Kako doseči optimalno razporeditev sredstev

 

 

Gre torej za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »Asset allocation«). Razporeditev sredstev je torej naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti oziroma zmanjšati tveganja ob doseganju pričakovane stopnje donosa (t. i. nagrade za tveganje) glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja.

Trije glavni razredi sredstev
Poznamo torej tri glavne razrede sredstev (delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom – obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti), ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Torej ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov. Dejstvo torej je, da razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Kaj naj vlagatelj naredi, ko vzpostavi zanj pravilno strategijo razporeditve sredstev (na primer 60 % delnice in delniški skladi ter 40 % obveznice, obvezniški skladi in denar) vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju spremeni? Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj in to posamezniku omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje. Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila zanj določena že na začetku.

Kako lahko Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR
Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 % v sklad denarnega trga in 40 % v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 % ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 %) in denarne naložbe (9 %). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja. Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha – dejstvo, ki ga razkrivajo vsi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 % ali več kot 75 %. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo zahtevala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka. Vendar pa je to velikokrat lažje izreči kot realizirati, saj so v nasprotju s človeškim značajem, ki producira medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delnic, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami z fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se z strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganja na enoto pričakovanega donosa.

 

Generali Investments utrjuje svoj položaj v Severni Makedoniji

 

Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska 63, Ljubljana je v postopku podpisa pogodbe o nakupu družbe Ilirika FM AD Skopje, preko postopka združitve z Generali Investments AD Skopje, odvisne družbe Generali Investments Slovenija, s čimer povečuje svoj tržni delež v Severni Makedoniji na 26 %.

Generali Investments AD Skopje je bila ustanovljena leta 2008 in upravlja 4 investicijske sklade s 31,3 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Po združitvi z ILIRIKA FM AD SKOPJE se bodo sredstva v upravljanju povečala na skupaj 46 milijonov evrov in 3900 vlagateljev.

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, je ob tem povedal: »S to transakcijo utrjujemo svoj položaj v Severni Makedoniji. Vizija Generali Investments je postati eden izmed največjih upravljavcev premoženja v Jugovzhodni Evropi. Pod okriljem Skupine Generali so meje našega delovanja odprte, delamo v globalnem okolju, ki zagotavlja podporo, in izkoriščanje priložnosti s ciljem izkoristiti jih v dobro naših vlagateljev.«

Globalno ima Generali Investments, del skupine, ki pokriva upravljanje premoženja, v upravljanju 630 milijard evrov sredstev, v državah CEE pa 23 milijard evrov sredstev, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

Generali d. d., ki je v Sloveniji prisotna od leta 1997, je vodilna mednarodna zavarovalnica v Sloveniji in del Skupine Generali. Generali je eden največjih svetovnih ponudnikov zavarovanj in upravljanja premoženja. Ustanovljena je bila leta 1831 v Trstu, danes je prisotna v 50 državah sveta, s skupnim prihodkom od premij, ki je v letu 2019 presegel 69,7 milijard evrov. S skoraj 72.000 zaposlenimi po vsem svetu in 61 milijoni strank ima Skupina vodilni položaj v Evropi in vedno bolj pomembno pozicijo na trgih Azije in Latinske Amerike. V Avstriji, Srednji in Vzhodni Evropi ter Rusiji deluje Skupina preko svoje regionalne pisarne v Pragi. V 13 državah je ena izmed treh glavnih zavarovalnic. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve zahvaljujoč edinstveni distribucijski mreži.

 

 

Obvestilo o podpisu pogodbe o nakupu družbe Ilirika FM AD Skopje

 

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte objave@generali-investments.si.

Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o.
Uprava

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se po karanteni še naprej popravlja, a tempo okrevanja je počasnejši od nekaterih pričakovanj, kar je pretekli teden vneslo negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je nekoliko umirila, na drugi strani pa vidimo, da politika in centralne banke pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti 1 trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED je okrepil nakupe visoko tveganih korporativnih obveznic, japonska centralna banka pa je okrepila stimulativne ukrepe in napovedala, da bodo trajali dalj časa, kot je trg pričakoval. V Evropi je Španija v ponedeljek razgrnila načrt pomoči avtomobilski industriji v višini 3,5 mrd evrov, Nemčija pa še naprej krepi podporo »zeleni politiki in industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz Kitajske so boljši in kažejo solidne trende rasti, a so bili manjše razočaranje, saj bolj kot na okrevanje v obliki črke »V« kažejo na razpotegnjen »U«. Zadnje dni je izbruh primerov okužb na tržnici v Pekingu okrepil strah pred drugim valom okužb, saj so trendi okužb v svetu zelo raznoliki, na splošno pa lahko rečemo, da so trendi rasti okužb v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in ponekod v ZDA zaskrbljujoči. Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan še naprej odpravljajo zadnje omejitvene ukrepe, meje se odpirajo, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod nemških turistov predvsem v srednjo in Jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Tudi trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so si ta teden vzele predah, kar je pomenilo lep prirast tečajev kitajskih delnic na tedenskem nivoju.

– Skrhani optimizem na kapitalskih trgih s konca preteklega tedna se je po ukrepanju FED-a in japonske centralne banke zopet obrnil v optimizem. Dejstvo ostaja, da velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Situacija spominja na obdobja iz dot.com mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih neke prave alternative ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, nasilni protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pretekli teden videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Generali Investments z najboljšim upravljavcem desetletja

 

 

Revija Moje finance vsako leto razglasi najboljše vzajemne in pokojninske sklade ter najboljšega upravljavca premoženja v Sloveniji. Na prireditvi, letos je prvič potekala prek video povezave, je revija podelila tudi prestižni naziv za Naj upravljavca desetletja, ki ga je prejel Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj iz družbe Generali Investments.

Primož Cencelj, ki upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM, je že leta 2014, s komaj 29. leti, osvojil naziv najboljšega upravljavca premoženja, ta prestižni naslov pa je prejel še dvakrat, in sicer 2016 in 2018. Njegov obvezniški sklad je dobil v vseh treh obdobjih (tri-, pet- in 10-letnem) pet zvezdic in tri kipce za najbolje upravljani sklad v Sloveniji. Naziv najboljšega upravljavca je ekipa Generali Investments, ki ima dolgoletne izkušnje na domačem in regionalnih kapitalskih trgih ter dobre mednarodne povezave, v desetletnem obdobju prejela kar šestkrat, 2011, 2014, 2016, 2017, 2018 in 2019.

Na prireditvi so podelili tudi zvezdice skladom za tri-, pet- in desetletno obdobje, kar predstavlja najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:
– Za triletno obdobje, za petletno obdobje in desetletno obdobje v kategoriji evropski korporativni in agregatni obvezniški: Generali Bond, obvezniški – EUR
– Za desetletno obdobje v kategoriji delniški informacijska tehnologija: Generali Tehnologija, delniški

V kategoriji naj upravljavec petletnega obdobja od 2015 do 2019 je Primož Cencelj zasedel drugo mesto, postal pa je tudi naj upravljavec desetletja – od 2010 do 2019. V isti kategoriji je David Zorman zasedel četrto mesto, prav tako iz družbe Generali Investments.

Primož Cencelj, CFA, je ob prejemu nagrade za najboljšega upravljavca premoženja po izboru revije Moje Finance zadnjih deset let, ki mu jo je izročil Andrej Šircelj, Minister za finance, povedal: »Hvaležen sem svoji ženi za vso podporo in svojim kolegom, šefom sedanjim in preteklim. V naslednjem desetletju si želim, da bi bilo to obdobje prilivov v vzajemne sklade in da bi Slovenci prepoznali naložbene priložnosti, ki jih ta industrija ponuja.«

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments pa je poudaril: »Ponosen sem na ekipo, in če sem iskren, nisem presenečen, da smo prejeli nagrado za Naj upravitelja zadnjih deset let. Že večkrat smo s številnimi domačimi in tujimi nagradami dokazali, da delamo z vrhunsko ekipo, ki ima zmagovalno miselnost.«

 

 

Kaj morate vedeti pri varčevanju v vzajemnih skladih?

 

 

V razvitem svetu so vzajemni skladi ena izmed najbolj uveljavljenih oblik varčevanja. Poleg tega, da so regulirani in nadzorovani, jih odlikuje tudi enostavnost, likvidnost in donosnost. Velika prednost varčevanja v vzajemnih skladih je, da so dostopni tudi malim varčevalcem, kateri lahko svoj denar razpršijo v široko paleto naložb. Zbrana sredstva vlagateljev oziroma varčevalcev pa upravljajo visoko usposobljeni strokovnjaki. Pri varčevanju oziroma vlaganju v vzajemne sklade gre za zelo dober način varčevanja, o katerem pa moramo biti poučeni.

Število vlagateljev in premoženje v vzajemnih skladih tudi v Sloveniji narašča, vendar kljub temu številni vlagatelji še vedno ne vedo dovolj o svojih naložbah oziroma o primernosti naložbe glede na varčevalne cilje. Zaradi pomanjkanja informacij, neustreznega finančnega znanja in nezadostnega razmisleka, vlagatelji pogosto sprejemajo napačne odločitve, kar pripelje do pogostih razočaranj. Pri varčevanju v vzajemnih skladih za dolgoročno odločitev ter da lahko nepremišljen nakup, na primer preveč tveganih naložb, prinese negativne finančne posledice.

Pri dolgoročnih ciljih lahko izbiramo tudi tvegane naložbe, medtem ko je pri kratkoročnih ciljih priporočljivo izbirati bolj varne naložbe.

Pri izbiri o načinu varčevanja na splošno velja, da so pri kratkoročnih ciljih bolj primerni in priporočljivi varni finančni produkti. Pri bolj dolgoročnih ciljih pa lahko vsaj del prihrankov investiramo tudi v bolj tvegane naložbe. Mlajši in tisti, ki imajo za varčevanje še dovolj časa, si praviloma lahko privoščijo več tveganja. Večja previdnost pa je priporočljiva za tiste vlagatelje, ki imajo za varčevanje manj časa, kot na primer nekaj let pred upokojitvijo.

Ker so vzajemni skladi namenjeni predvsem varčevanju za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, je zelo pomembno, da dobro premislimo o določanju same naložbe v vzajemne sklade.
Eden izmed ciljev, ki ga ima večina mladih je gotovo varčevanje za pokojnino oziroma za varno starost. V primeru varčevanja za pokojnino se zavedamo, da je ta cilj še kako pomemben, vendar velika večina še vedno namenja premalo pozornosti in skrbi za svojo starost. Pogosto se nam zdi, da imamo še dovolj časa in da varčevanje morda še ni tako nujno.

Imejte dober pregled nad svojimi dohodki in odhodki oziroma stroški

Naložba v vzajemne sklade bi morala biti sestavni del košarice investicij vsakega posameznika. Res pa je, da se moramo varčevanja v vzajemne sklade lotiti načrtno in preudarno, ker se bomo na ta način izognili napačnim odločitvam, ki jih bomo kasneje obžalovali.

Preden se odločimo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Pomembno je, da si postavite tudi jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja. Tako boste lažje izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerimi boste lahko te cilje tudi dosegli. Poleg ciljev in dobe varčevanja imejte v mislih tudi tveganje, ki si ga lahko privoščite.

Vlagateljem, ki preveč tvegajo, se lahko hitro zgodi, da svojih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Po drugi strani pa vlagatelji, ki so bolj konservativni in tvegajo premalo, navadno ustvarijo nižjo donosnost privarčevanih sredstev, in lahko se jim zgodi, da čez nekaj let ugotovijo, da so privarčevali manj, kot bi lahko, če bi prevzeli naložbeno tveganje, ki je zanje povsem sprejemljivo.

Cilj je torej izbrati takšen podsklad ali kombinacijo podskladov, ki v največji meri ustreza finančnemu profilu vsakega posameznika. Na trgu je na voljo zelo veliko različnih vzajemnih skladov, tako da lahko vsak najde sebi primernega.

Vaša naložba naj bo geografsko in panožno čim bolj raznolika in ne ozirajte se le na ime sklada

Pri izbiri tipa sklada je dobro poskrbeti tudi za to, da je vaša naložba čim bolj raznolika – razpršena geografsko, panožno pa tudi globalno.

To je najlažje doseči z globalnimi delniškimi skladi, ki vlagajo po celem svetu. Pri izbiri se nikakor ne ozirajte samo na ime sklada, ampak se poglobite tudi na naložbeno strukturo, strategijo in uspešnost posameznega sklada. Pred izbiro posameznega podsklada preglejte tudi druge značilnosti podsklada, kot so višina stroškov in provizij, ki se zaračunavajo, dodatne koristi, ki jih nudijo, način upravljanja premoženja posameznega podsklada in drugo. V kratkem dokumentu »Ključni podatki za vlagatelje« ali na kratko KIID, ki ga najdete na naših spletnih straneh, boste našli dober osnovni pregled značilnosti posameznega sklada in njegovih stroškov. Dokument je standardiziran in vam lahko služi kot pomembno orodje za presojo in primerjavo skladov med seboj.

 

 

 

Ameriške zaloge surove nafe v vzponu

 

Trg je tako radikalen rez v proizvodnji pozdravil z okrevanjem cene surove nafte, ki je, ne pozabimo, letos zabeležila najnižje vrednosti v zadnjih dvajsetih letih. Podatki iz ZDA, od koder poročajo o naraščajočih zalogah, so ta trend okrevanja v zadnjih dneh ponovno postavili pod vprašaj.

Zaradi pandemije Covid-19, smo v letošnjem letu priča izjemno močnemu padcu agregatnega povpraševanja po surovi nafti in njenih derivatih. S ponovnim odpiranjem ekonomij večina analitikov pričakuje okrevanje povpraševanja, je pa le-to močno pogojeno s hitrostjo okrevanja gospodarske aktivnosti. Zgodovinski ukrepi centralnih bank nas sicer navdajajo z določeno mero optimizma, da naj bi bilo okrevanje gospodarstva hitrejše kot v zadnji krizi iz leta 2009, vendar pa zadnje objave statističnih uradov kažejo, da okrevanje poteka nekoliko hitreje kot smo sprva pričakovali (močnemu padcu BDP v 2020 naj bi sledilo hitro okrevanje že v 2021) in predvsem neenakomerno v različnih delih sveta. Iz zadnjega poročila ameriške centralne banke FED lahko razberemo, da naj bi se po njihovem mnenju okrevanje ameriške ekonomije “podaljšalo” v 2022, kar je nekoliko prestrašilo vlagatelje na kapitalskih trgih, slabši obeti glede okrevanja največje svetovne ekonomije pa so zamajali tudi blagovne borze in posledično tudi ceno surove nafte. Olje na ogenj so prilili še zadnji podatki o strmi rasti ameriških zalog surove nafte, kjer ameriški proizvajalci surove nafte več kot očitno ne sledijo tempu Opeca in načrpajo bistveno večje količine črnega zlata, kot ga trg lahko absorbira. Po podatkih EIA (Energy Information Administration) naj bi v preteklem tednu ponudba surove nafte v ZDA dosegla najvišjo vrednost po letu 1982. Ameriška administracija poskuša del presežne ponudbe s trga umakniti s krepitvijo ameriških strateških rezerv, vendar bo to zagotovo premalo za ponovno vzpostavitev tržnega ravnotežja. Veliko večjo vlogo na kapitalskih kot tudi na blagovnih borzah bo imela hitrost in oblika krivulje okrevanja globalne gospodarske aktivnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pandemija globalno očitno še ni dosegla vrha, saj vidimo močno rast okuženih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, so pa bile pri obvladovanju zelo uspešne Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan in Kitajska. ZDA so nekje vmes, a v luči nasilnih protestov v ZDA je pandemija mesto na naslovnici prepustila slednjim. Države v Evropi so že odpravile večino omejevalnih ukrepov in gospodarski kazalci so se obrnili navzgor. Zaenkrat kaže, da je bila to najgloblja, a hkrati tudi najkrajša recesija po 2. svetovni vojni. Konec prejšnjega tedna so močno presenetili podatki ameriškega trga dela, ko se je namesto povečanja števila nezaposlenih število le-teh močno zmanjšalo, saj so delodajalci v ZDA dodatno zaposlili več kot 2,5 milijona ljudi. Tudi gospodarski podatki s stare celine se izboljšujejo in optimizem se krepi. Vse več je podjetij, ki delujejo s polno zmogljivostjo, odpirajo se meje za turizem. 15. junija Nemčija odpira meje, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov predvsem v sredno in jugovzhodno Evropo. Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, a vseeno so krivulje obrnjene navzgor. Tudi pretekli teden smo videli, da so države sprejele dodatne stimulativne ukrepe za pomoč gospodarstvu, izstopajo ukrepi Nemčije, ki podpirajo nakup čistih, električnih avtomobilov in krepitev investicij v »zeleno« energijo. To bo imelo pozitiven vpliv tudi na Slovenijo, saj ekonomske študije kažejo, da imajo nemški stimulativni ukrepi celo večji efekt v državah srednje Evrope kot v sami Nemčiji. Protesti v ZDA, brexit, napetosti na relaciji ZDA – Kitajska so tiste globalne teme, ki še naprej zaposlujejo tako politike kot vlagatelje, a v preteklem tednu niso pokvarile vzdušja na borzah.

– Optimizem na kapitalskih trgih se je nadaljeval. Videli smo močan tedenski prirast tečajev. Vlagatelji vse bolj iščejo racionalne razloge, ki bi pojasnili ta optimizem, a drugo razen ogromne količine (18 trilijonov) sveže natisnjenega denarja težko pojasni optimizem, ki ga spremljamo. Donosi na obvezniških trgih in v bankah so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem se je sedaj preusmeril v najbolj prizadete panoge. Močno so zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju, kar kaže na pretirano evforijo na delu delniških trgov. Situacija pri teh delnicah spominja na obdobja iz dotcom mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo mnenje, ki ga sedaj ponavljamo že nekaj tednov. Delnice se spet zdijo precej drage, a ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter nasilni protesti v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Uravnotežen pristop k investiranju je zato zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo sredi marca videli, kako so se le v mesecu dni iz novih rekordov kar naenkrat znašli v globoki, 30 % luknji. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Mesečno poročilo za maj 2020

 

Mesečno poročilo za maj 2020

 

Naložbeni komentar – maj 2020  

 

Globalni delniški trgi so v maju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v maju le še oddaljen spomin, saj se je S&P vrnil na nivo 3000 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je presegel vrednost iz začetka leta. Tečaji so se od dna v marcu odbili več kot 30% in so zopet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Tiskanje denarja in pomoč držav gospodarstvu sta prinesla močno okrevanje tudi na borze.

Tudi v maju so se nadaljevale objave pričakovano slabih makroekonomskih podatkov, čeprav so bili tedenski podatki iz ZDA proti koncu maja nekoliko boljši od pričakovanj. Vzpodbudni so podatki s Kitajske, ki je prva odpravila karanteno in kjer gospodarstvo najhitreje okreva ter s tem kaže pot Evropi in ZDA. Rast brezposelnosti se je začela umirjati, kazalci pa se počasi obračajo navzgor, čeprav so v primerjavi z enakim obdobjem lani krepko nižje. Največ vprašanj se pojavlja v storitvenem sektorju (turizem, transport ljudi, letalstvo), kjer so nekatere države močno odvisne predvsem od turizma, zato se meje znotraj Evrope pospešeno odpirajo. Na drugi strani vidimo da epidemija svojega vrha še ni doživela v Rusiji in Latinski Ameriki, temu primerno pa se odzivajo tudi trgi.

Najvišjo rast med velikimi trgi so v maju beležili v ZDA, kjer so delnice predvsem tehnoloških družb nadaljevale svojo prevlado. V drugi polovici meseca so se sicer zbudile tudi nekatere zapostavljene delnice, kot so recimo finance, vlagatelji pa so planili tudi po delnicah najbolj prizadetih družb (turizem, itd.), kjer smo videli zelo visoke rasti, res pa da z zelo nizkih nivojev. Konec maja je oživela tudi Evropa in začela zmanjševati zaostanek za ZDA. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi ECB in držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice. Med razvitimi trgi letos izstopa Japonska, ki je eden izmed najdonosnejših trgov, razloge pa lahko iščemo poleg manjše prizadetosti zaradi epidemije tudi v močnih posegih japonske centralne banke na delniških trgih.

Trgi v razvoju so maja beležili negativno rast. Nekaj je posledica obnovljene napovedi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, predvsem pa dejstva, da vrh pandemije tu še ni dosežen in da sta bili Latinska Amerika in Rusija v maju še posebej močno prizadeti. Za trge v razvoju lahko pričakujemo, da bo okrevanje prišlo z zamikom, so pa zelo občutljivi na krepitev političnih in gospodarskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

Najdonosnejši trg je bil v maju regija Balkana, razloge lahko iščemo predvsem v dobrem poslovanju lokalnih podjetij v prvem kvartalu 2020 in dobri epidemiološki sliki.
Obvezniški trgi so bili v maju stabilni, podpora centralnih bank z odkupi obveznic se nadaljuje, videli pa smo lahko poplavo novih izdaj, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je po mesecih izgubljanja vrednosti maja pridobil v primerjavi z dolarjem, ta trend se je še posebej izrazil v zadnjem majskem tednu, verjetno tudi kot posledica protestov v ZDA, čeprav nizki donosi ameriških obveznic ne privlačijo več toliko kapitala v ameriške obveznice kot še pred nekaj meseci.

 

 

Odgovor na covid-19, ki ga rišejo finančni trgi

 

Da ima koronavirus, in s tem povezana ustavitev gospodarstev, močan vpliv na naše življenje in finančne trge, nam verjetno ni treba spet poudarjati. A vse bolj opazimo, da imajo popotresni sunki gospodarskega zastoja že močne politično-socialne vplive, ki se še bolj kažejo v ZDA, kjer je brez dela v dobrem mesecu dni ostalo več kot 45 milijonov ljudi.

Če pa zavzamemo strateško stališče, vidimo, da je ustavitev pospešila spremembe, ki so bile že dolgo na »nakupovalnem seznamu« želenih. V Ameriki je zmaga Trumpa preprečila demokratom izvedbo njihovih politik in bodo verjetno poskusili narediti vse za zmago na volitvah na začetku novembra. Tako lahko v ZDA pričakujemo razgreto politično kampanjo na eni strani in ukrepanje Ameriške centralne banke, ki bo s poplavo likvidnosti poskušala miriti finančne trge.

Na drugi strani Atlantika pa prebivalstvo v povprečju bistveno manj čuti posledice recesije, saj daje socialno tržni kapitalizem določeno oporo v težkih časih. Tudi Evropska unija je začela kazati neke prave obrise unije. Dolgo je namreč na finančnih trgih veljalo, da je bolj brezzobi tiger, ki se skrije, ko nastopijo težave in jih rešuje s počasnim, polžjim, tempom (še pomnite grško agonijo?). Rešitve so bile pred vrati, in sicer narediti fiskalno ter politično unijo, ki bi se manifestirala v skupni evropski obveznici. A prave politične volje ni bilo.

Vse do korone, pa še pri tem smo najprej videli »stornacijo« ideje v marcu, a sta Merklova in Macron kmalu našla obvod v napovedanem investicijskem skladu v višini 500 milijard eur nepovratnih sredstev ter 250 milijard poceni posojil (Slovenija bi po idejnem predlogu dobila neto 1,2 milijarde oziroma 2,4 odstotka BDP). Sredstva pa bi se zbrala s skupnim zadolževanjem (skupno obveznico) ter novimi davki, ki bi se pobirali na ravni Unije). Jasno namreč je, da ima socialna mreža svojo ceno, ki si jo zelo zadolžene države težko privoščijo (Italija, Grčija, Španija), še težje pa ob plačevanju višjih obrestih.

Seveda pa sprejeti denarni transferji med severom in jugom niso padli na plodna tla v državah plačnicah. Predlog evropske komisije mora potrditi vseh 27 članic. Razpoke pa se kažejo tudi v odnosu do Evropske centralne banke, kjer je nemško ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, ki bi nemški centralni banki lahko preprečilo sodelovanje v odkupovanju obveznic na trgu. Glavno vprašanje ostaja, ali se bo s tem odprla pandorina skrinjica, ker bi se lahko vsako »lokalno« ustavno sodišče mešalo v avtonomnost monetarne politike ECB. To pa bi spet postavilo vprašanje prihodnosti skupne valute.

A trg nekako živi v prepričanju, da bodo odločevalci našli nekakšne »ne-travmatične« rešitve in so pred nami lepša in plodnejša leta. Delniški trgi rastejo, kreditni pribitek bolj tveganih obveznic pada (cene rastejo). Najvarnejše obveznice pa so še vedno zelo zaželene, kar omogoča državam zelo poceni zadolževanje. Vse lepo in prav, če ne bo močnejšega drugega vala pandemije. Tako je smiselno dobro razpršiti svoje premoženje.