PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Po 20 letih rasti se je danes v skladu nabralo več kot 180 milijonov evrov sredstev in ta v Generali Krovnem skladu dosega najvišjo povprečno letno stopnjo donosa (CAGR), ki je na dan 29. 5. 2026 znašala 12,93 %. Sklad je skupaj v 20 letih dosegel 1.037,30 % rast. Slednje potrjuje tezo, da so tehnološke naložbe pomemben del dolgoročnega premoženjskega načrtovanja.

Ob ustanovitvi sklada leta 2006 je v indeksu S&P 500 največji delež predstavljal finančni sektor, in sicer 22 %, tehnologija pa približno 15 %. V globalnem indeksu MSCI World je bila utež tehnologije še nekoliko nižja, približno 10–12 %. V tistih časih Združene države Amerike niso imele tako izrazite prevlade na kapitalskih trgih kot sedaj, posledično pa sta imeli Evropa in Japonska večji delež. Z vidika porazdelitve znotraj indeksov so prevladovali zlasti sektorji energije, financ in industrije. Na primer, podjetji, ki sedaj krojita ogromno utež ameriških indeksov, kot sta Apple in Microsoft, sta bili takrat šele v začetnem zagonu. Na drugi strani pa je bil delež Nvidie, ki danes pravzaprav vodi manijo čipov in umetne inteligence, v glavnem tehnološkem indeksu Nasdaq takrat praktično zanemarljiv, približno 1 %, danes pa ima ta v njem največjo utež, dobrih 13 %. Po deležu je prva tudi v glavnem ameriškem indeksu najboljših 500 podjetij, in sicer v indeksu S&P 500, z 8 %. Ta premik jasno kaže, kako močno je sektor preoblikoval globalno gospodarstvo in finančno premoženje posameznikov.

Zanimiv je tudi vpogled v transformacijo samega sklada Generali Tehnologija, katerega primerjalni indeks je bil sprva sestavljen iz treh indeksov MSCI, in sicer s 40 % deležem v svetovnem zdravstvu, 40 % deležem v informacijski tehnologiji in 20 % deležem v telekomunikacijskih storitvah. Leta 2013 so indeks zdravstva odstranili, delež informacijske tehnologije pa se je povečal na 80 %, preostali delež pa so predstavljale telekomunikacijske storitve. Trenutno je merilo uspešnosti sestavljeno iz 60 % deleža v informacijski tehnologiji in 40 % deleža v telekomunikacijskih storitvah. V prihodnje je predvideno, da se bo ta še dodatno prilagodil, predvsem zaradi prilagoditev s prihodnjimi tehnološkimi trendi, ki izhajajo iz podjetij v sektorjih potrošniških dobrin ter industrije.

Sklad je namenjen vlagateljem, ki razmišljajo dolgoročno (vsaj 5 let) in želijo sodelovati pri rasti podjetij, ki krojijo prihodnost. Tehnologija ni več samo trend, ampak temelj sodobnega sveta in ena ključnih dolgoročnih naložbenih tem. To se lepo kaže tudi v zadnjem tednu, ko so globalne delniške trge ponovno poganjala prav podjetja, povezana z umetno inteligenco, polprevodniki in podatkovnimi centri.

Prav dogajanje v zadnjem tednu lepo kaže, zakaj je tehnologija v zadnjih dveh desetletjih postala eden ključnih stebrov globalnih kapitalskih trgov. Ameriški delniški indeksi so teden zaključili pozitivno, čeprav so vlagatelji še naprej čakali jasnejši signal glede morebitnega dogovora med ZDA in Iranom ter ponovnega odprtja Hormuške ožine. Indeks S&P 500 je teden zaključil z rastjo 1,1 %, tehnološki Nasdaq je pridobil 2 %, industrijski Dow Jones pa 1 %. Nasdaq je bil med večjimi indeksi znova najmočnejši, predvsem zaradi nadaljevanja zanimanja za podjetja, povezana z umetno inteligenco, polprevodniki in podatkovnimi centri.

Mesec maj je bil za ameriške delniške trge zelo močan. Nasdaq je v mesecu pridobil več kot 8 %, po več kot 15-odstotni rasti v aprilu, kar predstavlja najboljša zaporedna meseca za ta indeks po letu 2009. Tudi S&P 500, Dow Jones in Russell 2000 so maj zaključili z izrazitimi dobički. V Evropi je bilo razpoloženje nekoliko bolj zadržano. Indeks STOXX Europe 600 je izgubil manj kot pol odstotne točke, nemški DAX pa je ostal brez spremembe.

Pomnilniški čipi postajajo ozko grlo globalnega razvoja umetne inteligence

Največ pozornosti so pritegnile delnice proizvajalcev pomnilniških čipov. Tržna kapitalizacija družb SK Hynix in Micron Technology je prvič presegla mejo enega bilijona dolarjev, saj vlagatelji vse bolj ocenjujejo, da bo razmah UI trajno spremenil vrednotenje celotne industrije. SK Hynix je v enem dnevu pridobil več kot 9 %, njegova rast v zadnjih dvanajstih mesecih pa presega 1.000 %. Na drugi strani pa je Micron v ZDA poskočil za skoraj 19 %.

V ospredju so predvsem pomnilniki HBM, ki so eden ključnih gradnikov podatkovnih centrov in sistemov umetne inteligence, in brez zadostne količine teh največja tehnološka podjetja težko nadaljujejo širitev računalniških kapacitet. Zato proizvajalci pomnilnikov vse bolj postajajo strateški dobavitelji globalne tehnološke infrastrukture.

Trije največji proizvajalci HBM so SK Hynix, Samsung in Micron. Slednji imajo zaradi omejene ponudbe zelo izrazito pogajalsko moč. Po podatkih Counterpoint Research je imel SK Hynix v zadnjem četrtletju leta 2025 po prihodkih izjemni 57 % delež svetovnega trga HBM, Samsung 22 %, Micron pa 21 %. Posledično analitiki pričakujejo, da bo pomanjkanje pomnilniških čipov trajalo vsaj do leta 2027, kar podpira cene, marže in pričakovane dobičke proizvajalcev.

Rast delnic SK Hynix in Samsung je močno podprla tudi širši korejski trg. Indeks KOSPI je med tednom zrasel za dobrih 6 %, korejski trg pa tako ostaja eden največjih zmagovalcev globalnega investicijskega cikla v UI.

Trgi ostajajo podprti, a vse bolj odvisni od tehnologije

Širše gledano delniški trgi ostajajo dobro podprti z močnimi poslovnimi rezultati tehnoloških podjetij, visokimi investicijami v podatkovne centre in pričakovanji, da bo UI še naprej glavni vir rasti dobičkov. Vendar rast ostaja razmeroma ozko skoncentrirana. Največji del donosov ustvarjajo podjetja, neposredno povezana z UI, polprevodniki in infrastrukturo podatkovnih centrov, medtem ko manjša podjetja in bolj ciklični deli trga zaostajajo.

To pomeni, da bo nadaljnje gibanje indeksov močno odvisno od sposobnosti tehnološkega sektorja, da upraviči visoka pričakovanja vlagateljev. Za zdaj povpraševanje ostaja močno, dobavne omejitve pa delujejo kot pomembna podpora dobičkom vodilnih proizvajalcev.

Obvezniški trgi in surovine nekoliko v ozadju

Na obvezniških trgih so se donosnosti rahlo znižale, saj je del vlagateljev pričakoval, da bi morebiten napredek v pogajanjih med ZDA in Iranom lahko zmanjšal geopolitična tveganja in pritiske na cene energentov. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je teden zaključila pri 4,435 %, donosnost 2-letne obveznice pa pri 4,00 %. V Evropi je donosnost 10-letne nemške državne obveznice padla na 2,93 % .

Cene nafte so se gibale v skladu z novicami iz Bližnjega vzhoda in pričakovanji glede morebitnega napredka v pogajanjih med ZDA in Iranom. Nafta WTI je teden zaključila nižje pri ceni 87,3 dolarja za sodček, Brent pa pri 92,05 dolarja za sodček.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 je zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Ameriške delnice so teden zaključile z rahlo rastjo, 0,17 %, podprte z močnimi poslovnimi rezultati in upanjem na izboljšanje odnosov med ZDA in Kitajsko, potem ko sta predsednika Donald Trump in Xi Jinping pozvala k boljšim odnosom med državama. Nasprotno pa so evropski trgi padli indeks STOXX 600 se je znižal za 0,66 %, predvsem zaradi odvisnosti regije od uvoza energije, saj so upi na mirovni sporazum med ZDA in Iranom zbledeli. Britanski indeks FTSE 100 je prav tako zabeležil padec v višini 0,19 %, k čemur so prispevala ugibanja o morebitni zamenjavi predsednika vlade Starmerja in naraščajoče politične negotovosti ob spremljavi množičnih protestov ter nadaljevanja politične krize.

Nov rekord na Ljubljanski borzi

Slovenski borzni indeks SBI TOP je prejšnji teden dosegel rekordno vrednost 3021 točk, vendar je v petek upadel nazaj pod 3000 točk. Glavni razlog za padec je bil skoraj 5-odstotni padec delnic Petrola, ki so teden končale pri 53 evrih. Podjetje je v prvem četrtletju ustvarilo precej manj dobička kot lani, predvsem zaradi nestabilnih razmer po vojni v Iranu. Po drugi strani pa je Krka poslovala zelo dobro. Podjetje je povečalo prihodke in dobiček iz poslovanja, predvsem zaradi močne prodaje v Rusiji in močnejšega rublja. Delnica Krke je dosegla rekordnih 258 evrov, kar je približno 40 % več kot pred enim letom.

Naraščajoče donosnosti obveznic in energetska negotovost

Donosnosti ameriških državnih obveznic so pretekli teden dosegle najvišje ravni v zadnjem letu zaradi strahu pred vplivom konflikta na Bližnjem vzhodu na inflacijo. Donosnost 2-letne ameriške obveznice je narasla na 4,07 %, 10-letne pa na 4,59 %. Ameriška vlada je izvedla dražbo 30-letnih obveznic s 5-odstotnim donosom, kar se je zgodilo prvič po letu 2007. Tudi v Evropi so donosnosti ostale blizu večletnih vrhov zaradi pričakovanj o dvigih obrestnih mer s strani ECB: donosnost 10-letne nemške obveznice je teden zaključila pri 3,17 %.

Cene nafte so ponovno narasle, saj je predsednik Trump izrazil nestrpnost do Irana, kar je sprožilo strahove pred ponovno eskalacijo. Ob praktično zaprti Hormuški ožini in rekordnem zmanjševanju svetovnih zalog nafte so se pojavile skrbi, da bi se polna energetska kriza lahko začela v nekaj tednih. Nafta WTI je teden zaključila pri 105,42 dolarja, Brent pa pri 109,26 dolarja za sodček.

Objavljeni aprilski podatki o inflaciji

Podatki preteklega tedna so jasno pokazali na naraščajoče inflacijske pritiske. V ZDA je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) v aprilu narasel za 0,6 % na mesečni in 3,8 % na letni ravni, kar je najvišja letna stopnja po maju 2023. Čeprav so rast poganjale predvsem visoke cene energije, je tudi jedrna inflacija, to je inflacija očiščena rasti bolj nihajnih cen hrane in energije, presegla pričakovanja in znašala 2,8 % na letni ravni. Podobni trendi so opazni tudi v Aziji. Kitajska inflacija je presegla pričakovanja, na Japonskem pa je inflacija cen proizvajalcev poskočila na 4,9 %, kar krepi pričakovanja, da bo japonska centralna banka nadaljevala s postopnim zviševanjem obrestnih mer.

Srečanje med Trumpom in Xijem krepi upe o kratkoročni stabilnosti trgovinskih odnosov

Srečanje med predsednikoma Trumpom in Xijem v Pekingu, ki se je končalo 15. maja, je pokazalo željo po bolj stabilnih odnosih med ZDA in Kitajsko. Kitajska je izrazila pripravljenost, da bi lahko povečala nakupe ameriških kmetijskih in energetskih izdelkov, obe državi pa sta govorili tudi o reševanju sporov glede polprevodnikov in dobavnih verig redkih kovin. Čeprav večjih sprememb pri trgovinskih omejitvah ni bilo, sta oba voditelja poudarila pomen dobrega gospodarskega sodelovanja. Finančni trgi so srečanje razumeli kot znak, da si Washington in Peking želita preprečiti nove trgovinske in tehnološke napetosti, kar je nekoliko pomirilo vlagatelje na kitajskih in drugih azijskih trgih.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

 

Sezona objav rezultatov za prvo četrtletje 2026 se preveša v zadnjo tretjino. V preteklem tednu je odlične rezultate poslovanja predstavilo pet od sedmih vodilnih tehnoloških podjetij, čakamo pa še Nvidio. Finančni trgi se postopoma preusmerjajo v obdobje po vojni, vendar okrevanje ostaja neenakomerno. Ključno gonilo ostaja tema umetne inteligence (UI), ki podpira rast v sektorjih tehnologije in komunikacijskih storitev. Po drugi strani pa cene nafte vztrajajo nad ravnmi pred konfliktom, kar še naprej ohranja inflacijske pritiske in negotovost glede prihodnjih gibanj.

 

Vzpon delniških trgov do novih vrhuncev

Ameriški delniški trgi so pretekli teden dosegli nove rekordne vrednosti, podprte z močnimi poslovnimi rezultati in spodbudnimi gospodarskimi podatki. Indeks S&P 500 je teden zaključil 0,92 % višje. Evropski trgi so zabeležili skromnejšo rast: indeks STOXX 600 se je zvišal za 0,31 %, saj mešani poslovni rezultati in podatki nakazujejo, da konflikt na Bližnjem vzhodu vpliva na evropsko gospodarstvo precej močneje kot na ameriško. Izjemno rast so ponovno zabeležile korejske delnice, kjer je indeks KOSPI zrasel za 1,90 %. V celotnem aprilu je KOSPI pridobil kar 31 %, kar je njegova največja mesečna rast po letu 1998, k čemur je pripomoglo močno zanimanje za podjetja, povezana z infrastrukturo za UI.

Tudi slovenski delniški trg ostaja v dobri formi. V skrajšanem zadnjem tednu aprila je indeks SBITOP sicer rahlo nihal, vendar so delnice v prvi kotaciji večinoma ostale blizu svojih najvišjih ravni. Izstopa zlasti Telekom Slovenije, katerega delnica je po objavi spodbudnih poslovnih rezultatov in optimističnih napovedi za prihodnje poslovanje od začetka aprila poskočila za več kot 20 odstotkov.

Inflacija in geopolitična tveganja poganjajo obveznice in surovine

Donosnosti ameriških državnih obveznic so se pretekli teden zvišale, saj so naraščajoče cene nafte in odporen trg dela zmanjšali pričakovanja o znižanju obrestnih mer v letošnjem letu. Donosnost 2-letne ameriške obveznice je narasla na 3,88 %, 10-letne pa na 4,37 %. Tudi v Evropi so se donosnosti zvišale, pri čemer je donosnost 10-letne nemške obveznice presegla 3,1 %, kar je najvišja raven po letu 2011, teden pa zaključila pri 3,04 %.

Cene nafte so nadaljevale rast, pri čemer je nafta Brent v četrtek med trgovanjem dosegla 126 dolarjev za sodček zaradi poročil o morebitnih novih vojaških aktivnostih ZDA proti Iranu. Ob dejansko zaprti Hormuški ožini je nafta WTI teden zaključila pri 101,94 dolarja, Brent pa pri 108,17 dolarja za sodček. Zlato je zaradi obetov o strožji denarni politiki padlo na 4.614,21 dolarja za unčo.

Tehnološki velikani v ospredju objav poslovnih rezultatov

Pet od Veličastnih sedem tehnoloških velikanov je že poročalo o poslovanju v prvem četrtletju. Rezultati so večinoma močno izpolnili ali presegli pričakovanja. Delnice Alphabeta oziroma Google so doživele skok zaradi močnega povpraševanja po umetni inteligenci in oblačnih storitvah, kar potrjuje uspešnost njegovih naložb v UI. Nasprotno so delnice Meta Platforms (Facebook), kljub uspešnim rezultatom, upadle po napovedi dodatnega povečanja izdatkov za UI. Microsoft je dosegel 18-odstotno rast prihodkov in 40-odstotno rast oblačnega segmenta, vendar ga pri rasti oblaka prehiteva Alphabet, kar krepi konkurenčne pritiske. Amazon ostaja močan predvsem v oblačnem segmentu, a se hkrati sooča z visokimi kapitalskimi izdatki za gradnjo podatkovnih centrov.

Izstop Združenih arabskih emiratov iz OPEC

Združeni arabski emirati (ZAE) so napovedali izstop iz organizacij OPEC in OPEC+, kar pomeni pomemben razkol v enem najvplivnejših naftnih zavezništev na svetu. Odločitev odraža temeljno nesoglasje glede strategije. ZAE si prizadevajo za maksimiranje proizvodnje, saj ocenjujejo, da bi se svetovno povpraševanje po nafti zaradi energetskega prehoda lahko dolgoročno zmanjšalo. To je v nasprotju s Savdsko Arabijo, ki zagovarja omejevanje ponudbe za ohranitev višjih cen. Izstop ZAE povečuje tveganje za večjo konkurenco in volatilnost cen na svetovnih naftnih trgih v prihodnje, hkrati pa nakazuje premik v regionalni dinamiki moči. Kratkoročno zaradi vojne poteza nima pomembnega vpliva na cene nafte, če oziroma ko sev zalivu zopet vzpostavi mir pa bi dodatna črpanje ZAE lahko imelo precejšen negativen vpliv na cene nafte, še posebej če bi se za podobno odločitev odločila še kaka članica OPEC.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Pretekli teden smo bili priča hitremu okrevanju delniških trgov, saj so vlagatelji ocenili, da so se največja tveganja glede konflikta na Bližnjem vzhodu zmanjšala. Indeks S&P 500 je dosegel novo zgodovinsko raven in se prvič povzpel nad 7.000 indeksnih točk ter v celoti izničil izgube iz časa iranskega konflikta. Novica, da je Hormuška ožina v okviru premirja med Izraelom in Libanonom povsem odprta, je povzročila oster padec cen nafte. Nafta WTI je teden zaključila pri slabih 84 dolarjih za sod, Brent pa pri 90 dolarjih za sod, oboje občutno nižje kot teden prej.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Rekordne vrednosti na delniških trgih in vzpon azijskih tehnoloških velikanov

Indeks S&P 500 je teden zaključil 4 % višje in dosegel novo rekordno vrednost. Od najnižje točke korekcije do novega vrha je potreboval le 11 trgovalnih dni, kar predstavlja enega najhitrejših povratkov po večjih padcih v zadnjih 50 letih. V tem obdobju je pridobil kar 12 odstotnih točk in je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu zabeležil rast dobrih 3 %. Evropski in britanski trgi so prav tako okrevali, vendar nekoliko bolj zmerno. Evropski indeks STOXX 600 je zrasel za 2 %, nemški indeks DAX za slabe 4 %, britanski FTSE 100 pa za 0,7 %. Na slovenski borzi je prav tako vladalo zelo optimistično razpoloženje, saj je bil indeks SBITOP zelo blizu rekordni ravni 3.000 indeksnih točk, doseženi letos februarja. Njegov tedenski donos je znašal blizu 3 %, k čemur so prispevali dobri četrtletni finančni rezultati NLB ter špekulativne novice o morebitni privatizaciji Telekoma Slovenije, katerega delnice so na tedenski ravni pridobile dobrih 11 %. Indeks je od začetka leta v rasti že za 17 %.

Izjemno rast so zabeležili azijski trgi, kjer je južnokorejski KOSPI zrasel za 6,1 %, tajvanski TAIEX pa za 3,9 %. Tajvanski delniški trg je s skupno tržno kapitalizacijo 4,13 bilijona dolarjev prehitel britanskega in postal sedmi največji na svetu, k čemur je pripomoglo naraščajoče povpraševanje po strojni opremi za umetno inteligenco.

Trgi s fiksnim donosom in plemenite kovine

Donosnosti ameriških državnih obveznic so se pretekli teden znižale, saj je odprtje Hormuške ožine ublažilo skrbi glede inflacijskega vpliva cen nafte. Donosnost 2-letne ameriške obveznice je padla s 3,78 % na 3,71 %, donosnost 10-letne pa s 4,32 % na 4,25 %. Podobno se je znižala donosnost 10-letne nemške obveznice na 2,96 %. Zlato je kljub splošnemu optimizmu na trgih nadaljevalo rast in teden zaključilo pri 4.830 dolarjih za unčo, kar predstavlja 1,8-odstotno rast, k čemur sta pripomogla šibkejši dolar in nižje donosnosti obveznic.

Politični preobrat na Madžarskem in odziv trgov

Madžarska je bila pretekli teden v središču pozornosti zaradi politične tranzicije po volilnem porazu premierja Viktorja Orbána, ki ga je premagal opozicijski voditelj Péter Magyar. Vlagatelji ta rezultat vidijo kot potencialno prelomnico v odnosih z Evropsko unijo, kar bi lahko prineslo stabilnejše politično okolje in dostop do več kot 30 milijard evrov zamrznjenih sredstev EU. Madžarski finančni trgi so se odzvali pozitivno. Delnice so zrasle, madžarski forint je pridobil vrednost v primerjavi z evrom, donosnosti državnih obveznic pa so se znižale.

Sezona objav poslovnih rezultatov

Prve objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje 2026 kažejo spodbudno sliko. Večina večjih ameriških bank je že poročala o rezultatih. Banke, kot so Bank of America, Morgan Stanley, Citigroup, Goldman Sachs in JPMorgan Chase, so skupaj dobičke povečale za 12 % v primerjavi z lanskim letom. Vodstva bank poudarjajo, da je ameriško gospodarstvo še vedno odporno: potrošniki še naprej trošijo, podjetja pa ostajajo stabilna. Hkrati opozarjajo na tveganja, povezana z diplomatskim razvojem, ki ostaja osrednji dejavnik negotovosti. Mirovni pogovori med ZDA in Iranom potekajo, kar kaže, da sta obe strani usmerjeni k rešitvi, pri čemer imajo vse strani močne gospodarske spodbude za končanje konflikta. V prihodnjih tednih bo jasno, ali je prekinitev le taktična ali pa nakazuje globlja nesoglasja, ki bi lahko ogrozila vzdržnost premirja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET