmerami. Imamo pa tudi podjejta, ki jim je pred krizo šlo odlično in so sedaj doživela strukturno spremembo, ki bo trajala kar nekaj časa.

Gledano po posameznih regijah, so pri rasti prednjačili delniški trgi v ZDA. Ti so se v aprilu okrepili za 13,3 %, kar je dobrih 7 odstotnih točk več, kot so se okrepili delniški trgi v Evropi. Če pogledamo sektorske spremembe pa vidimo, da so določeni sektorji skoraj že na nivojih izpred pandemije. Omenimo lahko zdravstveni in tehnološki sektor. Delniške trge žene tudi nizka cena denarja. Zdi se, da bo ta ostala nizka tudi v bližnji prihodnosti. Omenimo lahko, da se zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice še vedno nahaja v območju okoli 0,6-0,7 %. Nemška pa vztraja v negativnem območju okoli 0,5 %. Cena nafte je še naprej izredno nizka in je konec aprila znašala okoli 19 dolarjev za sodček.

Slovenski borzni indeks SBITOP se ja prav tako v aprilu odbil in porasel za 9,4 %. Regijski trgi pa so se v povprečju okrepili za 7,2 %.

 

 

Z varčevalnim načrtom do lepše prihodnosti

 

 

Večina vlagateljev ne prihaja iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.
Če želite postati uspešen in zadovoljen varčevalec, potrebujete torej dober načrt.

Imejte varčevalni načrt
Ustrezen varčevalni načrt, ki nas bo pripeljal do zastavljenih ciljev, si lahko ustvarimo z varčevanjem v vzajemnih skladih, ki nam nudijo maksimalno razpršenost premoženja. Vzajemni skladi so nam bolj, kot katerakoli druga oblika varčevanja, približali in omogočili dostop do finančnih trgov oz. naložb v vrednostne papirje in druge finančne naložbe. So odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev. In kar je najpomembnejše – varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost, izobrazbo itd. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Konkretno opredelite cilje
Če se le da, konkretno opredelite cilj. Odločitev v smeri: »v čim krajšem času zaslužiti čim več« je napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za naš denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Vsak mesec si redno odtegnite znesek, ki ga namenite varčevanju
Zelo pomembno je, da si damo na stran znesek, ki se mu lahko odrečemo, resnično vsak mesec in ne le takrat, ko ga ne potrebujemo. Zato si naredimo varčevalni načrt, pri katerem nam mesečno odtegujejo denar iz bančnega računa. Tako nam ne bo potrebno več ničesar razmišljati in presenečeni boste, kako hitro se privadimo, da omenjen znesek, brez večjega odrekanja, namenimo za varčevanje.

Bodite sistematični in disciplinirani
Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite precejšnje premoženje! Določiti si morate okvirni časovni plan vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas vaš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.

Družbe za upravljanje nudijo svojim vlagateljem številne ugodnosti pri izbiri varčevalnih paketov. Mesečne zneske lahko kadarkoli poljubno spreminjate in jih prilagajate svojim željam in potrebam. In kaj je največja prednost? Denar vam je na razpolago v vsakem trenutku.

Zato si zastavite svoj varčevalni načrt čimprej. Določite si časovno obdobje, v katerem boste uspeli doseči željen privarčevani znesek, kajti le tako boste uspeli dosledno in usmerjeno k rezultatom, izpolniti vaše želje.

 

Virus ostaja, življenje teče dalje

 

Prvi šok je povzročil kolaps na različnih področjih. Razpočilo se je kar nekaj finančnih produktov in bojazen je bila, da se bo kroženje denarja, ki je bistveno za zdajšnji sistem, popolnoma ustavilo. Vstopile so centralne banke in zagotovile neomejeno likvidnost. To je povzročilo, da so obrestne mere padle oziroma ostale rekordno nizke. Delniški trgi, ki so bili v marcu preprodani kot že dolgo ne ter je bila v njih vračunana podobna količina strahu kot leta 2008, so se normalizirali. Ko so ustaviti padanje domin, pa je bilo treba razmišljati, kako naprej.

Države so trenutno v različnih fazah epidemije. V večini držav je vrh epidemije minil, nekaterim pa število okuženih še vedno narašča. Dejstvo je, da pred virusom ni varna nobena država, so samo različne poti, kako se z njim spopademo. Zadnji podatki nakazujejo, da je okuženih precej več, kot so jih identificirali s testiranjem. Različne raziskave so pokazale, da je teh od 40- pa tudi do 80-krat več, kot so jih ugotovili s testi. Kar seveda pomeni, da je brez znakov oziroma so ti zelo blagi okoli 60 do 80 odstotkov vseh okuženih. Ker imajo ljudje oslabljen imunski sistem, pa še vedno relativno veliko število ljudi posledicam vstopa novega virusa v telo podleže. Vseeno pa je smrtnost precej nižja od prvih ocen tako WHO kot tudi drugih ocen, ki so jih strokovnjaki z epidemiološkega področja sporočali na začetku. Seveda se ta od države do države razlikuje, razlogov za to pa je več. Glede na te, bolj »optimistične« podatke glede nevarnosti virusa, pa se pojavlja vedno več apelov, da je trenutno stanje tako ekonomije kot družbe na daljši rok nevzdržno ter da bo kolateralna škoda, ki pa je ne vidimo tako jasno, lahko celo večja. Države gredo v rahljanje ukrepov, ekonomija pa se počasi vrača v stare tirnice. Naučiti se bo treba živeti z virusom, pridobiti o njem čim več znanja ter upati na uspešno cepivo. V vmesnem času pa je treba predvsem zaščititi ogrožene posameznike in skrbeti, da se virus čim počasneje širi med populacijo. V primeru drugega vala pa se zdi, da bomo vsi bolje pripravljeni in se bomo lahko uspešno soočili z njim.

Na globalnih delniških trgih je zaznati, da bo okrevanje prišlo. Vendar bo to zelo različno po panogah oziroma posameznih podjetjih. Zavedati se je treba, da je že nekaj let potekala transformacija ekonomije ter da so zdajšnje razmere to dodatno pospešile. Spreminja se način dela, način nakupovanja in samega poslovanja. Vidimo, da so zmagovalci krize trenutno tehnološka podjetja, ki sploh omogočajo, da svet tudi v karanteni teče naprej. Kdor do zdaj še ni uporabljal videoklica, spletnega nakupovanja, sestankov na daljavo, učenja na daljavo itd., se je bil zdaj s tem prisiljen soočiti. Kdor pa bo dobro prakso obdržal tudi v prihodnosti in spremenil svoj poslovni model, bo lahko na tem jadral še nekaj let. Vsaka kriza je namreč priložnost, ki prinese nove zmagovalce.

Panoge, podjetja ter tudi države, ki so bili zdaj najhuje prizadeti, pa so bili že pred tem kar vrsto let v zahtevnem položaju in se niso dovolj osredotočali na prihodnost. Trenutne razmere pa so jih s tem dejstvom soočile v zadnjih dveh mesecih. Kot posamezniki pa tudi lahko veliko pripomoremo k manjšemu prenosu virusa in seveda tudi boljšemu lastnemu imunskemu sistemu.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– rast števila okuženih z virusom Covid-19 v večini sveta upada. Med večjimi državami je dnevni prirast novo okuženih še vedno visok v Veliki Britaniji, Kanadi, Indoneziji in tudi v ZDA. Še vedno pa dnevna rast števila okuženih narašča tudi v Rusiji, Argentini, Mehiki, Braziliji, Egiptu, Čilu, Kolumbiji in še nekaterih drugih državah. Vidimo, da ni imun noben del sveta. Posledično je podobna tudi slika o številu umrlih, skupno število umrlih se trenutno giblje okoli 250.000 tisoč, vendar se dnevni prirast umrlih znižuje že od sredine aprila. Trenutno na svetu dnevno za posledicami virusa podleže okoli 4000 ljudi. Posledično se epidemiološki sliki prilagajajo tudi posamezne države. Zavedati se je potrebno, da je večina držav ekonomijo dobesedno ustavila. Sedaj se ti ukrepi umikajo, vendar določene omejitve še vedno veljajo. Previdnost in negotovost je med ljudmi še vedno prisotna, kar vpliva tudi na hitrost ponovnega zaganjana ekonomije in hitrost kroženja denarja. Zdi se, da bo v večini sveta, kljub koncu epidemije, še vedno prisotnih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo gospodarsko rast. Posledično bo tudi okrevanje počasno. Pojavlja pa se tudi strah in negotovost pred t.i. drugim valom okužb, kajti prekuženost v večini držav ni dovolj velika, da bi preprečili širjenje virusa brez določenih ukrepov, ki po eni strani preprečujejo širjenje, na drugi pa znižujejo gospodarsko rast in povečujejo brezposelnost.

– na drugi strani države sprejemajo ukrepe, ki blažijo posledice ustavitve gospodarstva. Centralne banke so omogočile izredno nizko ceno denarja. Brezposelni živijo od državne pomoči. Krediti podjetij se reprogramirajo. Podjetja, ki so bila najhuje prizadeta – turizem, letalske družbe, restavracije – prav tako rešujejo svoje bilance. Nekateri dobivajo državno pomoč, drugi nove lastnike, tretji odprodajajo premoženje. Zdi se, da bodo določeni segmenti gospodarstva čutili dolgoročne posledice, nekateri celo strukturne premike s spremenjenimi navadami ljudi in poslovnih subjektov. So pa v vsaki krizi tudi zmagovalci. Dejstvo je, da je v svetu pred krizo potekala transformacija ekonomije. Spreminjal se je način dela, poslovne poti, komunikacija zaposlenih, preference potrošnikov. Ta kriza pa je to preoblikovanje še pospešila. To trenutno vidimo tudi v cenah delnic, kjer vlagatelji v določenih segmentih še naprej vidijo rast prihodkov in dobička v prihodnjih letih ter v določenih, kjer bo ta rast občutno manjša kot v preteklosti. Še naprej pozitivno preseneča IT sektor. Prav tako se dobro držijo podjetja iz sektorja zdravstva. Najdemo pa tudi podjetja iz preostalih panogah, ki so bila dobro pripravljana oziroma so se na nove razmere hitro prilagodila.

– kapitalski trgi se še naprej glede na situacijo držijo zelo dobro. Izjemna likvidnostna pomoč ter nizka donosnost obvezniških trgov delajo delnice relativno privlačne. Napovedi centralnih bank pa kažejo na to, da bo cena denarja kar nekaj česa ostala izjemno nizka. Ob ponovnem zagonu gospodarstva je začela pridobivati tudi cena nafte. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. V ameriškem indeksu S&P 500 najdemo kar nekaj podjetij, katerih cene delnic so na vrhovih izpred krize ali pa so te že presegli. Tukaj lahko omenimo Amazon pa tudi Google, Microsoft, Apple in Facebook, ki od rekordnih nivojev niso zelo oddaljeni. Je pa dejstvo, da smo v krizi od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni oziroma brez njih v trenutni situaciji niti ne bi mogli poslovati in »se družiti«. Ljudje nakupujejo po spletu (Amazonu), za iskanje/pošto uporabljajo Google na Applovem telefonu in si stvari zapisujejo v Wordu in Excelu ter vmes poklepetajo s sodelavci ali prijatelji preko Facebooka.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

 

 

Kaj storiti po borznih padcih?

 

 

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in na njih je smiselno gledati kot na obdobje »popustov« na borzi. Prepogosto se dogaja, da investitorji na investicijo gledajo iz popolnoma drugega zornega kota kot pa recimo na nakup nekega drugega izdelka. Tudi pri naložbah moramo pogledati, kakšna je kakovost in to primerjati s ceno. Ko se kakovost ne spremeni, cena na trgu pade, je to odličen trenutek za nakup naložbe.

Kaj storiti ob korekciji na delniških trgih?

Pomembno je, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje. V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi prizmo celotnega premoženja. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Vendar pa se je smiselno vprašati tudi ali je padec tudi razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko mirno spali.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Občasnim kratkoročnim borznim padcem se namreč noben investitor ne more izogniti. Vendar pa se investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, bistveno lažje izogne škodljivemu ravnanju (čezmernim nakupom delniških naložb pod vtisom evforije in prekomernim prodajam v primeru panike).

Kaj pa, če ste investitor na kratki rok, ki ga kratkoročni padci upravičeno lahko najbolj skrbijo? Potem vam želimo predvsem veliko sreče. Skladi niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni. V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade, ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.

 

 

Pridružite se nam na spletnem dogodku Osebne finance v trenutni situaciji

PRIJAVITE SE NA DOGODEK

 

Pridružili smo se zavarovalnici Generali in želimo z našim znanjem ter izkušnjami pomagati, da na trenutno situacijo pogledamo bolj optimistično, svoje ravnanje in vedenje pa prilagodimo zavedanju, da je #Najboljše zavarovanje naše ravnanje, tako v času, ko ostajamo doma, kot tudi zatem.

 

Tako bomo skupaj pripravili spletni dogodek OSEBNE FINANCE V TRENUTNI SITUACIJI, ki se bo odvil 7. maja 2020 ob 11. uri. Govorec bo mag. Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja Generali Investments.

 

Govoril bo o tem, na kaj moramo biti v trenutnih razmerah pri osebnih financah pozorni? Kako se pravilno odločiti?
Vabljeni, da poiščite odgovor skupaj z nami.

 

PRIJAVITE SE NA DOGODEK

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– Koronavirus je povsod, v Evropi in ZDA, že dosegel svoj vrh. Število okuženih, hospitaliziranih in umrlih upada. Zato države pospešeno delajo na strategiji izhoda iz karantene. Tempo je različen, prednjačita Danska in Avstrija, najbolj zaostajajo Italija in Španija. Tudi v ZDA je tempo različen in predvsem odvisen od posameznih zveznih držav. Kot se sedaj kaže, bo proces odpiranja počasnejši, kot se je zdelo na začetku krize. Določene dejavnosti bodo, še posebej kjer pride do srečanja večjega števila ljudi (turizem, restavracije, letalski promet itd.), odprte z velikim zamikom in s tem bo vpliv na ekonomijo negativen dalj časa od prvotnih ocen. V najboljšem primeru lahko tako pričakujemo okrevanje v obliki črke U, čeprav je veliko nejasnosti kako bo gospodarska aktivnost izgledala v drugi polovici leta.

– Države še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za podporo gospodarstvu. Podobno kot v Sloveniji tudi drugod po svetu pomagajo najbolj prizadetim panogam, tako bodo denimo največje evropske letalske družbe kot so Lufthansa ali proizvajalec športne opreme Adidas prejeli milijarde evrov ugodnih kreditov in drugih oblik pomoči, ki bi jim pomagali preživeti naslednjih nekaj mesecev. Po drugi strani podjetja objavljajo rezultate za prvi kvartal 2020 in dajejo večinoma zelo previdne napovedi za drugi kvartal ter drugo polovico leta. Rezultati se gibljejo v okviru pričakovanj, za prvi kvartal so še vedno relativno dobri, medtem ko so napovedi za drugi kvartal v povprečju precej slabše kot v enakem obdobju lani, a vseeno niso bistveno slabše od pričakovanj vlagateljev. Zaenkrat pozitivno presenečajo predvsem v panogah zdravstva in IT, negativno pa predvsem finančna, letalska industrija, avtomobilisti in nekatera industrijska podjetja.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Verjetno gre večji del zasluge pripisati izdatni likvidnostni pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih, čeprav z nakupi na obvezniških in nekatere tudi na delniških trgih sporočajo, da je njihova moč neomejena. Tako je v začetku tedna dodatne nakupe obveznic sporočila japonska centralna banka. Nekoliko se je umirilo tudi dogajanje na naftnih trgih, čeprav cena nafte ostaja izredno nizko in bo verjetno tu ostala še kak mesec ali dva, da se ekonomije zopet začnejo prebujati in da oživi poraba ter s tem povpraševanje. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. Bolj skrbi največja utež največjih pet delnic v ameriškem indeksu S&P, saj Amazon, Google, Microsoft, Apple in Facebook predstavljajo kar 22 % indeksa S&P, ta utež pa je celo večja od podobnega razmerja v času začetka velike depresije v 30-ih letih. Te delnice so tudi glavni razlog za hitro okrevanje ameriških indeksov, zato previdnost na tej točki ni odveč.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

 

 

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo

 

 

Ko se odločate za investiranje ali za varčevanje v na primer vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga dejansko lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost, zato je pred odločitvijo o naložbi priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči z naložbo in kolikšne vmesne izgube smo pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi naši ključni cilji, in ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca.

Kaj je pravzaprav tveganje?

Tveganje pomeni možnost oziroma verjetnost, da bo dejanski donos vaše naložbe odstopal od pričakovanega. Odstopanje pa je lahko v pozitivni smeri, torej v povečanju sredstev oziroma premoženja, ali v negativni smeri, torej v zmanjšanju sredstev oziroma premoženja.

Kaj pa toleranca glede tveganja?

Ta je odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti njegove naložbe. Z razumevanjem tveganja, povezanega z različnimi naložbenimi možnostmi, lahko vlagatelj izbere naložbe, ki najbolje ustrezajo njegovemu tveganju in osebnim okoliščinam. Ob tem se moramo zavedati, da investicije z nizkim tveganjem, kot so na primer bančni denarni depoziti ali denarni vzajemni skladi, omogočajo precej nižjo donosnost, kot višje ali visoko tvegane naložbe, kot so recimo delnice ali delniški skladi, ki nam lahko nudijo večje možnosti za dolgoročnejšo rast in višje donose naložb, ob seveda višji volatilnosti oziroma nihajnosti.

Kaj storiti z naložbami z vzajemne sklade, ko delnice padajo in se na delniški trg vrača povečana nihajnost?

Izkušnje kot tudi zgodovina nas učijo, da se je najbolj pametno ob padcu trga izogniti paniki. Če dovolite, da vaša čustva narekujejo vašo strategijo vlaganja, pride do tveganja, ki ga ne smete sprejeti. Kratkoročne (čustvene) odločitve imajo lahko dolgoročne negativne posledice za vaš portfelj. Povsem običajno je, da smo v situacijah povečane nihajnosti trga in ob tem tudi nihajnosti naše investicije, nemirni. Vendar pa je dobro vedeti, da lahko ohranite pozitivno perspektivo varčevanja in z upoštevanjem dejstva, da so obdobja volatilnosti ali nihajnosti normalna, da se vsi trgi gibljejo ciklično, torej da rastejo in padajo ter da na kratek rok ni samo poti navzgor. Do pozitivne perspektive varčevanja lahko pridete na dolgi rok, zato se vztrajnost in potrpežljivost poplača.

Imejte svojo strategijo, ki naj bo dolgoročna in se je držite čim dlje. Dokler ne prodate vaše naložbe, ne realizirate vmesne izgube. In če ste v precepu, kaj ob visoki nihajnosti narediti, imate dve možnosti, lahko prodate naložbo in sprožite izgubo ali pa se držite svoje naložbene strategije in sledite prihodnjemu okrevanju. Pred seboj imejte dejstva in se jih držite, saj zgodovina kaže, da vsaka kriza mine. Vedno je po padcih na trgu sledilo popolno okrevanje in sčasoma dosežen tudi novi vrh. Ob tem vam je seveda v pomoč diverzifkacija ali razpršenost portfelja, ki lahko potencialno pomaga uravnotežiti tveganje med recesijo in hkrati ublaži skrajna nihanja vrednosti portfelja.

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo. Ko trg pade (kar se dogaja v zadnjih dveh mesecih), le-ta padec na vašo naložbo ne bo imel dolgoročnega vpliva, razen, če naložbo sedaj prodate in tako realizirate izgubo. V nasprotnem primeru gre samo za izgubo na papirju. Vi še vedno imate enake delnice, enake obveznice, enake vzajemne sklade, torej enake naložbe. In če naložbo sedaj prodate, je na drugi strani nekdo, ki to naložbo kupi. In kdo so ti ljudje, ki kupujejo, ko vi prodajate? Verjetno modri vlagatelji, ki razumejo dolgoročnost naložb in ki razmišljajo o priložnostih na delniškem trgu. Vsaka korekcija, volatilnost ali nihajnost na delniškem trgu, je lahko dobra nakupna priložnost. Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je nekakšen paradoks investiranja.