[50 % NIŽJI VSTOPNI STROŠKI]

Pridružite se nam v oktobru in investirajte z nižjimi vstopnimi stroški.*

Naročite se na posvet

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden se je začel previdno optimistično. Trumpova administracija je nakazala, da bi se ameriška vojaška prisotnost v Iranu lahko zmanjšala v dveh do treh tednih, kar so trgi razumeli kot signal bližajočega se umirjanja konflikta. Globalne delnice so v torek in sredo močno poskočile v pričakovanju napovedanega govora predsednika ZDA Trumpa. V svojem nagovoru je Trump bil precej bolj oster od pričakovanj in se je osredotočil bolj na stopnjevanje operacij kot na diplomatsko rešitev in brez jasnega načrta za ponovno odprtje Hormuške ožine. Iz Irana so medtem prišla poročila, da Teheran in Oman pripravljata protokol za nadzor plovbe skozi ožino, vključno z morebitnimi pristojbinami za prehod. Čeprav takšna rešitev ni idealna, so jo trgi razumeli kot izhod iz slepe ulice, kar je vplivalo na omilitev skrbi na trgih.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ameriški delniški indeksi pretekli teden zabeležili opazno rast

Po petih zaporednih tednih padcev, so ameriški delniški indeksi pretekli teden zabeležili opazno rast. Indeks S&P 500 je pridobil dobre 3 %, Nasdaq pa je z rastjo nad 4 % dosegel najboljši teden po novembru preteklega leta. Tudi evropski delniški trgi so pokazali močno okrevanje. STOXX Europe 600, nemški DAX in francoski CAC 40 so vsi presegli rast 3 %. Poleg tega je britanski FTSE 100 pridobil krepkih 4,7 %. Stanje na domačem terenu je dokaj pozitivno, saj je slovenski borzni indeks SBITOP tedensko pridobil 0,8 % in ostaja v konstantni rasti skozi leto. Kljub dobremu 6 % padcu od začetka vojne na Bližnjem vzhodu je od začetka leta višje za 10,63 %.

Delniški in obvezniški trg sta se v marcu gibala v isti smeri

V marcu sta se delniški in obvezniški trg gibala v isti smeri v 18 od 22 trgovalnih dni, od tega 12-krat negativno. Zgodovinsko gledano je pozitivna korelacija med delnicami in obveznicami pogosta v obdobjih povišane inflacije ali inflacijskih pričakovanj, saj napovedi rasti dobičkov in cene obveznic padajo zaradi strahu pred prihodnjimi zvišanji obrestnih mer. Pretekli teden temu ni bilo tako, saj so se ob zmanjšanju skrbi glede vojne v Iranu zmanjšala tudi inflacija pričakovanja (ne glede na nadaljnjo rast cene nafte). Donosnosti državnih obveznic so teden zaključile nižje, saj so 10-letne ameriške obveznice padle s 4,44 % na 4,35 %, donosnost 10-letne nemške pa s 3,10 % na 3,00 %. K temu je prispeval predsednik Fed Jerome Powell, ki je v izjavah ublažil del inflacijskih skrbi in nakazal, da centralna banka za zdaj ohranja potrpežljivo stališče.

Objavljeno marčevsko poročilo o zaposlovanju v ZDA

Osrednji makroekonomski dogodek tedna je bilo poročilo o zaposlovanju v ZDA za marec, objavljeno 3. aprila. Podatki so pokazali, da je bilo ustvarjenih 178.000 novih delovnih mest, kar je preseglo pričakovanja. Stopnja brezposelnosti pa se je znižala na 4,3 %, saj je bilo 8.000 manj prijavljenih primerov brezposelnosti v primerjavi s prejšnjimi podatki. Na podlagi teh podatkov je razvidno, da ameriški trg dela ostaja robusten, kar daje dodatno oporo gospodarstvu.

Nafta, plin, industrijske kovine in zlato postajajo zaradi geopolitičnih napetosti in UI vse pomembnejše

Surovine, kot so nafta, plin, industrijske kovine in zlato, postajajo vse pomembnejše zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in hitrega razvoja umetne inteligence. Energetska varnost postaja ena ključnih tem, saj držav in podjetij ne skrbi več cena energije, temveč njena razpoložljivost v trenutni energetski krizi. Dogajanja v strateških točkah, kot je Hormuška ožina, razkrivajo, kako ranljive so globalne dobavne verige in kako hitro lahko pride do motenj v dobavi. Hkrati je že splošno znano, da umetna inteligenca zahteva ogromno fizične infrastrukture za podatkovne centre, ki za delovanje potrebujejo veliko električne energije in stabilna omrežja. To povečuje povpraševanje po energiji in kovinah. Zaradi tega vlagatelji vse bolj preusmerjajo denar iz tehnoloških podjetij v bolj oprijemljiva, fizična sredstva, torej v surovine in podjetja, ki upravljajo infrastrukturo ali naravne vire. Ta premik, ki ga nekateri opisujejo kot vrnitev stare ekonomije, pomeni, da postajajo tradicionalne panoge ponovno ključne za stabilnost in rast gospodarstva.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Začetek preteklega tedna je finančnim trgom sicer ponudil kratek oddih, vendar se je hitro izkazalo, da je bil ta bolj navidezen kot resničen. Novice o morebitnih mirovnih pogajanjih med Washingtonom in Teheranom so začasno znižale cene nafte ter izboljšale razpoloženje vlagateljev. Cena nafte Brent se je za kratek čas približala meji 100 dolarjev za sod. Navdušenje je do konca tedna izzvenelo, saj so se pojavili dvomi o dejanskem napredku v pogajanjih, kar potrjuje, da trge v tem obdobju v veliki meri usmerjajo dnevni naslovi novic in posledična občutna nihajnost. Kljub povečani negotovosti se ameriške delnice kot celota držijo bolje, kot bi lahko pričakovali v takšnem okolju.

Peti zaporedni teden v rdečem za ZDA, Evropa v plusu

Kljub začetnemu optimizmu so ameriški delniški trgi zabeležili že peti zaporedni teden padcev. Indeks S&P 500 je teden zaključil z 3,2-odstotnim upadom, pri čemer so bili pod največjim pritiskom tehnološki sektor in drugi segmenti, občutljivi na obrestne mere. Evropski trgi so se odrezali nekoliko bolje. Indeks STOXX 600 je teden zaključil rahlo v pozitivnem območju, britanski FTSE 100 pa je pridobil 0,6 %, predvsem zaradi večje izpostavljenosti energetskim podjetjem. Kitajske delnice so medtem upadle, saj so tveganja, povezana z Iranom, neposredno prizadela njihovo naftno odvisno gospodarstvo.

Na obvezniških trgih so se razprodaje nadaljevale. Donosnosti ameriških državnih obveznic so narasle po celotni krivulji: donosnost 10-letne obveznice je teden zaključila pri 4,43 %, 2-letne pa pri 3,91 %. Tudi v Evropi so se donosnosti zvišale; donosnost 10-letne nemške obveznice je dosegla 3,09 %, kar odraža povečano negotovost in okrepitev pričakovanj o višji inflaciji in obrestnih merah v evroobmočju.

Nafta Brent je teden zaključila pri 112,57 dolarja za sod in pridobila približno 6 %, potem ko je za kratek čas celo padla pod 100 dolarjev. WTI je teden končal pri 99,64 dolarja za sod in prav tako pridobil nekaj več kot 6 %. Zlato se je po močnih padcih v zadnjih tednih rahlo umirilo in pridobilo na vrednosti ter teden zaključilo pri 4.494,09 dolarja za unčo (+1 %). K odboju je  prispevalo predvsem zmanjševanje prodajnih pritiskov in vse večja skrb vlagateljev o dolgotrajnejšem obdobju napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so prevladala nad vplivom višjih realnih donosnosti in močnejšega dolarja.

Stanje gospodarstva

Globalno gospodarstvo ostaja v fazi rasti, vendar ta postopoma izgublja zagon. V ZDA se storitveni sektor umirja, kar se kaže v šibkejšem povpraševanju in počasnejši rasti zaposlovanja, medtem ko proizvodnja ostaja razmeroma odporna, podprta z investicijami v infrastrukturo in umetno inteligenco. V evro območju se razpoloženje potrošnikov slabša, gospodarska aktivnost pa komaj še raste, predvsem zaradi stagnacije storitvenega sektorja. Tudi v Združenem kraljestvu se rast nadaljuje, vendar počasneje, ob upočasnjevanju proizvodnje zaradi šibkejšega globalnega povpraševanja, medtem ko potrošnja gospodinjstev ostaja razmeroma stabilna, čeprav bolj zadržana.

Leto 2026 je staro komaj nekaj mesecev, a je že prineslo vrsto pretresov. Tehnološki sektor je prejel močan udarec, vrhovno sodišče ZDA je razveljavilo Trumpove tarife, na Bližnjem vzhodu pa je izbruhnil oborožen konflikt. Kljub vsemu temu je indeks S&P 500 ostal razmeroma stabilen. Razlog za to je izjemno nizka korelacija med posameznimi delnicami. Podatki preteklega tedna kažejo, da korelacija med delnicami v indeksu znaša le 13 %, kar je nižje kot v 98 % obdobij od leta 2022. Medtem ko nekatera podjetja beležijo izrazite padce, druga rastejo, kar uravnoteži gibanje celotnega indeksa. Za pasivne vlagatelje to pomeni določeno zaščito pred volatilnostjo, za aktivne upravljavce pa priložnost za ustvarjanje presežnih donosov s premišljeno izbiro posameznih naložb.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Razpoka in ne brezno

 

Če začnemo pri slednjem, glavnino teh posojil predstavljajo posojila podjetjem s področja programske opreme za drage prevzeme, ki so zaradi stabilnosti finančnih tokov delovali netvegani. A ker se je zgodil AI in se vlagatelji sprašujejo, ali ne bo vsaj del programske opreme nadomestil AI, so se vrednotenja teh podjetij v zadnjim mesecih močno znižala. Celo Microsoft z najbolj odpornim poslovnim modelom je utrpel 30-odstotni upad vrednosti delnice. Nekateri izmed teh skladov zasebnega kredita imajo zdaj težave z izplačili. In analitiki rišejo vzporednice z letom 2008 in veliko finančno krizo. Obenem pa pozabljajo, čeprav težave teh skladov niso nepomembne vseeno vse skupaj nima moči da zamaje ameriško ekonomijo. Če bi odpisi presegli nivoje iz let 2008 in 2009 so ocene, da bi lahko v najslabšem možnem scenariju dosegli okoli 100 milijard evrov. To je za ameriški finančni sektor ter velikost ameriškega gospodarstva, kjer bo samo sedem največjih tehnoloških podjetij letos v AI investiralo več kot 700 milijard dolarjev, številka, ki jo lahko požre brez velikega vpliva na ekonomsko aktivnost.

Naslednja negotovost je povrnitev vložka v AI ter podatkovne centre. Tu je odgovor bolj kompleksen in nanj ne bo hitrega odgovora. Zadnje napovedi za prvo polovico 2026 največjih tehnoloških podjetij ostajajo optimistične. Tudi podjetja iz ostalih segmentov gospodarstva vse bolj uporabljajo orodja in storitve umetne inteligence. Celo iz navidezno nepovezanih panog kot je prehrana podjetja izpostavljajo umetno inteligenco kot veliko priložnost ter način kako izboljšati rezultate poslovanja. Pretekli teden so tudi največja kitajska tehnološka podjetja kot so Alibaba in Tencent napovedala močno krepitev investicij v AI in infrastrukturo. To je lahko signal vlagateljem, da se tehnološka revolucija nadaljuje. Posamezni projekti bodo morda propadli, morda je tempo investicij prehiter a vsekakor bodo te investicije prinesle vsaj nekaj donosa, zato se zdi strah vlagateljev ob normalizaciji vrednotenj ter smelih napovedih podjetij vsaj za leto 2026 pretiran.

Največje tveganje tako ostaja vojna na Bližnjem vzhodu. A primerjava s preteklostjo je lahko nehvaležna. Odvisnost od nafte in plina je danes precej manjša kot v preteklosti. Da ustvarimo enoto bruto produkta danes rabimo precej manj nafte in plina. Tudi energetski viri so bolj diverzificirani. Res pa je, da vse regije niso enako izpostavljene. Večino bližnjevzhodne nafte gre v Azijo. ZDA so v zadnjih letih postale največji proizvajalec in eden največjih izvoznikov nafte in plina. Evropa še naprej zaradi lastnih neumnih odločitev in zelenih zablod ostaja talka sama sebe in energetsko odvisna predvsem od ZDA. A če nas preteklost ter energetski šoki lahko kaj naučijo je predvsem to, da energetski šok predstavlja predvsem inflacijsko tveganje. Seveda ima vpliv tudi na ekonomsko aktivnost a slednja je v svetu dovolj živahna, da lahko zdrži tudi povišane cene energentov. Le v najslabšem scenariju popolne ustavitve dobav tako iz perzijskega zaliva kot tudi preko Rdečega morja bi lahko močneje zamajal gospodarsko aktivnost v Evropi in Aziji.

Če potegnemo črto vidimo precej razpok v globalni ekonomski rasti. A razpoke niso brezno in jih bomo pokrpali. Temelji so kljub izzivom zdravi. Pred nami je cikel močnejše investicijske aktivnosti predvsem v segmentu industrije (energetski prehod, nadgradnja infrastrukture, obrambno trošenje) ter nadaljnjem razvoju umetne inteligence. Rast svetovnega gospodarstva je zato precej stabilna. Državni dolg bo tudi v prihodnje naraščal, a to zaenkrat skrbi predvsem vlagatelje v državne obveznice, medtem ko delniški trg ravno zaradi državnega trošenja v določenih prej omenjenih segmentih doživlja renesanso. Ob tem ne pozabimo. Analiza preteklih vojaških dogodkov od 2. svetovne vojne dalje kaže, da v primeru globalno razpršenega portfelja konflikt predstavlja za dolgoročno naravnanega vlagatelja nakupno priložnost. Tudi tokrat ni nič drugače.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je globalne finančne trge zaznamovalo stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu in neposredni napadi na ključno energetsko infrastrukturo v regiji. Razpoloženje vlagateljev se je dodatno poslabšalo po izjavah ameriškega predsednika Trumpa, ki je zavrnil možnost premirja z Iranom, kar je povzročilo nov skok cen nafte in padec delniških tečajev pred koncem tedna.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Trgi večinoma obarvani rdeče

Glavni delniški indeksi so zdrsnili pod svoje 200-dnevno drseče povprečje, kar pogosto nakazuje na spremembo razpoloženja vlagateljev v bolj previdno smer. Ameriški indeks S&P 500 je teden zaključil z 2,89-odstotnim padcem, medtem ko so bile izgube v Evropi še izrazitejše. Indeks STOXX 600 je upadel za 4,2 %, britanski FTSE 100 pa za 3,9 %, k čemur so prispevale naraščajoče cene zemeljskega plina in agresivna drža Evropske centralne banke. Nasprotno so južnokorejske delnice zabeležile 4 % rast, podprto z napovedanimi reformami borznega trga in močno izpostavljenostjo sektorju umetne inteligence.

Na obvezniških trgih so se donosnosti ameriških državnih obveznic še zvišale, predvsem na krajšem koncu krivulje, kar odraža skrbi glede inflacijskih posledic višjih cen nafte. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je teden zaključila pri 4,38 %, medtem ko je donosnost 10-letne nemške obveznice dosegla 3,043 %, kar je najvišja raven v zadnjih 15 letih. V luči višjih cen energentov posledično finančni trgi vse izraziteje vračunavajo možnost več zaporednih zvišanj obrestnih mer v evroobmočju v letošnjem letu.

Cene nafte so pretekli teden nadaljevale rast, saj je promet skozi Hormuško ožino ostal izjemno omejen, napadi na energetsko infrastrukturo v Zalivu pa so se okrepili. Izrael je v sredo napadel iransko plinsko polje South Pars, Iran pa se je naslednji dan odzval z napadom na največjo plinsko črpališče na svetu v Katarju. Ameriška nafta (WTI) je teden zaključila pri 98 dolarjev za sod, evropska nafta (Brent) pa pri 112 dolarjev za sod.

Zlato je močno padlo, saj so naraščajoča tveganja za višjo inflacijo zmanjšala pričakovanja trgov glede znižanja obrestnih mer. Po več kot 10-odstotnem padcu v preteklem tednu je cena zlata znašala približno 4.492 dolarjev za unčo, kar predstavlja njegov najslabši teden po februarju leta 1983.

Ključne centralne banke držijo obrestne mere, a s poudarkom na previdnosti

Glavne svetovne centralne banke so pretekli teden ohranile obrestne mere nespremenjene, vendar so poslale jasna sporočila o previdnosti. Ameriški Fed je obrestne mere ohranil v razponu 3,50–3,75 %, pri čemer je predsednik Jerome Powell izpostavil nezadosten napredek pri zniževanju inflacije ter negotovost glede vpliva višjih cen energentov. ECB je znatno zvišala napovedi inflacije zaradi višjih cen energije, nekateri uradniki pa že omenjajo možnost zvišanja obrestnih mer v aprilu. Britanska centralna banka (BoE) je opustila svojo naravnanost k sproščanju denarne politike in opozorila na morebitno zaostrovanje, če bo energetski šok vztrajal.

Centralnim banka gredo na roko dokaj stabilni makroekonomski pogoji, ki so ugodnejši kot v primerjavi s preteklimi obdobji energetskih šokov. Centralne banke se danes soočajo z manj zahtevnim ravnotežjem med inflacijo in gospodarsko rastjo kot v preteklosti. Kajti trg dela je bolj umirjen, inflacija pa je bližje ciljni ravni in se je pred konfliktom že umirjala. Vprašanje ostaja le na strani časovnega obdobja konflikta in vzporednih potencialnih eskalacij.

V senci nafte: gnojila, sateliti in umetna inteligenca

Poleg nafte je Hormuška ožina ključna prometna žila tudi za kmetijski sektor, saj skozi njo potuje približno tretjina svetovne trgovine z gnojili, vključno z žveplom in amonijakom. Ker se v marcu in aprilu na severni polobli začenja sezona setve, motnje v dobavi gnojil predstavljajo tveganje tudi za kmetijsko proizvodnjo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Energetski šok že pretresa svetovno gospodarstvo

 

Rast cen energentov ni več opozorilo, ampak dejstvo. Napetosti na Bližnjem vzhodu so že sprožile nov val negotovosti na energetskih trgih, saj skozi Hormuško ožino običajno potuje približno četrtina svetovne pomorske trgovine z nafto in skoraj petina svetovnega izvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Možnosti, da bi se te količine preusmerile po drugih poteh, so omejene, zato trg v cene že vračunava višje geopolitično tveganje.

Če bi takšne cene vztrajale več mesecev, bi se posledice hitro razširile po vsem svetu. Dražja nafta bi podražila bencin, dizel in letalsko gorivo, dražji plin pa elektriko, ogrevanje in velik del industrijske proizvodnje. Svetovna banka že dlje časa opozarja, da energetski šoki praviloma delujejo kot klasičen ponudbeni udar: hkrati zavirajo rast in potiskajo inflacijo navzgor. To je najnevarnejša kombinacija za gospodarstvo, saj dražja energija ne ostane omejena na energetski sektor, temveč se prelije v prevoz, proizvodnjo, prehrano in življenjske stroške gospodinjstev.

Med prvimi so na udaru območja, ki so najbolj odvisna od uvoza iz Zaliva. V Aziji bi daljša kriza najhitreje prizadela Japonsko, Južno Korejo, Indijo in Kitajsko, saj je velik del tokov skozi Hormuz namenjen prav azijskim kupcem. Evropa je pri surovi nafti sicer manj neposredno vezana na to ožino kot Azija, je pa občutljiva pri plinu, ker je po zmanjšanju odvisnosti od ruskih dobav močneje vpeta v svetovni LNG trg (trg utekočinjenega zemeljskega plina). Zato bi dolgotrajno visoke cene plina najprej prizadele evropsko industrijo, predvsem energetsko intenzivne proizvajalce v kemiji, kovinski predelavi, gnojilih, keramiki in gradbenih materialih.

Najhitreje bi bolečino občutile panoge, ki so neposredno vezane na ogljikovodike. Kemična in petrokemična industrija, proizvodnja plastike, umetnih mas, barv, asfalta, gnojil, cementa in dela metalurgije so močno odvisne bodisi od plina kot energenta bodisi od naftnih derivatov kot vhodne surovine. Dalj časa trajajoče visoke cene energentov bi v teh panogah pomenile nižje marže, slabšo konkurenčnost, začasna ustavljanja proizvodnje in skoraj neizogiben prenos stroškov na kupce.

A zgodba ni omejena le na nafto in plin. Zalivska regija je pomembna tudi za dobavo žvepla, ključne surovine za gnojila in žveplovo kislino, brez katere težko delujejo deli rudarske, kemične in baterijske industrije. Panožne analize ocenjujejo, da približno polovica svetovne pomorske trgovine z žveplom prehaja skozi Hormuško ožino. Poleg tega so zalivske države med najpomembnejšimi izvoznicami sečnine, amonijaka in fosfatnih gnojil. Če bi se motnje zavlekle, bi posledice hitro prišle do kmetijstva, cen hrane ter verig oskrbe za nekatere industrijske kovine in materiale za baterije.

Poseben primer je helij, manj opazen, a za visokotehnološko industrijo nepogrešljiv plin. Helij je stranski produkt predelave zemeljskega plina, njegova ponudba pa je po ugotovitvah ameriškega geološkega zavoda strukturno toga, z malo nadomestki in omejeno prožnostjo dobavne verige. Katar je eden ključnih svetovnih dobaviteljev, zato bi daljše motnje hitro prizadele proizvodnjo polprevodnikov, medicinsko slikanje, znanstveno opremo in del vesoljske industrije. Kar se zdi kot oddaljena motnja v Zalivu, lahko zato hitro postane težava za bolnišnice, laboratorije in tovarne elektronike po svetu.

Med drugimi izvoznimi dobrinami, ki bi lahko dodatno prizadele globalno gospodarsko aktivnost, izstopajo tudi aluminij, petrokemični proizvodi in gnojila. Rast globalne ponudbe aluminija je vse bolj omejena, hkrati pa je ta kovina ključna za gradbeništvo, transport, embalažo in energetski prehod. Če k temu dodamo dražja gnojila in dražjo energijo, dobimo verigo podražitev, ki bi se iz industrije hitro prenesla v prehrano, infrastrukturo in vsakdanjo potrošnjo.

Vse to vodi v isti makroekonomski problem: nov inflacijski val. Najprej se podraži energija, nato prevoz, potem vhodne surovine za industrijo in kmetijstvo, na koncu pa še širok spekter izdelkov za končne potrošnike. Zgodovina nas uči, da geopolitični šoki povečujejo finančno negotovost, pritiskajo na cene in otežujejo delo centralnim bankam. Če bi energenti ostali dragi dlje časa, bi se Fed, ECB in druge velike centralne banke težje odločale za zniževanje obrestnih mer, saj bi obstajala nevarnost, da bi z rahljanjem politike še dodatno okrepile inflacijo.

Najtemnejši scenarij torej ni samo dražje gorivo ali višji račun za ogrevanje. To bi bil svet z dražjo energijo, dražjo hrano, dražjimi industrijskimi materiali in počasnejšo gospodarsko rastjo. Prav zato ostaja upanje, da bo prevladal razum in da do najbolj črnih scenarijev vendarle ne bo prišlo. Svetovno gospodarstvo si nove dolgotrajne energetske krize preprosto ne more privoščiti.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Kljub vztrajni volatilnosti na trgih je bil upad cen delnic razmeroma majhen, gospodarski kazalniki pa na splošno ostajajo dokaj spodbudni. Aktualno dogajanje je še naprej tesno povezano s spreminjajočo se ceno nafte. Pretekli teden so se v isti (negativni) smeri kot delnice gibale tudi državne obveznice. V ozadju vsega ostaja ključni dejavnik negotovost: kako dolgo bo konflikt na Bližnjem vzhodu trajal in kolikšno ceno lahko doseže nafta in kako hitro se bomo vrnili v pretekle razpone.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Negotovost se je še posebej odrazila na trgu nafte, ki je pretekli teden doživel močna nihanja cen. V predhodnem trgovalnem tednu je cena sodčka nafte Brent znašala približno 92 dolarjev, v začetku preteklega tedna pa se je povzpela do skoraj 100 dolarjev, nato pa se je nekoliko umirila zaradi intervencije Mednarodne agencije za energijo (IEA) na trgu. Takšna dinamika odraža napetost med začasno intervencijo IEA in trajnimi motnjami v dobavi nafte. Agencija je opozorila, da konflikt v Iranu povzroča eno največjih motenj v oskrbi z nafto v zgodovini svetovnega naftnega trga, zato so države članice sprostile približno 400 milijonov sodov iz strateških rezerv. Ta ukrep je omilil najbolj skrajne scenarije, vendar ni odpravil temeljnega tveganja, ki ga predstavlja prekinitev tranzita nafte skozi Hormuško ožino. Kljub napovedani sprostitvi nafte iz strateških rezerv se je cena sodčka nafte Brent do konca tedna povzpela na približno 103 dolarjev. Cena je od začetka konflikta, 27. februarja, zrasla za dobrih 40 %.

Delniški trgi že tretji teden v rdečem

Glavni ameriški delniški indeksi so padli že tretji zaporedni teden, pri čemer so S&P 500, NASDAQ in Dow Jones izgubili dobra 2 %. Kljub temu se od začetka konflikta še razmeroma dobro držijo, saj se cenovne izgube gibljejo med 3 % in 4 %. Na evropskih trgih so delnice na začetku tedna sicer okrevale, saj so se cene nafte znižale po izjavi predsednika Trumpa, da je vojna »zelo blizu konca«, vendar so pozneje dobičke izgubile, ko so se cene nafte ponovno zvišale. Posledično je indeks STOXX 600 teden zaključil skoraj brez spremembe, z donosom v višini 0,17 %. Od začetka vojne v Iranu je ta izgubil približno dvakrat več vrednosti kot ameriški indeksi, okoli 6 %.

Boljše razpoloženje je bilo opaziti na japonskem delniškem trgu. Po začetnem izboljšanju razpoloženja so tečaji indeksa TOPIX teden zaključili v zelenem z 1,5 % donosom.

Obveznice tokrat niso varno zavetje

Državne obveznice, ki v obdobjih tržnega stresa običajno veljajo za varno zatočišče, so se pretekli teden gibale v isti smeri kot delnice, kar odraža negotovost na energetskih trgih in tveganje za porast inflacije. Premiki so bili najbolj izraziti pri obveznicah s krajšo dospelostjo, kjer so se zaradi rasti kratkoročnih inflacijskih pričakovanj občutno spremenila tudi pričakovanja glede prihodnje denarne politike. Evropa je bila pri tem še posebej izpostavljena zaradi večje odvisnosti od uvoza energije in rasti cen zemeljskega plina. Premiki pri obveznicah z daljšo dospelostjo so bili rahlo manj intenzivni, a še vedno občutni.

Osnovni makroekonomski podatki za ZDA so pretekli teden ostali stabilni. Inflacija, merjena brez vpliva cen energije in hrane, se še naprej umirja proti cilju centralne banke, medtem ko trg dela ostaja stabilen: ne pretirano pregret, a tudi ne oslabljen. Podjetja so v zadnji sezoni objav poslovnih rezultatov večinoma poročala o solidni rasti.

Kljub temu ostaja previdnost na mestu. Če cene nafte ostanejo visoke dlje časa, se višji stroški energije sčasoma prenesejo na celotno gospodarstvo: v višje cene prevoza, ogrevanja in surovin. Ta učinek se pogosto pojavi z zamikom več mesecev, zato centralne banke zdaj natančno spremljajo dogajanje, da bi pravočasno reagirale in po potrebi dvignile obrestne mere namesto da bi jih zniževale.

Vlagatelji se tako soočajo z dilemo. Dlje kot bo Hormuška ožina praktično zaprta, bolj napeti bodo energetski trgi in višje bodo cene energije. Višje kot se bodo cene povzpele in dlje časa kot bodo ostale visoke, bolj negativen bo vpliv na svetovno gospodarstvo. Hkrati pa, če kritična naftna infrastruktura ni dejansko uničena, bi se cene energije lahko razmeroma hitro znižale, ko se bo Hormuška ožina ponovno odprla, bodisi zaradi vojaške bodisi politične rešitve.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Svet ne more brez nafte, a niso vse enake

 

V ozadju konflikta v regiji, kjer se nahaja 48 odstotkov potrjenih zalog nafte in 40 odstotkov potrjenih zalog zemeljskega plina ter je proizvedla 31 odstotkov nafte in izvozila 24 odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v letu 2024, so bile številne države (Irak, Kuvajt, Katar, Bahrajn) primorane prekiniti črpanje fosilnih goriv zaradi napadov na energetsko infrastrukturo ter zaprtja pomorskih poti, po katerih so te surovine izvažale. Poleg črpanja je bilo prizadeto tudi rafiniranje nafte in izdelovanje izdelkov, ki v svoji proizvodnji potrebujejo fosilna goriva (plastika, aluminij, gnojila …).

Vsa fosilna goriva pa niso enako pomembna. Osrednje fosilno gorivo je nedvomno nafta, in ko v novicah slišimo o ceni nafte, se pogosto zdi, kot da gre za eno samo globalno surovino. V resnici pa obstaja več različnih vrst surove nafte, ki se med seboj precej razlikujejo. Te razlike vplivajo na to, kako preprosto jo je rafinirati, katere vrste goriv lahko iz nje dobimo in kakšno vlogo ima v svetovnem gospodarstvu. Zaradi tega imajo konflikti na Bližnjem vzhodu, Venezueli ali Rusiji različen vpliv na globalno ponudbo nafte.

Vrste nafte se med seboj razlikuje predvsem po dveh lastnostih: gostoti in vsebnosti žvepla. Gostota določa, ali je nafta lahka ali težka, vsebnost žvepla pa, ali jo označujemo kot sladko ali kislo. Te fizikalne in kemične lastnosti odločajo o tem, kakšne rafinerije jo lahko predelujejo in katere končne proizvode je mogoče iz nje pridobiti. Lahka nafta je bolj tekoča in vsebuje več lahkih ogljikovodikov. To pomeni, da jo je lažje rafinirati in da iz nje dobimo velike količine bencina, letalskega goriva in petrokemičnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastike in drugih materialov. Zaradi teh lastnosti ima lahka nafta pogosto višjo ceno na svetovnih trgih. Med najbolj znanimi primeri sta evropski severnomorski Brent in ameriški WTI (West Texas Intermediate), ki služita tudi kot referenčni ceni za svetovne trge. Na drugi strani je težka nafta, ki je gostejša in vsebuje več kompleksnih molekul. Njena predelava je zahtevnejša in zahteva bolj sofisticirane rafinerije. Kljub temu je izredno pomembna, saj iz nje pogosto dobimo velike količine dizelskega goriva, kurilnega olja ter težkih goriv za ladijski promet. Prav tako je pomemben vir bitumna, ki se uporablja pri gradnji cest. Poleg tega obstaja še razlikovanje med sladko in kislo nafto, ki je povezano  z vsebnostjo žvepla. Sladka nafta vsebuje malo žvepla, zato jo je lažje rafinirati in proizvaja čistejša goriva. Kisla nafta vsebuje več žvepla in zahteva dodatne postopke razžveplanja, kar poveča stroške predelave. Zaradi tega je običajno cenejša od sladke nafte, vendar jo lahko učinkovito uporabljajo rafinerije z bolj kompleksno tehnologijo.

Večina nafte z Bližnjega vzhoda, ki je običajno srednje težka in pogosto kisla, se nahaja ravno nekje na sredini lestvice. Ta nafta vsebuje več žvepla kot severnomorska ali ameriška lahka nafta, vendar je še vedno zelo primerna za predelavo v velikih sodobnih rafinerijah. Prav zaradi teh lastnosti je bližnjevzhodna nafta postala temelj svetovnega rafinerijskega sistema. Številne rafinerije v Aziji, Evropi in tudi v ZDA so zasnovane tako, da učinkovito predelujejo srednje težko in kislo nafto iz Perzijskega zaliva. Prav zaradi teh tehnoloških razlik nafta ni popolnoma zamenljiva surovina. Nekatere rafinerije potrebujejo točno določene vrste surove nafte, da lahko delujejo učinkovito in proizvajajo želeno kombinacijo goriv, kot so bencin, dizel in letalsko gorivo. Zaradi tega ne moremo reči, da se lahko nafto z Bližnjega vzhoda enostavno zamenja za nafto iz Teksasa ali Kazahstana.

Ob težavah z ladijsko dobavo nafte iz Bližnjega vzhoda so tako kupci prisiljeni v iskanje zamenjave vendar so zamenjave, kot rečeno, le redko povsem enakovredne, kar se odraža v neenotnih premikih cen različnih vrst nafte in rafiniranih proizvodov. Porasla je seveda tudi cena drugih fosilnih goriv in vseh proizvodov, ki so odvisni od njih (gnojila, aluminij, elektrika …). Ne glede na vrsto energenta pa je vsem skupno, da bi dolgotrajno obdobje povišanih cen teh vodilo v upad globalne gospodarske rasti in povišanje inflacije.

 

Vir: Bloomberg in lastni izračun Generali Investments

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden so bile novice z Bližnjega vzhoda vodilni dejavnik za razpoloženje na borzah po vsem svetu. Spopadi med ZDA, Izraelom in Iranom so dvignili cene nafte na ravni, ki jih nismo videli od leta 2022, hkrati pa so vlagatelji postali zaskrbljeni glede inflacije. Teden je bil za številne naložbene razrede negativen, a ameriške delnice so se v primerjavi z Evropo in Azijo držale razmeroma dobro. Razpoloženje na trgih bo v prihajajočih tednih v veliki meri določal razvoj konfliktnih razmer in njihov vpliv na oskrbo z energijo.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Delniški trgi pod pritiskom

Ameriški delniški indeks S&P 500 je teden zaključil z izgubo 2 %, kar je poleg skrbi glede energentov in inflacije tudi posledica slabših podatkov o trgu dela v ZDA. Tej so pokazali manj novih delovnih mest, kot so analitiki pričakovali. V ozadju prav tako ostajajo strukturna vprašanja o vzdržnosti vrednotenj v tehnološkem sektorju, ki so bila v preteklih tednih pogosto obravnavana, a so bila ta začasno potisnjena v ozadje v luči geopolitičnih skrbi. Kljub padcu delnic se ameriški delniški trgi držijo relativno dobro, sezona objav poslovnih rezultatov pa je bila v povprečju precej močna.

Evropske delnice so namreč zabeležile izrazitejše izgube. Povprečni padec evropskih indeksov je znašal dobrih 5 %, kar odraža večjo odvisnost Evrope od uvoza nafte. Zaradi pričakovanega dviga cene energije, so vlagatelji na trgu že začeli vračunavati posledice višjih cen energentov na evropske potrošnike in podjetja.

Posebej izrazit padec je doživela južnokorejska borza. Indeks KOSPI je v enem samem dnevu upadel za kar 12 %. To je največji dnevni padec v 46-letni zgodovini te borze. Južna Koreja je namreč ena od razvitih držav, ki je najmočneje odvisna od uvoza bližnjevzhodne nafte. Kasneje je indeks malenkost pridobil in teden zaključil z 10,56 % padcem.

Nafta najvišje po letu 2022

Cene nafte so prejšnji teden močno porasle in so se približale nivojem iz leta 2022. Priča smo bili najhitrejšemu porastu cen nafte po osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Poročila kažejo, da se je ladijski promet skozi Hormuško ožino zmanjšal za več kot 80 %, kar je povzročilo rast cen nafte za približno 30 %.

Zvišanje cen nafte vpliva na stroške prevoza, hrane in številnih drugih izdelkov, saj je nafta ključna pri proizvodnji in transportu. Če se trenutne razmere nadaljujejo, bi lahko omejitve črpanja v zalivskih državah ter omejitve ladijskega prevoza povzročile zmanjšanje ponudbe nafte in dodatne inflacijske pritiske po svetu.

Vrnile so se skrbi glede inflacije

Naraščajoče cene nafte so v svetu okrepile inflacijske pritiske, kar povečuje verjetnost, da bo ameriška centralna banka obrestne mere dlje časa ohranjala na trenutnih ravneh. Višji stroški zadolževanja in močnejši dolar so običajno neugodni za trg obveznic ter za plemenite kovine, ki vlagateljem ne prinašajo obresti. Donosnost ameriške desetletne državne obveznice se je tako povzpela na 4,14 %, donosnost dveletne pa na 3,56 %. Podobno gibanje smo videli tudi v Evropi: donosnost nemških državnih obveznic je dosegla 2,86 %, saj so vlagatelji začeli vračunavati tudi morebiten odziv Evropske centralne banke na inflacijske pritiske.

Ključne spremenljivke za prihajajoči teden

Glavno vprašanje ostaja trajanje konflikta v Iranu. Kratek, omejen konflikt bi lahko spominjal na prejšnje izbruhe v regiji, kjer se je volatilnost umirila, ko so se neposredna tveganja zmanjšala. Dolgotrajni spopadi, zlasti tisti, ki motijo ladijski promet skozi Hormuško ožino ali vplete dodatne akterje, bi lahko povečalo verjetnost bolj ukoreninjenih posledic.

Trgi bodo ostali nepredvidljivi, dokler vlagatelji ne bodo dobili več jasnosti glede trajanja in izida konflikta z Iranom, do takrat pa se bodo odzivali na naslove novic, kar bo ohranjalo povečano volatilnost. Vpliv na globalne trge pa bo odvisen od tega, kako hitro se bodo energetski trgi prilagodili s povečano proizvodnjo ali sprostitvijo strateških rezerv.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden so delniški trgi začeli negativno, predvsem zaradi odziva na poročilo analitikov Citrini Research o morebitnih dolgoročnih negativnih vplivih, ki jih lahko umetna inteligenca prinese različnim industrijam in širšemu gospodarstvu. Razmere so ostale napete ves teden v luči geopolitičnih skrbi zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Epilog smo dobili pretekli vikend z izraelsko – ameriškim napadom na Iran.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ponovno vojna: ameriški napadi na Iran

Čeprav so se napadi začeli pretekli vikend, so bila pričakovanja o bližajočem se ameriško – izraelskem napadu na Iran tema, ki so jo v ozadju investitorji premlevali že nekaj časa. A kljub temu je dejanski napad precej povečal negotovost in nihajnost na trgih. Podoben scenarij smo videli že junija 2025, ko so ZDA napadle iranske jedrske objekte. Cena nafte je v dneh po napadih zaradi strahu pred motnjami v dobavi, zlasti skozi Hormuško ožino, poskočila za 7 % – 13 %. Ker do dejanskih motenj ni prišlo in je ožina ostala odprta, so se cene kmalu vrnile na prejšnje ravni.

Pregled zgodovine naftnih šokov v zadnjih 50 letih kaže, da so takšni dogodki povzročili zvišanje cen nafte za nekaj mesecev, medtem ko so zlato, dolar in indeks S&P 500 reagirali zmerno. V povprečju je zlato v tednu po šoku pridobilo 2 %, tri mesece po šoku pa 5 %. Dolar je v tednu po šoku zabeležil 0,2-odstotno rast, v treh mesecih pa 0,9-odstotno rast. Medtem je delniški indeks S&P 500 v tednu po šoku zrasel za 0,3 %, po treh mesecih pa v povprečju upadel za 2,7 %.

Pomembno je poudariti, da se je odvisnost svetovnega gospodarstva od nafte na splošno, še posebej pa iz Perzijskega zaliva, zmanjšala. Čeprav naftna in plinska industrija še vedno ostajata pomemben steber globalnega gospodarstva, ki poganja proizvodnjo energije, industrijski razvoj in mednarodno trgovino, njun vpliv na sprožanje širših recesij ni več tako izrazit kot v preteklosti. Zato ni pričakovati tako dramatičnih in dolgotrajnih skokov cen nafte, kot smo jim bili priča v preteklosti, npr. v 70. letih, saj je trg danes bolj odporen in bolje razpršen med različne energetske vire. Obenem ne pozabimo, da danes Savdska Arabija ni več največja proizvajalka nafte na svetu ampak so to ZDA.

Kljub temu so se tudi tokrat, cene nafte povzpele na nove šestmesečne vrhove. Severnomorska nafta Brent je dosegla 80 dolarja za sod, ameriška WTI pa 72 dolarja. Analitiki ocenjujejo, da cene delnic energetskih podjetij tokrat ne bodo doživele tako izrazitih skokov, saj je bilo tveganje za konflikt v veliki meri že vračunano v cene.

Vojaške akcije te vrste imajo redko dolgoročen vpliv na dobro razpršene naložbene portfelje. Medtem ko so nekateri sektorji, kot sta turizem in letalstvo, kratkoročno pod pritiskom zaradi višjih stroškov goriva in morebitnih motenj v zračnem prostoru, obrambni in energetski sektor pogosto beležita rast.

Za vlagatelje je ključno, da se ne osredotočajo le na kratkoročno likvidnost in trenutna nihanja, temveč na dolgoročne trende. Trenutne vojne razmere pogosto predstavljajo predvsem priložnost za nakup, saj je za prodajo ob zaostritvi napetosti pogosto že prepozno. Ameriški dolar ostaja učinkovito zavarovanje pred energetskimi šoki, zlato pa je teden zaključilo pri rekordnih 5.278 dolarjih za unčo, kar potrjuje njegovo vlogo varnega zatočišča v negotovih časih. Posledično razpršen portfelj ostaja najboljša zaščita pred geopolitičnimi tveganji, medtem, ko razvoj umetne inteligence kljub trenutnim nihanjem še naprej narekuje dolgoročno smer trga. Namesto hitrih odločitev na podlagi naslovnic je zdaj čas za preudarnost in osredotočenost na dolgoročne cilje. Tako kot v preteklosti se bo trg verjetno hitro prilagodil novim razmeram.

Kakšna bo umetna inteligenca leta 2028?

Če odmislimo geopolitično dogajanje, je pretekli teden zaznamovalo poročilo analitikov Citrini Research, ki je, čeprav špekulativno, sprožilo val zaskrbljenosti med vlagatelji, usmerjenimi v umetno inteligenco. Kljub temu, da je šlo za scenarij in ne za konkretno napoved, je poročilo povzročilo padec delnic, zlasti v sektorju programske opreme, ki je dosegel najnižjo raven po aprilski objavi Trumpovih carin. Delnice podjetij, kot so Uber, American Express in Mastercard, ki so bile v poročilu izrecno omenjene, so izgubile med 4 % in 6 % vrednosti.

Negativni sentiment se je nato izboljšal v pričakovanju objave rezultatov Nvidie. Tehnološki velikan je ponovno presegel pričakovanja analitikov z rekordnimi 68,1 milijarde dolarjev prihodkov v zadnjem četrtletju, kar pomeni 20-odstotno rast glede na prejšnje obdobje. Kljub temu se je delnica po objavi soočila s padcem, saj so bili rezultati deloma pod vtisom (pre)visokih pričakovanj vlagateljev. Vendar kratkoročni upad ne spreminja dejstva, da trend umetne inteligence ostaja močan. Podjetja v ZDA še naprej množično vlagajo v infrastrukturo, kar dolgoročno ohranja optimizem v tem sektorju.

V povezavi sektorja umetne inteligence je odmevala tudi zgodba o zahtevi ameriške administracije glede neomejene uporabe sistema umetne inteligence Claude podjetja Anthropic za izvajanje vojaških operacij. Vodstvo podjetja naj bi takšno zahtevo kljub grožnjam, da bi se lahko znašli na seznamu podjetij, s katerimi administracija v prihodnje ne bi smela poslovati, zavrnilo. Podjetje vztraja pri stališču, da mora o morebitni uporabi orodij umetne inteligence v vojaških operacijah končno odločitev o življenju in smrti sprejeti človek, ne pa umetna inteligenca.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden so borzni indeksi vztrajno nihali med izgubami in dobički. Med čakanjem na umiritev razmer in jasno smerjo na trgu, so bile glavne zgodbe za vlagatelje pomen razveljavitve Trumpovih carin, nenehen razvoj umetne inteligence in vse bolj napete razmere na Bližnjem vzhodu.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Sodni udarec Trumpovim carinam

Ena najodmevnejših novic tedna je bila odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo splošne carine Trumpove administracije. Presodilo je, da je predsednik pri uvajanju teh ukrepov prekoračil svoja pooblastila. Trg se je na odločitev odzval pozitivno. Cene delnic so ob objavi odločitve porasle, medtem ko je trg obveznic doživel nasprotno gibanje. Porasle so donosnosti državnih obveznic, saj trg pričakuje manjše proračunske prihodke iz naslova carin, kar posredno vpliva na slabšo sliko državnega dolga.

Trump je že napovedal, da bo ponovno uvedel maksimalno zakonsko dovoljeno univerzalno carinsko stopnjo v višini 15 %, kar pomeni, da bo negotovost glede trgovinske politike ostala prisotna vsaj še nekaj mesecev. Nove splošne carine veljajo šest mesecev, v tem času pa jih mora uradno potrditi ameriški kongres. Zanimivo bo spremljati odziv Evrope in Azije v prihodnjih dneh, saj so se novice v teh regijah razširile tik pred koncem tedna. Na mednarodnih trgih se ob tem poraja novo vprašanje, katera nova orodja bo Trump uporabil v mednarodni trgovini, glede na to, da carine očitno ne predstavljajo več pomembne pogajalske moči.

 

Umetna inteligenca: zgodba se nadaljuje

Umetna inteligenca ostaja osrednja tema na Wall Streetu, vendar se ton razprave očitno spreminja. Če je še pred letom ali dvema vladala skoraj brezpogojna evforija, ko je kapitalski trg nagrajeval skoraj vsako podjetje z oznako »AI«, danes prevladuje precej bolj preudaren pristop.

Investicijski cikel je še vedno v polnem zamahu. Tehnološki velikani vlagajo milijarde dolarjev v napredne čipe, gradnjo podatkovnih centrov in energetsko infrastrukturo, ki je nujna za podporo vse zahtevnejšim modelom umetne inteligence. A ključno vprašanje ni več, kdo investira največ, temveč kdo bo te investicije znal pretvoriti v trajnostne in merljive dobičke,  ter kako hitro.

Najbolj pod udarom so delnice ponudnikov vseh programskih rešitev in aplikacij ter vseh ponudnikov storitev posredovanja. Po mnenju nekaterih vlagateljev se bo poslovanje teh segmentov občutno zmanjšalo v obsegu in marži, saj bodo te storitve mogoče izvajati samostojno prek orodij umetne inteligence.

V tem tednu bo v središču pozornosti Nvidia, ki bo v sredo objavila poslovne rezultate. Ti bodo verjetno pomemben lakmusov papir razpoloženja vlagateljev do celotnega segmenta umetne inteligence in pokazatelj, ali optimizem glede nadaljnje rasti ostaja upravičen.

 

Geopolitika in nafta: energija kot barometer napetosti

Geopolitične napetosti se znova vse bolj prelivajo na energetske trge. ZDA so v zadnjih tednih okrepile vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu in s tem povečale pritisk na Iran glede njegovega jedrskega programa. Predsednik Trump je ob koncu tedna sporočil, da ima Iran le še 10 do 15 dni časa za dosego dogovora, kar je dodatno zaostrilo retoriko.

Trgi so se odzvali hitro. Cene nafte so poskočile na najvišje ravni v zadnjih šestih mesecih – severnomorska nafta Brent je presegla 71 dolarjev za sod, ameriška WTI pa je teden zaključila pri 66,39 dolarja. Energetski trg tako ponovno postaja neposreden odraz geopolitičnega tveganja, pri čemer vlagatelji v cene že vgrajujejo možnost nadaljnje eskalacije. Posledično zlato ostaja v središču pozornosti. Po začetnem nihanju je cena zlata ob koncu tedna zrasla na 5.107 dolarjev za unčo, saj vlagatelji v njem iščejo varno zatočišče pred negotovostjo in morebitno inflacijo, ki bi jo lahko povzročile višje cene energentov.

Ključno vprašanje ostaja, ali bo diplomatski proces prinesel dogovor v napovedanem roku ali pa se bodo napetosti nadaljevale in začele trajneje vplivati na ponudbo nafte ter inflacijska pričakovanja.

Teden je v zelenem znova zaključil tudi slovenski delniški indeks SBITOP, ki je v zadnjih dveh tednih z rastjo slabih 7 % še okrepil svojo vrednost, predvsem na krilih dobrih četrtletnih rezultatov NLB.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

×

Naročite se k finančnemu svetovalcu

Vpišite kontaktne podatke in izberite BREZPLAČNI termin v naši poslovalnici oziroma posredujte osebne podatke in kontaktirali vas bomo ter se dogovorili za vam ustrezen termin posveta.

* Polja označena z zvezdico so obvezna.

×

Prijava na e-novice

Bogatite svoje znanje o varčevanju v vzajemnih skladih s pomočjo naših nasvetov za vlagatelje in aktualnih vsebin. Prijavite se na e-novice in prejmite uporabne vsebine v vaš e-nabiralnik.