Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Borze so več kot uspešno prestale objavo težko pričakovanih četrtletnih rezultatov posameznega podjetja v novejši zgodovini. Prva predstavnica delnic povezanih z umetno inteligenco, Nvidia, je namreč predstavila spektakularne rezultate in presegla še tako optimistična pričakovanja trga in analitikov.

Spektakularna rast Nvidie

Dobiček na delnico podjetja Nvidie se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani povečal za neverjetnih 769 %, prihodki pa so na letni ravni poskočili za 265 %. Spektakularna rast gre seveda predvsem na račun izjemnega povpraševanja po sofisticiranih čipih potrebnih za razvoj modelov umetne inteligence (UI) in programske opreme, poleg tega pa potrebe po produktih Nvidie rastejo tudi v drugih panogah, kot sta zdravstvo in finance. Tržna kapitalizacija Nvidie se je od začetka leta povečala za 700 milijard dolarjev (60-odstotna rast vrednosti delnice). To pomeni, da je Nvidia lastnoročno prispevala kar k četrtini celotne rasti indeksa elitnih 500 ameriških podjetij S&P. Kako vroča roba so produkti Nvidie, priča anekdota iz dogodka ob predstavitvi četrtletnih rezultatov. Izvršni direktor Jensen Huang je namreč moral razložiti, na kakšen način se pri podjetju trudijo čim bolj pošteno razdeliti prodajo svojih čipov, katerih razpoložljiva ponudba močno zaostaja za povpraševanjem trga.

Berkshire Hathaway zato potrpežljivo čaka na darila trga v obliki padcev

Precej v senci Nvidie so tokrat četrtletne rezultate objavili pri Warren Buffettovem Berkshire Hathawayu, čigar portfelj ne vsebuje delnic Nvidie. Buffett je znan po tem, da je bolj kot vročim, visokoletečim zgodbam naklonjen stabilnim delnicam z lahko razumljivim poslovnim modelom. Zaradi razpršenosti na različne panoge, rezultati konglomerata veljajo za dober indikator stanja celotnega gospodarstva, poleg tega deležniki v finančni sferi vselej z zanimanjem spremljajo naložbene odločitve in komentarje staroste investiranja. Tokrat, ob znova dobrih rezultatih, izstopa predvsem podatek, da Berkshire sedi na rekordni količini denarja. Buffett namreč v zadnjih mesecih ni uspel najti prav veliko naložb, ki bi ustrezale njegovim visokim standardom in ponujale priložnost za nadpovprečne donose. Berkshire Hathaway zato potrpežljivo čaka na darila trga v obliki padcev, kakršnemu smo bili priča leta 2022, ko je Buffett v Berkshirjev portfelj v enem četrtletju dodal naložbe v vrednosti dobrih 50 milijard dolarjev.

Evropsko gospodarstvo se počasi prebija iz najhujšega

Prvi podatki februarskih indeksov nabavnih managerjev vlivajo optimizem, da se evrsko gospodarstvo počasi prebija iz najhujšega. Kombiniran indeks PMI sicer ostaja pod vrednostjo 50, ki predstavlja mejo med rastjo in krčenjem gospodarstva, a od oktobra lani raste. Še naprej podatki PMI iz proizvodnje precej zaostajajo za aktivnostjo v storitvenem sektorju. Med državami sta znova negativno izstopali Francija in Nemčija, preostanek evrskega območja, brez upoštevanja največjih dveh gospodarstev, namreč beleži rast. Dobavni roki so se februarja skrajšali, kar kaže na to, da se motnje v dobavnih verigah, ki so nastale zaradi napetosti v Rdečem morju, počasi sproščajo.

Proces umirjanja inflacije se v Evropi nadaljuje

Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da podatki o rasti plač v zadnjem četrtletju nakazujejo, da se proces umirjanja inflacije v Evropi nadaljuje. Plače so se namreč v zadnjem četrtletju zvišale za 4,5 %, kar je najmanj po tretjem četrtletju lani. Besede Lagardove so poskrbele za prvi znatnejši upad zahtevanih donosnosti najbolj spremljanih evropskih obveznic v letošnjem letu. Poleg nekoliko bolj vzpodbudnih podatkov, se je na evropske borze prelil tudi optimizem povezan z Nvidio in potencialom, ki ga prinaša umetna inteligenca in tudi v Evropi so tako največ pridobivale tehnološke delnice.

Domače delnice še naprej navdušujejo

Indeks SBITOP je na začetku februarja presegel prejšnjo rekordno vrednost 1350 točk in do konca preteklega tedna pridobil dodatne 4 %, od začetka leta pa že slabih 15 %. Vse tri delnice z največjo utežjo v indeksu (Krka, Petrol in NLB) so močno pridobivale, a zvezda preteklega tedna je bila največja domača banka, ki je predstavila izjemne rezultate za lansko leto in napovedala skorajda podvojitev izplačila dividende. Delnice NLB so od začetka leta pridobile več kot 25 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter določeni, predvsem tehnološki megatrendi. Kapitalski trgi tako pri Fed kot pri ECB pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon in rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. Ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge in s tem prilagodijo uteži v svojem portfelju. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Umetna inteligenca še naprej podpira finančne trge

 

GPU, credit: Nvidia

 

V sredo (21. 2. 2024) je ameriška centralna banka Fed izdala povzetek ključnih točk zadnjega zasedanja

 Težko bi članek začeli drugače kot s komentarjem četrtletnih rezultatov največjega gonila umetne inteligence na finančnih trgih – Nvidie. Direktor Jensen Huang pravi, da je umetna inteligenca (UI) dosegla prelomno točko in da se njen vpliv šele zdaj zares začenja prelivati v druge industrije.

Volumen trgovanja z Nvidio je prejšnji petek predstavljal skoraj četrtino celotne vrednosti delnic, ki so bile trgovane na ameriških borzah. V četrtek je ameriški izdelovalec čipov objavil četrtletne rezultate, ki so spet presegli pričakovanja analitikov. Rekordni prihodki v zadnjem četrtletju so znašali 22,1 milijarde USD, kar je neverjetnih 265 odstotkov več kot pred enim letom. Delnica je v podaljšanem trgovanju po objavi rezultatov porastla za dodatnih 14 odstotkov.

Izjemna rast ameriškega trga

S tem so delniški trgi dobili nov zagon za rast – terminske pogodbe na tehnološke delnice v indeksu Nasdaq so četrtkovo trgovanje začele dva odstotka višje. Čeprav moment rasti ne pojenja, se mnogi sprašujemo, do kod je takšna rast še vzdržna. Če bi katera izmed delnic Magnificent 7 le za malo zgrešila napovedi analitikov, bi lahko upadel celotni trg.

Ameriški delniški trg je namreč zelo koncentriran, največjih pet delnic (Microsoft, Apple, Alphabet, Amazon in Nvidia) predstavlja skoraj 25 odstotkov celotne tržne kapitalizacije indeksa S&P 500. Če dodamo še Meto in Teslo (in tako dobimo Magnificent 7), je njihova vrednost večja kot celoten kitajski delniški trg, kot dvakratnik japonskega ali kot štirikratnik britanskega.

Vprašanje se postavlja, koliko časa teh sedem delnic lahko ohrani to izjemno tržno kapitalizacijo. Zgodovinsko gledano se vsako obdobje visoke koncentracije vrne k povprečju, zato je naivno pričakovati, da bo delež teh sedmih delnic v S&P 500 dolgoročno vztrajal pri 25 odstotkih. Idealni scenarij bi se zgodil, če bi se uresničile napovedi Huanga in bi se trend UI povečane produktivnosti hitro prenesel v finančne rezultate še drugih podjetij. S tem bi zagon dobili tudi drugi sektorji, ki so do zdaj zaostajali za tehnologijo, posledično pa bi se utež Magnificent 7 nekoliko zmanjšala.

Vlagatelji niso prestrašeni

V sredo (21. 2. 2024) je ameriška centralna banka Fed izdala povzetek ključnih točk zadnjega zasedanja. Če se vrnemo na začetek leta, ko so trgi ocenjevali, da bomo letos videli za 175 bazičnih točk (b. t.) rezov, se zdaj zdi, da boj z inflacijo ne bo tako enostaven.

Cena surove nafte je ta teden dosegla najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih, kar še zvišuje inflacijske pritiske. V četrtek so trgi vračunavali manj kot štiri reze v letošnjem letu, kar je precej bolj skladno z decembrskimi napovedmi Feda o znižanju za 75 b. t. Večina ameriških centralnih bančnikov se namreč boji, da bi prehitro spustili obrestne mere in si zato želijo potrditve ekonomskih kazalnikov, da se inflacija zares vrača proti dvema odstotkoma. A ker je ameriško gospodarstvo v dobri kondiciji kljub visokim obrestnim meram, se sprašujem, ali je sploh potrebno, da Fed spravi inflacijo na  dva odstotka. Vse bolj se uresničuje hipoteza, da lahko zaradi večje produktivnosti po uvedbi UI ekonomija uspešno deluje tudi pri višjih obrestnih merah.

 

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                                     GPU, credit: Nvidia

 

Izgube glavnih borznih indeksov na tedenski ravni so bile minimalne

Nakupovalno vročico na borzah so pretekli teden nekoliko ohladili podatki o januarski inflaciji v ZDA, ki so prišli kot opozorilo, da bo zadnji korak pri umirjanju inflacije najtežji in normalizacija rasti cen (zlasti v ZDA) še ni samoumevna. Indeks S&P 500 je končal pettedenski pozitiven niz, a se je obdržal nad mejo 5000 točk. Mini razprodajo po objavi inflacijskih podatkov so namreč borzni biki hitro izkoristili za nakupe in izgube glavnih borznih indeksov na tedenski ravni so bile minimalne.

Trenutna prekinitev trenda nižanja inflacije, tako imenovani januarski efekt je začasne narave

Merjeno s CPI so se cene v ZDA januarja zvišale za 3,1 %, medtem ko jedrna inflacija ostaja pri 3,9 % kar pomeni, da že od septembra bolj ali manj stagnira. Nad pričakovanji trga in ekonomistov so bili tudi podatki indeksa cen proizvodov pri proizvajalcih (PPI), ki se je po decembrskem negativnem merjenju, januarja na mesečni ravni zvišal za 0,3 %. K inflaciji so na letni ravni največ prispevali stroški bivanja, ki so se v primerjavi z januarjem 2023 zvišali za 6 %. Zaradi pogodbene narave najemnih razmerij je običajno, da ta komponenta inflacije, ki v ZDA predstavlja približno tretjino celotnega indeksa CPI, zaostaja za ostalimi komponentami. Glede na aktualne podatke naj bi se v prihodnjih mesecih številke začele umirjati, kar bo olajšalo pot do ciljne inflacije. Še en dejavnik, ki vliva optimizem je znak, da je trenutna prekinitev trenda nižanja inflacije začasne narave, tako imenovani januarski efekt. Podjetja namreč pogosto z začetkom koledarskega leta prilagajajo cene, kar občutno vpliva na januarsko (predvsem mesečno) inflacijo.

Prihodki Nvidie so se na letni ravni več kot potrojili

Kljub temu, da so se v zadnjih dveh tednih delnice manjših podjetij odrezale bolje, so za levji delež donosov borznih indeksov od začetka letošnjega leta še zmeraj najbolj zaslužne delnice podjetij z veliko tržno kapitalizacijo, na čelu s prvo predstavnico delnic povezanih z umetno inteligenco, Nvidio. Ta bo ta teden objavila težko pričakovane rezultate zadnjega četrtletja lani. Pričakovanja trga so izjemno visoka. Analitiki pričakujejo, da so se prihodki na letni ravni več kot potrojili, čisti dobiček pa je iz 1,4 milijarde dolarjev v 2022 narasel na 11,1 milijarde v 2023. Glede na izjemno rast v zadnjem letu, veliko utež v indeksih ter status vodilne AI delnice, bi lahko morebitna večja odstopanja od pričakovanih rezultatov sprožila višjo nihajnost celotnega trga.

Evropske borze so večinoma pridobivale

Negativno inflacijsko presenečenje v ZDA se ni prelilo na evropske borze, ki so večinoma pridobivale. Inflacijski trendi na stari celini ostajajo ugodnejši, a navzdol se popravljajo tudi napovedi gospodarske rasti. Evropska komisija zdaj za leto 2024 napoveduje 0,8 % rast evrskega gospodarstva. BDP v Veliki Britaniji se je zadnjem četrtletju lani skrčil za 0,3 %, kar pomeni drugo zaporedno četrtletje z negativno gospodarsko rastjo in posledično recesijo.

V recesiji se je znašlo tudi japonsko gospodarstvo

Japonski Nikkei je v petek za kratek čas presegel vrednost 38,800 točk in s tem končno presegel rekord iz decembra leta 1989. Rast japonskih delnic še naprej temelji predvsem na dobrih rezultatih največjih borznih družb, boljšem sistemu upravljanja družb in šibkem jenu, ki ugodno vpliva na izvoz. Borzno dogajanje na Kitajskem je bilo v luči lunarnega novega leta umirjeno, saj so bile kitajske borze pretekli teden večinoma zaprte. Po prvih podatkih naj bi se potrošnja med prazniki pobrala in celo presegla pred-covidno obdobje, tudi kitajski prebivalci so precej več potovali in oboje je dobrodošla novica za kitajsko gospodarstvo in potrošnjo, ki se v zadnjih mesecih bori z skrhanim zaupanjem potrošnikov in deflacijo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter določeni, predvsem tehnološki megatrendi. Kapitalski trgi tako pri Fed kot pri ECB pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump že razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon in rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Višja dobičkonosnost in višji donosi delničarjem

 

Vlagatelji so v leto 2024 vstopili z visokimi pričakovanji, saj so se napovedi po tako imenovanem softlandingu, ko centralni bankirji upočasnijo rast cen in ohladijo gospodarstvo brez povzročitve recesije, zdele uresničljive.

Analitiki so v začetku leta ocenjevali, da bodo centralne banke začele postopno zniževati obrestne mere: Fed naj bi temeljno obrestno mero do konca leta spustil za 175 bazičnih točk, ECB naj bi mu sledila s 150 bazičnimi točkami. Delniški trg se je na pričakovane spuste temeljnih obrestnih mer odzval pozitivno, vse dokler niso na trg prišli novi podatki o inflaciji. Ti so razkrili, da se inflacija tako v Ameriki kot tudi v Evropi ne ohlaja dovolj, kar je trge nekoliko zavrlo. Zelenim številkam je sledil manjši popravek. Pri vrednotenjih so zato mnogi analitiki pozornost usmerili stran od makroekonomskih kazalcev in donose začeli iskati v dobičkonosnosti in napovedih posamičnih podjetij. Kapitalski trgi na začetku leta namreč ne pričakujejo le objav družb o preteklih finančnih rezultatih za zadnje četrtletje preteklega leta, temveč tudi napovedi uprav podjetij za tekoče leto in bližnjo prihodnost.

Del tega so tudi objave družb o višini izplačila dividend in odkupu lastnih delnic. Dober primer omenjene prakse se je zgodil pri podjetju Meta, ki je v skupini sedmih visokotehnoloških podjetij, v zadnjem obdobju poimenovanih »magnificent 7«. Uprava podjetja se je namreč prvič odločila za izplačilo dividend v vrednosti 0,5 dolarja in namenila 50 milijard dolarjev za odkup lastnih delnic. Vsesplošni trend izplačevanja dobičkov delničarjem predstavlja odgovorno ravnanje današnjega menedžmenta, kjer so dolgoročno kvalitetno poslovanje, racionalna poraba denarja za rast podjetja in izplačevanje dobičkov delničarjem glavni kazalci donosnosti podjetja. Vlagatelji podjetja Meta so odgovorno ravnanje s kapitalskim dobičkom nagradili, delnica se je namreč zaradi novice v enem dnevu povzpela za kar 21 odstotkov, kar njen letošnji donos zviša na 36 odstotkov.

 

Matej Krajnik, analitik

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                                                                       Vir fotografije: Fox1141

 

S&P 500 je prvič v zgodovini presegel mejo 5000 točk

Ameriške borze znova upravičujejo svojo vodilno vlogo na svetovnih finančnih trgih. Leto in štiri mesece po padcu na 3600 točk, ki je bil povezan z energetsko krizo in inflacijo, ter slaba štiri leta po koronskem minimumu pri vrednosti 2300 točk, je najbolj spremljan ameriški indeks S&P 500 minuli petek dosegel nov mejnik in prvič v zgodovini presegel mejo 5000 točk.

Letna rast dobičkov podjetij znotraj S&P 500 bo znova presegala 5 %

Po celi vrsti objav zelo močnih makroekonomskih podatkov v ZDA, so v zadnjih tednih pozitivno presenečali tudi poslovni rezultati največjih ameriških podjetij. Rezultate iz zadnjega četrtletja lani je zaenkrat predstavilo približno dve tretjini podjetij znotraj indeksa S&P 500 in kot kaže bo letna rast dobičkov znova presegala 5 %. Danes (torek 13.2.) bo pod drobnogledom vlagateljev uradno poročilo o januarski inflaciji v ZDA. Ekonomisti napovedujejo, da bo po decembrskem pospešku na 3,4 %, januarska inflacija, merjeno s CPI, prvič po aprilu 2021 nižja od 3 %. A glede na še zmeraj močne ekonomske podatke, ameriška centralna banka navkljub precej ugodnim inflacijskim trendom, še ne bo popustila. Na kratek rok to sicer lahko predstavlja tveganje, saj trgi še zmeraj vračunavajo, da bodo obrestne mere konec letošnjega leta precej nižje kot so trenutno. A po drugi strani obresti blizu trenutnih nivojev pomenijo, da imajo pri Fed, v primeru ohladitve gospodarske rasti, veliko arzenala oziroma prostora za sproščanje denarne politike, če bi bilo to potrebno.

Komponenta inflacije, kjer je rast cen trdovratnejša, ostajajo storitve

Več kot očitno se to kaže tudi v cenah najbolj spremljanega ameriškega športnega dogodka, Superbowla. Povprečna cena prodane vstopnice za nedeljsko finalno tekmo nacionalnega prvenstva v ameriškem nogometu je na dan dogodka dosegla 8.400 dolarjev. Najcenejše vstopnice so se po podatkih TicketIQ, v primerjavi z lanskim letom, podražile za 49 %, v primerjavi z letom 2020 pa kar za 149 %. Vrtoglave številke dosegajo tudi cene oglasov med prenosom dogodka, za 30 sekundno reklamo je bilo letos oglaševalcem treba odšteti 7 milijonov dolarjev.

AI ostaja glavno gonilo delniškega trga

Podjetja, ki so pretekli teden najbolj pozitivno presenetila vlagatelje in s tem beležila visoko rast na trgih, so večinoma povezana s tehnologijo oziroma megatrendom razvoja umetne inteligence. AI ostaja glavno gonilo delniškega trga in vlagatelji določenim podjetjem pripisujejo vse bolj astronomska vrednotenja. Pojavljajo se opozorila o podobnosti situacije z obdobjem 1999/2000 in pikakom balonom, a gledano z vidika vrednotenj in položaja podjetij, kljub vsemu danes položaj ni enak.

Gospodarska rast v Evropi močno zaostaja za rastjo čez lužo

Gospodarska rast v Evropi močno zaostaja za rastjo čez lužo a predstavniki ECB ostajajo zadržani pri napovedih sproščanja denarne politike. Inflacija v storitvah, močan trg dela in motnje v dobavnih verigah zaradi napetosti v Rdečem morju, namreč ne dopuščajo predčasnega slavja v borbi s povišano inflacijo. Četrtletni rezultati evropskih podjetij so bili manj vzpodbudni kot v ZDA a kljub vsemu dovolj dobri za vlagatelje, da so trge nagradili z rastjo. To gre pripisati predvsem podjetjem z največjo utežjo v evropskih indeksih, katerih velik del prodaje predstavljajo trgi izven Evrope. Pri tem izstopajo danski NovoNordisk s svojim zdravilom za debelost, francoski luksuzni velikan LVMH in nizozemski proizvajalec strojev za izdelavo mikročipov ASML.

Trgovanje na trgih v razvoju je bilo zaradi praznovanja kitajskega novega leta okrnjeno

Sveži podatki o januarskem indeksu cen CPI so pokazali 0,8 % deflacijo na letni ravni kar pomeni, da je bil upad cen na Kitajskem najvišji po letu 2009. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se znižale za 2,5 % in neprekinjeno padajo že 16 mesecev. Cenejši uvoz blaga iz Kitajske pomaga zahodnim gospodarstvom pri umirjanju inflacije. Ali se bodo te nižje cene prelile tudi v nižje cene izdelkov na zahodu ali pa samo v višje marže evropskih in ameriških podjetij bomo šele videli, a že dejstvo, da so cene nehale naraščati, pozitivno vpliva na inflacijska pričakovanja.

Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so v zadnjih tednih znova rasle

Ob dejstvu, da bodo centralne banke pri sproščanju monetarne politike bolj zadržane kot so to pričakovali vlagatelji, so zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice v zadnjih tednih znova rasle, cene obveznic pa drsele. Precej pozornosti je pretekli teden požela avkcija 10-letnih ameriških obveznic v višini rekordnih 42 milijard dolarjev. Pred avkcijo so se pojavljali pomisleki o tem, ali bo za rekorden obseg novo izdanega ameriškega dolga na trgu dovolj povpraševanja. A ob donosnosti, ki presega 4 %, so kot kaže ameriške obveznice še zmeraj dovolj privlačne za vlagatelje.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter določeni megatrendi. Problem ostaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump že razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in napovedmi novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon in rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Bik na borzah se ni upehal

Tudi po zasedanju ameriške centralne banke, objavi rezultatov tehnoloških velikanov in januarskih podatkov iz ameriškega trga dela, se bik na borzah ni upehal. Najbolj spremljan ameriški delniški indeks, S&P 500, je po oktobrski korekciji kar trinajst od štirinajst tednov zaključil s pozitivnim donosom, v tem obdobju (merjeno v dolarjih) je pridobil že 20 % in se močno približal vrednosti 5000 točk.

Težko pričakovanega začetka nižanja obrestnih mer zelo verjetno še ne bo

Trgi so se pretekli teden bolj ali manj otresli napovedi, da težko pričakovanega začetka nižanja obrestnih mer, vsaj do začetka maja, zelo verjetno še ne bo. Ameriški centralni banki namreč ob trenutnih zelo močnih makroekonomskih podatkih ni potrebno hiteti in tvegati, da bi se inflacija ob pregrevanju gospodarstva znova zvišala. Pri Fed so tako ključno obrestno mero še četrtič zapored ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 % ter s precejšnjo gotovostjo enako potezo napovedali tudi za marčevsko zasedanje. V primerjavi z decembrskim srečanjem je bila retorika guvernerja Fed, Jerome Powella, znova nekoliko strožja. A z optimizmom navdaja dejstvo, da glavni razlog za povečano previdnost Fed ni ponovna obuditev inflacijskih pritiskov, temveč robustna gospodarska rast. Da vodilno svetovno gospodarstvo še naprej deluje na zelo visokih obratih, so konec preteklega tedna pokazali tudi januarski podatki s trga dela. Ameriško gospodarstvo je januarja ustvarilo 353.000 delovnih mest, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj. Znova se je pospešila tudi rast povprečne urne postavke, ki se je na mesečni ravni zvišala za 0,6 %, na letni ravni pa za 4,6 %.

Meta je zabeležila največjo dnevno rast tržne kapitalizacije v enem dnevu v zgodovini

Kar pet podjetij iz t.i. skupine veličastnih sedem, z zelo velikimi utežmi v borznih indeksih, je pretekli teden poročalo četrtletne rezultate. Alphabet (Google) in Apple kljub rasti prihodkov in dobička nista v celoti izpolnila izjemno visokih pričakovanj delničarjev. Delnici obeh podjetij sta posledično nekoliko zdrsnili. Sta pa zato navdušila Amazon in zlasti Meta (bivši Facebook), ki je zabeležila največjo dnevno rast tržne kapitalizacije katerekoli borzne družbe v enem dnevu v zgodovini – delnica se je v petek podražila za 20 % in k tržni kapitalizaciji dodala 200 milijard dolarjev. Meta je postavila še en pomemben mejnik, in sicer napovedala prvo dividendo v višini 50 centov na delnico. Največja tehnološka podjetja bodo v bržkone vse večji delež dobičkov, ki so jih prej namenila za rast in razvoj, v prihodnjih letih v obliki dividend namenila delničarjem, kar je običajen proces zorenja gospodarske panoge.

Evrsko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lani za las izognilo recesiji

Evrsko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lani sicer za las izognilo recesiji, a stagniralo (0,0 % rast). Medtem, ko so pozitivno presenetile nekatere države t.i. evropskega juga, so podatki o BDP potrdili, da šepajo predvsem vodilna evropska gospodarstva na čelu z Nemčijo in Francijo. Evrska inflacija se je januarja še nekoliko znižala, cene na letni ravni, merjeno s CPI, so se zvišale za 2,8 %. Sprehajanje po robu recesije in inflacija v neposredni bližini ciljnim 2 % v Evropi ter močna gospodarska rast na drugi strani Atlantika, bi lahko pomenila, da se bo razkorak med nivojem obrestnih mer v Evropi in ZDA še povečal. A med evropsko in ameriško centralno obstaja majhna, toda precej pomembna razlika. ECB ima en sam mandat, in sicer zagotavljanje stabilnosti cen. Na drugi strani je mandat Feda dvojen – ob cenovni stabilnosti zagotoviti čim višjo zaposlenost. Vsaj v teoriji  bi torej evropska centralna banka kljub nižji inflaciji kot v ZDA in skorajšnji recesiji, morala ostati osredotočena na dosego ciljnih 2 % inflacije, tudi za ceno recesije.

Koraku naprej na kitajskih borzah, sta znova sledila dva koraka nazaj

Glavni indeks šanghajske borze CSI300 je prejšnji teden izgubil 6,19 %, kar pomeni najslabši teden po letu 2018. Padec je povzročil stečaj nekoč največjega kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande. Kljub temu, da je bil stečaj že dolgo zgolj vprašanje časa, je dogodek sprožil ugibanja o tem, kako bo propad podjetja z dolgom v višini okrog 327 milijard ameriških dolarjev vplival na kitajski finančni sistem in dodatno skrhal zaupanje v kitajski nepremičninski sektor ter gospodarstvo nasploh. Podobna usoda kot pri Evergrandu namreč grozi tudi nekaterim ostalim kitajskim nepremičninskim velikanom. Kitajski ekonomisti izračunavajo in pozivajo vlado k veliki finančni injekciji, da bi okrepili zaupanje v trg. Ta se zadnji čase lomi predvsem na segmentu srednje velikih in malih podjetij, kjer so aktivni pretežno ali izključno kitajski mali vlagatelji. Zaradi nakupov z vzvodom ali kredit so sedaj ob padanju cen delnic primorani zagotavljati dodatna likvidna sredstva, ki jih večina nima in posledično jih bo kar nekaj bankrotiralo. To še krepi prodajni pritisk. Zahtevana finančna injekcija bi tako po izračunih morala biti velika kar 1.400 milijard dolarjev ali več kot 10 bilijonov juanov. Odobritev slednje se trenutno zdi malo verjeten, saj bi tiskanje juanov imeli močan vpliv na razmerje z dolarjem, stabilnost slednjega pa je trenutno ena izmed prioritet kitajske oblasti. Skratka kitajske oblasti imajo na izbiro le slabe in še slabše rešitve. Potrebno bo ugrizniti v kislo jabolko in začeti obširne gospodarske in politične reforme, da se preobrne negativne trende v gospodarstvu in družbi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, a ekonomska aktivnost je na meji med rastjo in krčenjem. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko tekom 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon, rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Na krilih vzpodbudnih makroekonomskih podatkov in ugodnih napovedi centralnih bank o prihodnji denarni politiki, so najbolj spremljani borzni indeksi pretekli teden še naprej pridobivali.

Ameriški delniški indeksi so pretekli teden znova rušili rekorde

Letna gospodarska rast ameriškega gospodarstva je v zadnjem četrtletju še enkrat več konkretno presegla napovedi ekonomistov in znaša 3,3 %. Merjenje BDP je sicer zaostali (ang. lagging) indikator, ki prikazuje gospodarsko aktivnost v preteklem obdobju. Vlagatelji na finančnih trgih se bolj osredotočajo na t.i. vodilne indikatorje, ki se uporabljajo za napovedovanje prihodnjih trendov. Eden izmed najbolj spremljanih tovrstnih kazalnikov je indeks nabavnih managerjev PMI. Indeks nabavnih managerjev je določen na podlagi mesečnih anket z vodji nabav v podjetjih iz storitvenega in proizvodnega sektorja in tako odraža aktualno stanje med podjetji. Potem, ko je v preteklih mesecih rast ameriškega gospodarstva slonela predvsem na visokem povpraševanju po storitvah, se je januarja presenetljivo v območje rasti vrnil tudi PMI indeks nabavnih managerjev iz proizvodnega sektorja. Ameriško gospodarstvo torej kljub višjim obrestnim meram še naprej raste hitreje od dolgoročnih trendov. Močni makroekonomski podatki iz največjega svetovnega gospodarstva pa napajajo rast najbolj spremljanih ameriških delniških indeksov, ki so pretekli teden znova rušili rekorde.

Sezona objav četrtletnih rezultatov borznih družb je v teh dneh na vrhuncu

V celoti gledano rezultati podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so že poročala, niso tako navdušujoči kot bi pričakovali glede na trenutna vrednotenja. Izmed najbolj spremljanih podjetij je negativno izstopala predvsem Tesla, pri kateri vse bolj občutijo konkurenco cenejših kitajskih proizvajalcev avtomobilov kot so BYD, Xpeng in Nio. Rast prodaje Teslinih avtomobilov se posledično upočasnjuje, dobičkovne marže pa ob nižanju prodajnih cen upadajo. Kitajski električni avtomobili se vse bolj uveljavljajo na zahodnih trgih in ogrožajo konkurenčnost ne zgolj Tesle, temveč tudi tradicionalnih evropskih avtomobilističnih velikanov.

Ohlajanje kitajskega in evropskega gospodarstva je evropska podjetja luksuznih dobrin prizadelo precej manj od napovedi

Tržni delež kitajskih električnih avtomobilov v Evropi se hitro približuje 10 %. Kitajskim proizvajalcem s subvencijami močno pomaga kitajska vlada, kar jim omogoča večjo cenovno konkurenčnost. Na to se je že lani odzval vrh EU. Pri Evropski komisiji je namreč v teku raziskava o vplivu subvencioniranih kitajskih avtomobilov na izkrivljanje evropskega trga. Na podoben način so namreč kitajska podjetja iz industrije solarnih panelov v zadnjih letih s trga izrinila evropske konkurente. Ker je avtomobilska industrija za evropsko gospodarstvo izjemnega pomena, se vse bolj omenja možnost uvedbe protidumpinških ukrepov oziroma zvišanja trenutno veljavne 10 % tarife na avtomobile kitajskih proizvajalcev. Kitajska oblast žuga s protiukrepi, zato se napovedujejo ostrejši protimonopolni pregledi na trgu alkoholnih pijač, kamor evropska podjetja, predvsem francoska in italijanska, izvažajo drage alkoholne pijače in vina. Ukrep je sicer na trhlih nogah, saj so tržni deleži evropskih podjetij zelo majhni, na nivoju nekaj % celotnega trga, a kitajski trg za evropska podjetja luksuznih dobrin predstavlja enega najpomembnejših trgov, zato je potencialno zaostrovanje v trgovini nekaj, kar zelo skrbi vlagatelje. A največje podjetje luksuznih dobrin, LVMH, je konec preteklega tedna objavilo presenetljivo dobre rezultate in delnica je skočila več kot 10 % in s tem omilila izgub v zadnjem letu na približno 10 %. Sodeč po rezultatih, je ohlajanje kitajskega in evropskega gospodarstva vsaj zaenkrat evropska podjetja luksuznih dobrin prizadelo precej manj od napovedi.

Evropska centralna banka je pretekli teden ključne obrestne mere ohranila nespremenjene

Retorika predsednice ECB Christine Lagarde na konferenci po zasedanju je bila bolj sproščena kot skozi večji del lanskega leta. Trgi so se razveselili predvsem besed o zadovoljstvu nad procesom umirjanju inflacijskih pritiskov. Obresti so pretekli teden nespremenjene ohranili tudi pri norveški, kanadski in japonski centralni banki. Če ne bo večjih presenečenj, se bodo ta teden za enako potezo odločili pri ameriški in angleški centralni banki. Poleg bolj sproščenih tonov centralnih bankirjev, so se vlagatelji na evropske borze razveselili tudi novic o spodbujevalnih ukrepih na Kitajskem ter vzpodbudnih rezultatov nekaterih izmed največjih evropskih borznih družb, na čelu s proizvajalcem opreme za proizvodno polprevodnikov ASML. Slednji je zaradi odličnih napovedi za 2024 in predvsem 2025 (naročila za več stomilijonske stroje imajo dolge dobavne roke) skočila na nove rekordne nivoje in se zopet prebila med 3 največja evropska podjetja po tržni kapitalizaciji.

Nekoliko bolj konkreten odboj so pretekli teden uprizorile kitajske delnice

Kitajska centralna banka je napovedala znižanje obveznih rezerv ter nižanje obrestnih mer pri posojilih za majhna in srednja podjetja ter razvoj podeželja. Prav tako naj bi kitajska vlada do partijskega vrha, ki se začenja 5. marca, naznanila še nekaj ukrepov za oživitev gospodarske aktivnosti. Kljub odboju, so kitajski indeksi v primerjavi z enakim obdobjem lani globoko v rdečem. Za vzdržno in dolgoročno okrevanje bo poleg stimulusov potrebno ponovno okrepiti zaupanje kitajskih potrošnikov in tujih vlagateljev. To se lahko skrha po ponedeljkovi napovedi začetka stečaja družbe Evergrande, ki je tehnično bankrotirala že v 2021, a do včeraj so se predvsem kitajski organi pretvarjali, da je družba še živa. Družba za sabo pušča 300 milijard dolgov in 1,5 milijona nedokončanih stanovanj, kar so nepredstavljive številke za Evropo ali ZDA. Vprašanje je ali lahko konec te šarade pripelje do domino efekta in v stečaj potegne še druga podjetja, predvsem dobavitelje, ali pa je to končno signal, da oblasti čistijo težave in nakazuje, da je obrat v gospodarskih trendih blizu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. A problem nastaja ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je na meji med rastjo in krčenjem. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko tekom 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje skozi sklad Generali Tehnologija. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A potrebno po precej potrpežljivosti.

 

 

Delnice kot primerna naložba za inflacijske čase

 

 

Delnice na Ljubljanski borzi tudi v novem letu rastejo. Od konca lanskega oktobra, ko so se tečaji domačih blue chipov začeli premikati navzgor, je indeks SBI TOP pridobil dobrih 12 odstotkov in je tako najviše v zadnjih dveh letih. Samo v letošnjem januarju so cene delnic, merjene z omenjenim indeksom, višje za 4,4 odstotka, kar je malo več, kot je v letu 2023 znašala letna inflacija. To je še en dokaz, da so delnice v času inflacije najprimernejši naložbeni razred.

Telekom si bo dividende zlahka izplačal

Tradicionalno je prva polovica leta na domačem delniškem trgu obarvana zeleno, saj so slovenske delnice zaradi visokih dividend, ki se izplačajo poleti, med vlagatelji precej zaželene. Letos je situacija še posebej zanimiva, saj dva velika izplačevalca dividend, Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, zaradi prejemanja državnih subvencij v lanskem letu dividend nista smela izplačati. Zato so morali delničarji na sklic izredne skupščine, na kateri bi glasovali o razdelitvi dobička leta 2022, čakati vse do tekočega meseca.

V obeh družbah so tako pohiteli in že v prvem tednu januarja sklicali skupščini delničarjev, na katerih bodo pričakovano potrdili izplačilo celotnega bilančnega dobička. Pri Telekomu Slovenije to pomeni 6,2 evra bruto na delnico, vendar pa bo izplačilo po predlogu uprave nakazano v dveh obrokih. In sicer prva polovica proti koncu marca in druga avgusta.

Pri tem predlogu se očitno zgledujejo po Novi ljubljanski banki, ki tovrstno prakso uporablja že zadnjih nekaj let. Razlog gre iskati v ohranjanju likvidnosti družbe skozi leto, saj Telekom Slovenije večino EBIDTA vsako leto sproti porabi za nove naložbe.  Avgustovsko izplačilo dividende pa gre verjetno na neki način razumeti  tudi kot nadomestilo za redno dividendo iz čistega dobička lanskega leta. Tega namreč družbe, ki so črpale državne subvencije za plačilo električne energije, znova ne smejo razdeliti delničarjem.

Manj ugoden položaj Cinkarne Celje

Če pa je poslovanje Telekoma v zadnjem letu le nekoliko boljše, pa to težko trdimo za Cinkarno Celje. Za njimi je eno izmed slabših let v zadnjem obdobju, saj je cena njihovega glavnega proizvoda titanovega dioksida na svetovnih trgih izrazito nizka. TiO2, ki se največ uporablja v gradbeništvu, deli usodo panoge, zlasti težav nepremičninskega sektorja in slabih gospodarskih razmer v Kitajskem. Tudi v Evropi, ki je za Cinkarno Celje domači trg, razmere niso dobre, tako da je veliko vprašanje, kakšna bo letošnja dobičkonosnost družbe.  Velik promet na Ljubljanski borzi z delnicami Cinkarne Celje lahko v zadnjem času tako pripišemo samo prihajajočemu izplačilu dividende, kar pa je v teh razmerah poslovanja družbe izjemno tvegano početje.

Niso pa tvegane tako imenovane ljudske obveznice, ki jih v februarju izdaja država oziroma ministrstvo za finance.  Pri vlagateljih bi se zadolžili za 250 milijonov evrov za tri leta, ponujajo pa razmeroma dober donos za to vrsto finančnih naložb in ročnost.  Napovedana kuponska obrestna mera oziroma bruto donosnost pred stroški v višini 3,4 odstotka na leto je višja kot za tovrstni bančni depozit, prav tako pa  bo prinašala za 0,4  odstotne točke na leto več, kot je trenutno tržna donosnost običajnih državnih obveznic Republike Slovenije. Vsekakor poteza, ki jo lahko pohvalimo.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

S&P dosegel novo rekordno vrednost

S&P 500 je v petek, 19. 1., trgovalni teden sklenil pri vrednosti 4840 točk, kar pomeni, da je najbolj spremljani ameriški borzni indeks prvič po 3. januarju 2022 dosegel novo rekordno vrednost. S&P 500 je kar 11 izmed zadnjih 12 tednov zaključil s pozitivnim izkupičkom. Ob tem pa indeks nihajnosti VIX, ki mu včasih rečemo tudi indeks strahu, zadnja dobra dva meseca vztraja na zelo nizkih nivojih, kar pomeni, da so vlagatelji še naprej prepričani, da bodo trgi rastli.

Rast na borzah so vodile delnice iz različnih segmentov trga

Kljub temu, da je bila pot proti novim rekordom na borzah neobičajno mirna in konstanta, so rast v posameznih fazah vodile delnice iz različnih segmentov trga. Jeseni so se, ob ugodnih inflacijskih podatkih in padcu zahtevanih donosnosti obveznic, najbolje odrezale delnice, ki so občutljive na obrestne mere. Največ so tako pridobivali bolj tvegani segmenti trga, npr. nepremičninska podjetja, bolj zadolžena podjetja in delnice podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo. Ob prehodu v leto 2024 so se prebudile panoge, ki so skozi večji del leta 2023 zaostajale, predvsem zdravstveni sektor. Za zadnji korak do novih rekordov borznih indeksov pa so pretekli teden spet poskrbele delnice povezane z umetno inteligenco in proizvodnjo polprevodnikov, na čelu s tehnološkimi velikani in največjimi proizvajalci mikročipov.

Vlagatelji na preži glede napovedi gibanja inflacije v letu 2024

Opisane rotacije med različnimi segmenti so v največji meri posledica velike negotovosti in nasprotujočih si mnenj v obetih glede prihodnjega gibanja inflacije in postopanja centralnih bank. Terminski trgi so denimo še pred dvema tednoma napovedovali dobrih 60 % možnosti, da bodo pri Fed marca že prvič znižali obrestno mero, pretekli teden se je verjetnost znižala zgolj na 13 %. Ne glede na to pa ameriško gospodarstvo še naprej odlično kljubuje strožji monetarni politiki in ostalim preprekam, kar skrbi za optimizem na borzah.

V četrtek, 25. 1., bo ameriška vlada objavila podatek o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju 2023. Spomnimo, BDP se je v tretjem četrtletju lani povečal za kar 4,9 %. Številke za četrto četrtletje bodo zmernejše, a bržkone je rast ostala nad dolgoročnim trendom, ki je med 1,5 % in 2 %. Prav tako bodo trgi te dni budno spremljali zasedanje evropske in ameriške centralne banke. Nivo obrestnih mer bo tako pri nas kot čez lužo ostal nespremenjen, a vlagatelji bodo na preži za signali o časovnici in tempu rezov obrestnih mer v nadaljevanju leta.

Predsednica evropske centralne banke Christine Lagarde je že pretekli teden v sklopu ekonomskega foruma v Davosu namignila, da prvo nižanje pričakuje poleti. Kot smo že navajeni se stališča med predstavniki posameznih evropskih držav precej razlikujejo. Prvi mož avstrijske centralne banke je denimo v intervjuju za ameriški CNBC opozoril, da sproščanje denarne politike v letošnjem letu ni samoumevno in s tem sprožil mini razprodajo na evropskih borzah. Za razliko od ameriških, najbolj spremljani evropski borzni indeksi še nekoliko zaostajajo za rekordnimi vrednostmi.

Kitajska v prizadevanju za povrnitev zaupanja

Če smo pri ameriških borznih indeksih pisali o stabilni rasti vrednosti, bi lahko nasprotno opisali dogajanje na kitajskih borzah, ki se nikakor ne morejo pobrati. Indeks Shangahi Composite je v rdečem sklenil osem od zadnjih devetih trgovalnih tednov. Kitajska si je na ekonomskem forumu v Davosu, kamor je prispela z največjo delegacijo po letu 2017, prizadevala za povrnitev zaupanja v domači trg. Premier Li Quiang je poudaril, da investiranje na kitajski trg predstavlja priložnost in ne tveganja, ter opravil srečanje z nekaterimi vodilnimi predstavniki ameriških finančnih institucij. A to zaenkrat ni obrnilo trenda in nov teden se je začel podobno kot se je prejšnji končal, z novimi padci. Diskont med istimi delnicami, ki hkrati kotirajo tako v Hong Kongu kot tudi Šanghaju, je dosegel 36 % in predstavlja največji razkorak od leta 2005. Tuji vlagatelji so zaradi relativno zaprtega kitajskega finančnega sistema aktivni večinoma zgolj v Hong Kongu in razkorak nakazuje, da so tuji vlagatelji povsem obupali nad kitajskimi delnicami, medtem ko se kitajski notranji trg drži nekoliko bolje, čeprav so tudi tam izgube precejšnje. A notranji trg je zaradi konstantnega vmešavanja kitajskih oblasti v delovanje tako trga kot večjih, predvsem institucionalnih vlagateljev, precej manj reprezentativen kot odprt in bolj svoboden hongkonški trg.

Dober začetek leta tudi za slovensko borzo

Odlično je v leto krenila slovenska borza. Domači SBITOP je januarja pridobil slabe 4 %. Pretekli teden se je odlično odrezala po tržni kapitalizaciji največja slovenska delnica, Krka. Vrednost Krkinih delnic se vztrajno približuje najvišjim nivojem izpred vojne v Ukrajini, ki ni ogrozila uspešnosti poslovanja. Pri novomeškem farmacevtu naj bi ta teden predstavili dobre poslovne rezultate za leto 2023. Še naprej vlagatelje razvaja tudi delnica NLB, ki je pred kratkim dosegla rekordno vrednost in obenem uspešno izdala obveznico ter s tem okrepila kapital in s tem od Petrola prevzela status druge največje domače borzne družbe.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 bodo zaznamovale centralne banke z nižanjem obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic, predvsem daljše ročnosti, pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile, poleg obrestnega donosa, še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot sta prodor AI v zdravstvo in razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje skozi sklad Generali Tehnologija. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A potrebno bo precej potrpežljivosti.

 

Izjemno donosnemu letu 2023 sledi leto volitev

 

Na kapitalskih trgih je mrzlico povzročila umetna inteligenca, ki je celotno preteklo leto predstavljala primarni razlog za rast tehnoloških delnic. Lani so imele največje donose delnice »magnificent 7«, med katere štejemo visokotehnološka podjetja Apple, Microsoft, Google, Meto, Nvidio, Amazon in Teslo. Na izjemno donosnost je prav tako vplivalo delo centralnih bankirjev, ki jim je uspelo omejiti rast inflacije, nato pa so jo začeli uspešno zniževati proti ciljnima dvema odstotkoma. Ameriška centralna banka je temeljno obrestno mero dvignila na raven 5,25 odstotka oziroma 5,50 odstotka, ki je nismo videli vse od leta 2001. Temu je sledila ECB, ki je temeljno obrestno mero dvignila na 4,50 odstotka. Višjim stopnjam zadolževanja so se tako ameriška kot tudi evropska podjetja dobro prilagodila in tako preprečila ohladitev gospodarstva.

Izjemnim donosom ameriškega indeksa S&P 500 v lanskem letu gre v prid tudi zgodovinsko povprečje, saj je od leta 1928 pa vse do danes prav tretje leto predsedovanja v Beli hiši najbolj donosno. Donos v zadnjem letu predsedovanja v povprečju od leta 1928 znaša 5,5 odstotka, poletje pa velja za najbolj donosno obdobje. Končni rezultat volitev v Belo hišo v povprečju pomeni bikovski trend, ki bo odvisen predvsem od dejanj centralnih bankirjev.

Kapitalski trgi v letu 2024 kot primarno gonilo rasti vidijo zniževanje temeljnih obrestnih mer, sekundarno gonilo pa bodo nedvomno volitve. Leto 2024 lahko opišemo kot volilno leto, kjer se bo več kot 49 odstotkov svetovne populacije v 64 državah in Evropski uniji odpravilo na volišča. Najbolj odmevne volitve bodo nedvomno v ZDA in v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Rusiji in Indiji. Kljub makroekonomskim pritiskom in volilnemu letu indeks VIX, ki meri pričakovano nihajnost ameriškega trga, ostaja na relativno nizki ravni okoli 13,50, kar odraža relativno mirne napovedi svetovnega finančnega trga.

 

 

 

Matej Krajnik, analitik