Obresti in inflacija bosta višja

 

Odziv trga na ostrejše mnenje od pričakovanj je bil hiter in silovit. Delniški trgi so v nekaj dneh izgubili približno 5 odstotkov, zahtevani donosi pri obveznicah so se vrnili na območja iz junija. Nemška 10-letna obveznica je pri 1,6 odstotka, podobna italijanska skoraj na 4 odstotkih in ameriška na 3,2 odstotka. A bolj pereče vprašanje za vlagatelje je kam od tu dalje. Če bo pozornost umerjena v cenovno stabilnost in bodo obrestne mere višje precej dlje od pričakovanj izpred enega tedna, posledično verjetno recesija daljša in močnejša, kako bo to vplivalo na kapitalske trge? Kaj je vračunano na delniške trge in obveznice in kaj ne. Enostavnega odgovora na tej točki ni. Gotovo je, da globoka in / ali dolga recesija ni vračunana v delniške tečaje kot tudi obrestne mere centralnih bank višje od 4% niso v cene obveznic. Na drugi strani inflacija krepko najeda prihranke na bankah. Zadnje leto je pojedla dobrih 11% kupne moči privarčevanih sredstev. 10.000 evrov na banki pred 1 letom ima danes manj kot 9.000 evrov kupne moči. Na drugi strani smo v zadnjem letu izgubljali tudi vlagatelji v delnice in obveznice. Tisti, ki so vlagali v delnice energetskih družb so krepko pridobili, vlagatelji v tehnologijo pa precej izgubili. A ker položaj ostaja zelo negotov in se spreminja, v prihodnjih tednih in mesecih verjetno predvsem na slabše, enoznačnega odgovora na vprašanje kam s prihranki ni. Najboljši odgovor se zdi razpršitev. In seveda nivo zadolženosti, ki nudi tudi nekaj rezerve in omogoča odplačevanje obveznosti četudi prihodki nekoliko upadejo. Predvsem v Evropi so daleč največji vir negotovosti cene energentov. Te bodo določile globino in dolžino recesije na eni strani ter višino in tempo razvoja inflacije. Slednja še ni dosegla vrha in se zna v jesenskih mesecih še okrepiti. Posledično bodo verjetno centralne banke primorane še dodatno dvigniti obrestne mere. Cikel bo trajal dokler kupna moč potrošnikov ne bo upadla dovolj, da cene ne bodo mogle več naraščati. V 80-ih je šele odločno ukrepanje šefa FED-a Volkerja po desetletju visoke inflacije, ki je dvignil obrestne mere na 20% uspelo zavreti inflacijo. Posledica je bila močna recesija. Upajmo, da tokrat ne bo trajalo tako dolgo. A ker države z raznimi stimulativnimi ukrepi, draginjskimi dodatki in pomočjo prebivalstvu in podjetjem (čeprav se zdi to socialno pravilno) deluje proti ekonomski logiki in politiki centralnih bank, se vnovič zdi, da znajo trajati neravnovesja precej dalj, kot to vračunavajo trgi.

Zgodovinske izkušnje kažejo, da jo ne glede na negotovost na trgih v inflacijskih obdobjih najslabše odnesejo prihranki v denarju. Kljub 11% izgubi kupne moči in rastočih obrestnih merah zaenkrat banke ostajajo zelo mačehovske do varčevalcev. Na drugi strani po korekciji trgi vseeno ponujajo nekoliko višje donose. Nihajnost kapitalskih trgov je nekaj, kar veliko varčevalcev, ki postanejo vlagatelji težko prenese, a za zaščito prihrankov je nujna že prej omenjena razpršenost. Ker je težko predvideti, kam nas bodo odnesli ukrepi politike in centralnih bank je še težje predvideti, kaj vložiti, da zaščitimo prihranke in celo nekaj zaslužimo. Zato se zdi najpametneje staviti na več konjev. Žal povprečen slovenski varčevalec ostaja zavezan varčevanju na banki, kapitalskih trgov pa se še naprej izogiba. Oportunitetna izguba v zadnjih 10 letih v obliki zaslužkov, ki se niso zgodili, se bo očitno ponovila tudi v prihodnosti. Čeprav se radi pretvarjamo, da smo za trenutno inflacijsko obdobje bolje pripravljeni, saj imamo izkušnje iz bivše države, je takrat beg v nemško marko nudil zatočišče pred inflacijskimi pritiski. Tokrat tega zatočišča ni. Potreben bo nov, svež pristop k upravljanju prihrankov.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Powellov govor razburkal finančne trge
Petkov govor predsednika Ameriške centralne banke Powella na tradicionalnem srečanju centralnih bankirjev v Jackson Holu / ZDA, je po pričakovanjih v veliki meri določil gibanje borznih tečajev v preteklem tednu. Powell je najbolj neposredno do sedaj dal vedeti, da je trenutna Fedova absolutna prioriteta znižati inflacijo v bližino ciljne stopnje, ki se giblje okoli 2 %, pri čemer bo vsaj začasno trpel trg dela in gospodarska rast. Indeksi so v petek zabeležili najslabši dan od sredine junija – S&P 500 je v enem dnevu zdrsnil za 3,37%.

Fed odločen, da ne ponovi napak iz velike recesije v sedemdesetih in osemdesetih letih
Primerjava odmevov lanskoletnega in letošnjega simpozija centralnih bank jasno kaže kako drastično se je v zadnjih 365 dneh spremenila gospodarska slika, zlasti pa kako zgrešen je bil konsenz centralnih bankirjev, da je inflacija zgolj prehoden pojav. Powell je v svojem govoru v Jackson Holu pred enim letom zagovarjal tezo, da je povišana inflacija (takrat v ZDA dobrih 5%) zgolj začasen pojav v pretežni meri kot posledica motenj v oskrbovalnih verigah ob po-covidnem odpiranju gospodarstev. Pri Fed in večini drugih pomembnih centralnih bank, vključno z ECB, so še konec lanskega leta vztrajali pri stališču, da se bo tekom leta 2022 inflacija brez večjih intervencij na področju denarne politike postopoma spustila proti ciljnih 2%. Fed je decembra lani nakazoval na kvečjemu 3 dvige ključne obrestne mere po 0,25% v letu 2022, pri ECB so naznanili zmanjševanje odkupovanja obveznic medtem ko naj bi obrestna mera skozi 2022 ostala nespremenjena. Če je lanskoletni govor Powell zaključil s poudarkom na pomembnosti močnega trga dela kot glavno gonilo gospodarske rasti, je bila letos rdeča nit celotnega govora pomembnost ohranjanja cenovne stabilnosti, ki predstavlja hrbtenico uspešno delujoče ekonomije. Powell je razkril, da se pri ameriški centralni banki v trenutni situaciji ozirajo na nauke iz inflacijskega obdobja v 70ih in zgodnjih 80ih letih preteklega stoletja, takrat se je inflacija nekajkrat že znižala a nato ob prehitrem opuščanju restriktivne politike znova dvignila na še višje nivoje. Inflacija se je dokončno normalizirala šele s t.i. Volckerjevim šokom – takratni guverner Fed Paul Volcker je v začetku 80ih let ključno obrestno mero navil na 20%, inflacija je hitro padla, a za ceno hude recesije med katero je brezposelnost narasla na 11%. Temu je sledilo obdobje močne gospodarske rasti v 80ih in 90ih letih preteklega stoletja. Powell je torej želel izpostaviti bistven pomen odločnega in vztrajnega ukrepanja, s katerim bi se izognili napakam izpred 40 let. Predvidevanja trga so se še pred kratkim gibala v smeri tega, da bodo pri Fed v prvem delu prihodnjega leta zaključili cikel višanja obrestne mere ter nato tekom leta 2023 postopoma znova rahljali denarno politiko, a Powellov govor nakazuje, da se zaradi trdožive inflacije obdobje izrazito ohlapne denarne politike v ZDA končuje, ter da bo v bodoče denar dražji.

Elektrika na nemški borzi skoraj 1000 % dražja kot na začetku letošnjega leta
Odziv na zaostreno retoriko Feda je bil precej buren tudi na tej strani Atlantika. Vse večje evropske borze so na tedenski ravni zabeležile padce, zahtevane donosnosti na državne obveznice pa so zrasle. Ob odločnih tonih ameriške centralne banke se stopnjuje pritisk na ECB, ki bo septembra verjetno še enkrat zvišala obrestno mero za 0,5 %. Mnenja med uradniki evropske centralne banke pa si niso povsem enotna. Medtem, ko nekateri zagovarjajo agresivnejši pristop pa drugi svarijo, da bosta vpliv vojne in energetske krize že tako ali tako zmanjšala povpraševanje ter povzročila krizo, višanje obrestne mere pa zgolj dodatno znižalo potrošnjo in poglobilo prihajajočo recesijo. A pri tej teoriji se ne sme spregledati to, da nižje obrestne mere pomenijo šibkejšo valuto, šibkejša valuta pa za sabo potegne višje stroške uvoza, v EU seveda zlasti energije. Če nadaljujemo pri energiji žal tudi ta teden ne moremo mimo novih rekordnih cen, včeraj je borzna cena nemške elektrike z rokom dobave prihodnje leto prvič presegla 1000 evrov na megavatno uro, še januarja letos je megavatna ura elektrike na nemški borzi znašala dobrih 100 evrov. Predsednica evropske komisije Von der Layen je na Strateškem forumu na Bledu najavila, da bo EU ta teden predstavila načrt za strukturne reforme ter intervencijo na evropskem trgu z elektriko. Obstaja bojazen, da kot že večkrat v zgodovini vse te intervencije in omejevanje cen lahko dejansko pripeljejo do še večjih neravnovesij. Rezultat eksperimentiranja z novimi pristopi je v Evropi zadnje desetletje slab. Zdi se, da bo to močno podaljšalo krizo v Evropi, podobno kot ob finančni krizi v 2008, kjer so Američani že v nekaj letih splezali iz luknje, Evropa pa se nikoli ni povsem pobrala.

Kitajska in ZDA končno dosegli sporazum o delnicah, ki kotirajo na ameriški borzi
V senci dogajanja v Jackson Holeu je bil v petek storjen pomemben korak naprej v zvezi s kitajskimi podjetji, ki kotirajo na ameriški borzi. Pristojni uradniki obeh držav so sklenili prelomni dogovor, ki zadovoljuje obe strani, ameriški regulatorji bodo tako dobili dostop do željenih revizorskih dokumentov, kar naj bi končno odpravilo tveganje za umik kitajski delnic iz ameriške borze. Glede na pretekle izkušnje in preobrate v zvezi s primerom, si bodo lahko vlagatelji dokončno oddahnili šele prihodnji mesec, ko se bo sporazum začel izvajati, pravni strokovnjaki namreč opozarjajo na nianse v sporazumu, ki bi lahko postale jabolko spora.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se močno zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna politika je boj proti inflaciji, recesija pa je posledica, ki jo moramo sprejeti. To znižuje zaupanje potrošnikov. Na prihranke še naprej močno vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta G. Globalni ali G. Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta G. MM in Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so G. Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ter zaostrovanju denarne politike ostajamo previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor G. Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Konec pozitivnega niza na borzah

Po silovitem odboju, ki je zaznamoval vrhunec poletja na delniških trgih, se je v skladu z vremenom v zadnjih dneh nekoliko ohladilo tudi vzdušje na borzah. Po tem, ko je od lokalnega dna doseženega sredi junija ameriški indeks S&P 500 do minulega torka pridobil slabih 19 %, so deležniki na trgu ocenili, da je čas za vnovčiti del teh dobičkov. Ob znakih kratkoročne pregretosti na borzah, je bilo tudi med ekonomskimi novicami nekaj katalizatorjev, ki so prispevali k razmišljanju, da je pametno pobrati del dobička iz mize. Več pesimizma med vlagatelji so obudili predvsem pri Fed-u, kjer napovedujejo rast obrestnih mer tudi v prihodnje, saj inflacija ostaja previsoka.

V ZDA vse v znamenju Fed

Kot običajno so ameriški centralni bankirji tri tedne po zasedanju v javnosti predstavili podrobnejši zapisnik zadnje seje. Fed je znova izpostavil svojo zavezanost k spodbujanju cenovne stabilnosti in napovedal nadaljnje višanje obrestne mere na prihodnjih zasedanjih vse do občutnejšega padca stopenj inflacije. Restriktivne napovedi ameriških centralnih bankirjev so podprte s podatki o potrošnji. Potrošniki namreč vsaj zaenkrat svoje nakupne navade zgolj nekoliko prilagajajo povišani inflaciji, medtem ko se skupna potrošnja v juliju v ZDA ni znižala. Sveži podatki o prodaji na drobno so pokazali predvsem rast spletne prodaje ter preusmeritev porabe iz blaga na storitve – zlasti potovanja in gostinske storitve. Zasebna potrošnja v ZDA predstavlja kar 70 % BDP in je tako glavni generator gospodarske rasti. Močna potrošnja zato vliva centralni banki pogum, da lahko dodatno viša obrestno mero, brez da bi pri tem povzročila hujšo recesijo. Tudi ta teden bodo centralni bankirji v središču pozornosti vlagateljev. V idilični ameriški gorski vasici Jackson Hole namreč poteka Fedov poletni simpozij. Ta bo vrhunec dosegel v petek z govorom guvernerja ameriške centralne banke Powella, kjer lahko pričakujemo dodatne namige, kako bo politika centralnih bank izgledala jeseni in pozimi.

Konkreten padec realnih plač v Veliki Britaniji

Čeprav so razvita zahodna gospodarstva močno prepletena in se po navadi premikajo v podobni smeri, so zaradi trenutne specifične situacije obeti za Evropo bistveno slabši od ZDA. Pred kratkim smo pisali, da se je po vsej verjetnosti britansko gospodarstvo kot prvo izmed vodilnih že znašlo v recesiji. Nič več optimizma niso prinesli tudi najnovejši podatki. Inflacija v Veliki Britaniji je julija prvič po letu 1982 presegla 10 %, realne plače upoštevajoč inflacijo so se na letni ravni znižale za 3 %, kar je najhitrejši tovrsten padec v zadnjih 20 letih. Po besedah članice izvršilnega odbora Evropske centralne banke Isabel Schnabel, se inflacijski obeti v evro območju po julijskem dvigu obrestne mere niso izboljšali. Zelo verjetno bo ECB septembra ključno obrestno mero znova zvišala za pol odstotka. Ključna obrestna mera v evro območju bi tako znašala 0,5 %, kar je še zmeraj občutno manj kot v ZDA in v večini drugih največjih gospodarstvih. To dodatno stopnjuje pritisk na že tako šibak evro. Vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem je včeraj znova padla na pariteto (1,00 EUR = 1,00 USD), na drugi strani ob odločnem odzivu ameriške centralne banke dolar napram košarici valut dosega najvišje vrednosti v zadnjih 20 letih. Rekordne cene elektrike in plina slikajo zelo črno sliko za prihajajoče jesenske in zimske mesece. Tako visoke cene bodo močno vplivale na družinske proračune, obenem pa tudi na poslovanje podjetij. Recesija ne samo da je neizogibna, zdi se da se ustvarjajo pogoji, da bo ta dolgotrajna.

Kitajska centralna banka znova znižala ključno obrestno mero

Pri Kitajski centralni banki so se čez vikend po zgolj sedmih dneh odločili za še eno znižanje ključne obrestne mere. Kitajske oblasti želijo s tem spodbuditi potrošnjo in oživiti gospodarstvo, a sproščanje denarne politike zaenkrat ne dosega željenega učinka. Cene na kitajskem nepremičninskem trgu so v juliju še enajsti mesec zapored padle, medtem pa rastoče število pozitivnih primerov okužb s covidom-19 vse močneje zavira zasebno potrošnjo ter dodatno znižuje zaupanje potrošnikov.

Zahtevane donosnosti obveznic znova navzgor

Na trgu obveznic v zadnjem obdobju večinoma spremljamo rast zahtevanih donosnosti, a le-te ostajajo precej pod nivoji iz začetka poletja. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je pri 2,97 %, nemške z enako ročnostjo pa 1,24 %. Ob vse slabših gospodarskih obetih so se kreditni razmiki med nemško državno obveznico in obveznicami visoko zadolženih južnoevropskih držav kljub ECB programu za odkupovanje obveznic problematičnih držav članic spet nekoliko povečali.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke so in bodo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje, a vlagatelji gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja obrestnih mer, čeprav zadnje dni upanje nekoliko bledi. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se v Evropi še ne umirja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Močan odboj predvsem ameriških in tehnoloških delnic v poletnih mesecih narekuje večjo previdnost. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi pričakovanj recesije kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ostajamo nekoliko previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a zdi se da še nismo tam.

 

 

Polletni rezultati prihajajo

 

Tradicionalno rezultate prva objavi novomeška Krka, sledijo ji NLB, obe zavarovalnici, Triglav in Sava, proti koncu meseca pa še Petrol, Telekom in Luka Koper. Še posebej je pozna objava značilna za Luko Koper, ki svoje rezultate objavi zadnja. Vlagateljev taka praksa ne razveseljuje, saj bi morala borzna podjetja tekmovati med seboj, katera bo poslovala najbolj transparentno, v to rubriko pa sodi tudi ažurnost in hitrost podajanja informacij o poslovanju.

Denimo, ameriška kotirajoča podjetja, ki so zaradi geografske razpršenosti multinacionalke po poslovni organizaciji pa konglomerati, objavljajo svoje kvartalne rezultate mnogo hitreje kot nekatere omenjene družbe. Tudi pri sosedih na Hrvaškem je ta rok bistveno krajši. Podjetja imajo za objavo četrtletnih rezultatov namreč čas največ do enega meseca po koncu četrtletja.

Primer dobre prakse

Svetla izjema pri nas in zato jo postavljam za vzgled vsem drugim, je Skupina Krka. Novomeščani so preliminarne finančne rezultate prvega polletja javno predstavili že osem dni po izteku poslovnega obdobja, in sicer 7. julija na skupščini delničarjev. In to ne samo skupne prihodke in ocene dobička, temveč tudi razmeroma podroben pregled poslovanja po regijah.

Primer dobre prakse, ki jo velja nadaljevati in spodbujati tudi pri ostalih družbah najvišje kotacije Ljubljanske borze. Krka posluje dobro, letošnji dobiček je rekorden, vendar pa je tak zaradi močne rasti ruskega rublja v primerjavi z evrom. V drugi polovici leta bo dobiček seveda bistveno nižji, vendar pa skupna ocena letošnjega poslovnega leta ostaja solidna.

Solidno posluje tudi NLB, čeprav je rezultat drugega četrtletja pred oslabitvami in rezervacijami za 6 odstotkov slabši kot v prvem četrtletju. Tudi NLB ima v prvem polletju podobno kot Krka rekorden dobiček in tudi NLB ga do konca leta ne bo podvojila. Če ima Krka »izredni« dobiček zaradi rasti ruskega rublja, pa ima NLB le-tega zaradi pripojitve slovenskega dela Sberbanke.

Kar 173 milijonov evrov odpade na tako imenovano negativno dobre ime, ki se šteje v dobiček in kapital Skupine NLB. Obe podjetji sta tako zaradi posledic vojne v Ukrajini skupaj pridelali skoraj 300 milijonov evrov dodatnega dobička v prvem polletju 2022, z dodatkom da Krkin del ostaja nerealiziran in predstavlja tveganje, da bo ob morebitnem ponovnem padcu rublja do konca leta ta močno zmanjšan. Pri NLB jeseni pričakujemo še drugi del dividende v višini 50 milijonov evrov oziroma 2,5 evra na delnico.

Zavarovalna skupina Sava, kot se po novem imenuje skupina družb, ki je nastala okoli Pozavarovalnice Sava RE, nadaljuje z rastjo zbranih kosmatih premij oziroma zavarovalniških prihodkov. Letošnja rast premij sicer ni tako intenzivna kot je bila lanska, pa vendar beležijo skoraj 5 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček je sicer nižji za 33 odstotkov, vendar je padec od lanskega rekorda bolj ali manj pričakovan.

Ta teden sledijo še rezultati Petrola, Telekoma in zadnje, Luke Koper.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Padec inflacije, rast tečajev v ZDA

Julijski podatki o inflaciji v ZDA so končno le pokazali prve znake umirjanja rasti cen, kar je privedlo do še četrtega zaporednega pozitivnega tedna na borzah. Ameriški indeks S&P 500 je tako že več kot prepolovil padce iz prve polovice letošnjega leta. Po kar nekaj zaporednih mesecih, ko je inflacija presegala napovedi analitikov, so sveži podatki pretekli teden poskrbeli za olajšanje. Cene v ZDA, merjeno z indeksom CPI, so se na letni ravni v juliju dvignile za 8,5 % kar je 0,2 % manj od napovedi analitikov ter 0,6 % manj kot v mesecu juniju. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, je s 5,9 % ostala na istem nivoju kot v juniju. Izrazito pozitivne reakcije vlagateljev in medijev dajejo slutiti, da to pomeni znak za hitro razrešitev krize ter vrnitev inflacije v dolgoletne trende brez, da bi centralne banke z drastičnim zaostrovanjem denarne politike povzročile recesijo. To je pogled skozi rožnata očala, a po več kot 22 % odboju tehnološkega indeksa Nasdaq iz junijskega dna, so vlagatelji lačni razlage, ki bi utemeljila tako močan in hiter odboj. Kljub dejstvu, da inflacija kaže znake umirjanja, le-ta ostaja na zelo visokih nivojih, glavni dejavnik za dezinflacijo oziroma nižjo stopnjo inflacije v juliju pa je padec cen nafte. Morebiten vnovičen skok cen črnega zlata bi premešal karte in spremenil obete tako v realnem gospodarstvu kot na finančnih trgih, zato inflacijske napovedi za prihodnje mesece ostajajo negotove oziroma močno odvisne od gibanja cen nafte.

Suša v Evropi dobiva vse širše razsežnosti

Čeprav smo v nekaterih delih Slovenije v zadnjem tednu le dobili nekaj malega dežja, suša in visoke temperature vse bolj pestijo evropska gospodarstva. Pomanjkanje padavin že nekaj časa povzroča preglavice v kmetijstvu, zadnje tedne pa se razsežnosti suše odražajo tudi na drugih področjih. Marsikje se stopnjujejo težave z oskrbo s pitno vodo. Zaradi nizkih pretokov rek je močno zmanjšana proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn, otežen je rečni promet. Nemška reka Ren, ki igra zelo pomembno vlogo pri transportu goriv in industrijskega blaga je za nekatere tovorne ladje že prenizka za plovbo, mnoga podjetja so zato primorana iskati logistične alternative. Vse skupaj na staro celino v naslednjih mesecih prinaša dodaten ponudbeni šok, ki bo najbolj izrazit ravno na že tako problematičnih področjih energije in prehrane. Visoke cene energentov, predvsem plina in elektrike, tako še zaostrujejo gospodarski položaj. Pogled v jesen in zimo pa že dolgo časa ni bil tako pesimističen. Zdi se, da je recesija edini scenarij.

Mešani vtisi na azijskih trgih v razvoju

Na Kitajskem v ospredju ostajajo znane zgodbe – gospodarsko rast zavirajo strogi ukrepi za omejitev lokalnih izbruhov covida-19 in velike zamude pri izgradnji stanovanj, ki so posledica likvidnostnega krča v kitajskem nepremičninskem sektorju. Med nejevoljnimi kupci so slednje izzvale vse številčnejše bojkote odplačevanja hipotekarnih posojil. Po tem, ko je prodaja na drobno ter industrijska proizvodnja v juliju zaostala za napovedmi analitikov, je kitajska centralna banka včeraj znova znižala ključno obrestno mero. Več razlogov za zadovoljstvo je v zadnjem obdobju ponudil indijski trg, kjer je indeks Sensex že zelo blizu rekordnih vrednosti iz konca lanskega leta. Indija bo kot kaže leto 2022 končala kot najhitreje rastoče veliko gospodarstvo na svetu, rast BDP na letni ravni naj bi znašala 6,4 %.

NLB predstavila dobre rezultate prvega polletja

Domače delnice sledijo pozitivnim gibanjem na globalnih borzah. Vlečni konj indeksa SBI TOP v zadnjih dveh tednih so bile delnice Nove Ljubljanske banke, ki je v prvi polovici letošnjega leta prihodke na letni ravni povečala za 7 %. Čisti dobiček pa predvsem po zaslugi prevzema Sberbanke več kot podvojila. Ob višjih obrestnih merah so se precej povečali tudi obrestni prihodki. Odlično so se v prvi polovici avgusta odrezale delnice Luke Koper in Cinkarne Celje, medtem ko Krkine delnice ostajajo pod vplivom velike izpostavljenosti nepredvidljivim srednje in vzhodno evropskim trgom, obenem pa zaostrovanje sankcij proti Rusiji onemogoča vlagateljem dolgoročno vrednotiti poslovanje na ruskem trgu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke so in bodo v naslednjih mesecih najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se še naprej zaostruje, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja obrestnih mer. Fed in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se v Evropi še ne umirjanja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Tudi močan odboj predvsem tehnoloških delnic v poletnih mesecih narekuje večjo previdnost. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva kljub izzivom ostaja Generali Indija – Kitajska. Vrednotenja so ugodna in profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Indija bo letos beležila dobre stopnje rasti, delniški trg pa se drži odlično. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja zelo nizka, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zadnje tedne kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Zopet so se v ospredje prebile tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile vlagatelje, da posel teče dalje in da ostajajo privlačna naložba. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih deset let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

Tehnologija je zopet privlačna

 

Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so za nami in so solidni

Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so za nami in so se izkazali za solidne. Očitno so bila pričakovanja vlagateljev zastavljena precej nižje od napovedi, saj so se celo na zgolj dosežena pričakovanja odzvali pozitivno. Celo v Evropi. To se sicer zgodi precej redko. Na drugi strani kljub višjim obrestnim meram podatki o bilanci Feda kažejo, da do nekega širšega krčenja bilance ni prišlo, kar pomeni, da je likvidnost pri večini subjektov še naprej dobra. Skrbi povzroča zaupanje ameriških potrošnikov, ki nakazuje, da so potrošili večino zaloge iz pandemije, obenem pa je spet porasel kartični dolg in tudi višje obrestne mere za hipotekarne kredite dodatno zmanjšujejo družinske proračune. Inflacija se je julija nekoliko znižala, na 8,5 odstotka, in je trgom dala osnovo za rast. A inflacija osnovnih dobrin, kot je prehrana, se je julija dvignila na 13,5 odstotka, kar je najvišji nivo po letu 1979. Če povemo drugače, gostilne so se nehale dražiti, a večina ljudi vseeno hrano kupuje v trgovini in jo poje doma in ta komponenta zaenkrat ne kaže znakov umirjanja. Dobrodošle so pocenitve bencina, a visoke cene energentov, ki so bistveno višje kot pred letom dni, ne ponujajo varnega zavetja. Ta problem je še posebej akuten v Evropi, kjer so trenutne cene elektrike tudi do desetkrat višje kot pred letom dni. Industrija na obeh straneh Atlantika že bije plat zvona in obstaja bojazen, da se bodo te visoke cene začele močneje prelivati v cene izdelkov ter storitev. Problematično postaja, da se pričakovanja visokih cen elektrike prelivajo dlje v prihodnost. Tako se tudi cene za leto 2024 že približujejo 300 evrom za MW/h, kar predstavlja približno desetkratno podražitev. V Evropi sicer z različnimi ukrepi blažijo to rast cen predvsem za potrošnike, a vsi se zavedamo, da to plačamo tako ali drugače. Relativno visoka zadolženost večine evropskih držav žal ne omogoča pretiranega subvencioniranja vseh teh draginjskih ukrepov. Najlepše to prikazujejo italijanske obveznice, kjer je donos skočil na nevzdržne 4 odstotke, preden je ECB z novim orodjem ta donos spustila nazaj na 3 odstotke. A ECB ostaja praktično edini kupec italijanskega dolga, saj ga zaradi tveganje nihče več noče imeti v portfeljih. In Italija še zdaleč ni edina taka evropska država. Obenem ECB prodaja varnejše nemške, nizozemske in še nekatere druge obveznice. Zgodovina nas uči, da so kreganje in s tem politične napetosti znotraj evroskupine le korak stran. Tak trenutek lahko pomenijo jesenske italijanske volitve. Malo kasneje sledijo še ameriške, ki zopet lahko obrnejo razmerja moči v kongresu in senatu v prid republikancem. Tudi deglobalizacija kot dodaten generator bodoče inflacije nadaljuje svojo pot. Nedavne napetosti okoli Tajvana podobno kot koronska zaprtja sporočajo podjetjem, da je bolje in lažje imeti ključne dobavitelje bližje in da nekoliko večji obseg zalog lahko pomeni tui konkurenčno prednost.

Vlagatelji se morajo tedensko in mesečno prilagajati spremenjenim razmeram na trgih

Zato ostajam ob nedavni rasti predvsem tehnološkega sektorja še naprej previden. Kratkoročno veselje in nekoliko bolj veselo sliko težko prezrcalim dlje v prihodnost. Živimo v času, ko se morajo vlagatelji tedensko in mesečno prilagajati močno spremenjenim razmeram na trgih. To sicer pomeni tudi priložnost za bolj aktivno naravnane vlagatelje in upravitelje, prinaša pa tveganja predvsem za povprečnega varčevalca oziroma t.i. nemško gospodinjo, ki je bila navajena desetletja varčevati v bankah in pri tem dobivati realen donos, ki je pokril in presegel inflacijo. Bojim se, da tega še precej časa ne bomo videli. Nižja bodoča inflacija s seboj prinaša tudi pričakovanja nižjih obrestnih mer. Realne obrestne mere, ki so krepko v minusu bodo zelo verjetno tudi v prihajajočih letih ostale, zato je nujno poiskati alternative na kapitalskih trgih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


 

Borze v začetku avgusta obarvane v zeleno

Pozitiven sentiment med deležniki na kapitalskih trgih se je po odličnem juliju prenesel tudi v začetek avgusta. Minuli teden se je začel previdno. Svet je budno spremljal let predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvan in nervoza se je prenesla tudi na delniške trge. Ko je postalo jasno, da kitajski prvi odziv ne bo sorazmeren s hrupom, ki ga je kitajski politični vrh izražal pred obiskom, so glavni borzni indeksi začeli pridobivati. Tečaji so se tekom tedna krepili tudi po zaslugi nižjih cen nafte. Cena za sod ameriške nafte WTI z dobavo v septembru je namreč padla na najnižje nivoje od začetka ruske invazije na Ukrajino. Manjši zdrs globalnih indeksov so konec tedna povzročili sveži podatki iz ameriškega trga dela, ki še naprej ostaja v presenetljivo dobri kondiciji.

 

Ameriški trg dela ostaja imun na vse ovire

Število novo nastalih delavnih mest v ZDA je namreč v juliju znova močno preseglo napovedi analitikov, brezposelnost pri 3,5 % ostaja na zgodovinsko nizkih nivojih. Zelo nizka brezposelnost sicer potrjuje, da ameriško gospodarstvo kljub dvema zaporednima četrtletjema negativne gospodarske rasti ni v recesiji, a na drugi strani to prinaša večje pritiske na dvig plač ter posledično inflacijo. Možnosti za nov izdaten dvig obrestne mere na septembrski seji ameriške centralne banke so se zato znova povečale. Delniški indeksi so sicer nekoliko padli, a reakcije trga na spremenjena pričakovanja o denarni politiki so manj izrazite kot pred nekaj meseci, kar kaže na to, da vlagatelji verjamejo v sposobnost ohranjanja dobrih poslovnih rezultatov podjetij tudi v okolju nekoliko višjih obrestnih mer. Razmerja med posameznimi sektorji na trgu so se v zadnjih tednih obrnila. Zmagovalci prve polovice letošnjega leta – podjetja iz energetskega sektorja so ob nižjih cenah nafte večinoma izgubljala, okrevanje indeksov pa vodijo tehnološke delnice na čelu z vodilnimi »blue chipi«.

 

Bank of England v boju proti stagflaciji dodatno zateguje denarno politiko

Ob izostanku drugih pomembnejših informacij, ki bi vplivale na trge, so bili podatki iz ameriškega trga dela najpomembnejši dejavnik na evropskih borzah. Morebiten nov 0,75 odstotni dvig ključne obrestne mere v ZDA bi zaradi že tako šibkega evra (1EUR=1,02USD) povečal pritisk tudi na Evropsko centralno banko. Medtem pa so se pri britanski centralni banki BOE prvič po 27 letih odločili za 0,5 odstotni dvig obrestne mere, ki je sedaj pri 1,75 odstotka. Nacionalni inštitut za gospodarske in družbene raziskave je opozoril, da se je britansko gospodarstvo že znašlo v recesiji, kljub temu pa naj bi inflacija na otoku v prihodnjih mesecih vztrajala krepko nad 10 %, kar je največ od vodilnih svetovnih gospodarstev. Velika odvisnost od uvoza energentov, pomanjkanje delovne sile ter dodatni stroški pri poslovanju zaradi Brexita so med glavnimi razlogi za to, da je britansko gospodarstvo pri soočanju s trenutnimi ovirami med manj uspešnimi.

 

Mikro čipi v glavni vlogi napetosti v zvezi s Tajvanom

Vlagatelji na trgih v razvoju so se osredotočali na odziv kitajske komunistične partije ob Pelosijevem obisku Tajvana. Zaenkrat kljub vse obsežnejšim vojaškim vajam, v katerih naj bi po navedbah tajvanskega ministra za obrambo kitajske sile simulirale napad na otok kaže, da gre bolj kot ne za napenjanje mišic. Kitajska sicer teženj po pripojitvi otoka, ki obvladuje več kot polovico svetovne proizvodnje računalniških čipov, ne skriva. Velik del tajvanske prevlade na področju polprevodnikov, ključnih pri izdelavi mikro čipov gre na račun podjetja Taiwan semiconductor, ki se je znašlo v središču geopolitičnih napetosti med Kitajsko in ZDA. Mikro čipi so nujno potreben element vseh elektronskih naprav – od telefonov do avtomobilskih delov in medicinske opreme. Taiwan semiconductor je na primer ključen dobavitelj za podjetja kot je Apple, Sony, Nvidia, Volkswagen, Toyota ter vrsto drugih multinacionalk, pomembno vlogo pa ima tudi pri naprednem orožju in umetni inteligenci. Direktor podjetja Mark Liu je opozoril, da bi v primeru vojaškega spopada proizvodnja podjetja obstala, kar bi bržkone pomenilo ekonomsko katastrofo. A vsaj tako kot zahod je od sofisticiranih čipov odvisna tudi Kitajska, poznavalci so si precej enotni, da so možnosti za kitajsko invazijo na Tajvan trenutno zelo majhne.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se praktično povsod zaostruje, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirjanja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva kljub izzivom ostaja Generali Indija – Kitajska. Vrednotenja so ugodna in profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja zelo nizka, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zadnje tedne kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Zopet so se v ospredje prebile tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile vlagatelje da posel teče dalje in da ostajajo privlačna naložba. Privlačna ostaja tudi možnost, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Še en pozitiven teden na Wall Streetu

Ameriški delniški trg je kljub še enemu 0,75-odstotnemu dvigu obrestne mere in novici, da se je največje svetovno gospodarstvo še drugo četrtletje zapored nepričakovano skrčilo za 0,9 %, julij zaključil v slogu celotnega meseca, v zelenem. Podatek o negativni gospodarski rasti v drugem četrtletju lahko uvrstimo v rubriko slabih novic, ki so za obete na borzah dobre. V luči upočasnjevanja gospodarske aktivnosti namreč vlagatelji v svoja pričakovanja vračunavajo manj izrazito višanje obrestne mere ameriške centralne banke na prihodnjih zasedanjih oziroma njihovo znižanje v 2023. V zelo razburkanem dogajanju preteklega tedna so še največ zagona rasti borznih tečajev prinesle objave četrtletnih rezultatov največjih ameriških podjetij, ki so kljub očitnim znakom, da inflacija vse bolj vpliva na obnašanje potrošnikov, v celoti gledano zadovoljila pričakovanja vlagateljev. Zlasti to velja za večino tehnoloških velikanov, ki imajo največjo utež v najbolj spremljanih delniških indeksih. Apple, Amazon in Microsoft so pretekli teden pridobili med pet in deset odstotkov. Močno so pridobivala tudi energetska podjetja, ki so ob visokih cenah nafte zabeležila rekordne dobičke, bolj pesimistični toni pa so prihajali iz največjih podjetij v panogi osnovne potrošnje, ki čutijo posledice prilagajanja potrošnikov na inflacijo. Zelo donosna je bila na delniških trgih tudi minula sreda, ko je ameriška centralna banka naznanila dvig ključne obrestne mere na raven med 2,25 in 2,50 odstotka. Poteza je bila pričakovana, optimizem med vlagatelji pa je zavel po govoru guvernerja Fed, ki je nakazal, da bi lahko bilo zategovanje monetarne politike na naslednjih sejah manj izrazito.

Evropske delnice sledile pozitivnim premikom čez lužo

Ne glede na težave in negotovosti s katerimi se soočamo v evropskem gospodarstvu, tudi evropski delniški trgi v zadnjem obdobju solidno okrevajo. Če je ameriški BDP v drugem četrtletju presenetljivo padel, ravno obratno velja za sveže podatke o BDP v evroobmočju, ki je kljub stagnaciji nemškega gospodarstva v drugem četrtletju letos zrasel za 0,7 %. A še naprej so rasle tudi stopnje inflacije, ta je v evroobmočju julija na letni ravni znašala 8,9 %, v Sloveniji pa kar 11,7 %.

Srečanje Bidena in Xi Jinpinga ob naraščajočih napetostih v zvezi s Tajvanom

Obratno smer od delnic podjetij v zahodnih gospodarstvih so zopet ubrali trgi v razvoju, kjer so se tečaji vodilnih indeksov malenkost pocenili. Zaradi novih izbruhov koronavirusa se je proizvodna aktivnost na Kitajskem v juliju nepričakovano nekoliko skrčila. Zelo volatilne ostajajo delnice podjetij kitajskega nepremičninskega in tehnološkega sektorja. Odmevala je novica, da sta se ameriški predsednik Biden ter kitajski Xi Jinping na tri ure in pol trajajočem virtualnem vrhu med drugim dogovorila za prvo osebno srečanje odkar je Biden prevzel predsedniški položaj. Odnosi med vodilnima svetovnima velesilama so pod drobnogledom svetovne javnosti – vprašanje glede Tajvana, ki ga Kitajska smatra kot del svojega ozemlja, ZDA pa vsaj potihoma prepoznava kot neodvisno državo, bo bržkone eno ključnih za razvoj svetovnih geopolitičnih razmerij v prihodnosti, sploh v luči vse bolj odprte kitajske naklonjenosti Rusom. Delniški trg v zadnjem tednu so sicer bolj krojile novice iz nepremičninskega sektorja, kjer se težave kitajskih razvijalcev nepremičnin nadaljujejo. Nekatere ocene se gibljejo, da je za več kot 300 milijard dolarjev slabih nepremičninskih posojil v kitajskem bančnem sektorju, kar krha zaupanje v delniški trg.

Dobave zemeljskega plina po Severnem toku vse bolj okrnjene

Visoke cene nafte in večine ostalih surovin ter materialov, ki so prispevale velik delež k povišani inflaciji se povečini nekoliko umirjajo. To krepi upanje, da bi se lahko inflacijski pritiski po svetu nekoliko ublažili, a za Evropo problem ostaja šibak evro, ki prinaša višje stroške uvoza surovin in izdelkov iz preostalega dela sveta. Težava ostajajo tudi rekordne cene evropskega zemeljskega plina in elektrike. Zgolj v juliju so borzne cene elektrike poskočile za 25 %, zemeljskega plina pa za 33 %, še bolj se je podražil ameriški zemeljski plin. Glavni razlog je zmanjšana dobava ruskega plina. V prejšnjem tednu je plinovod Severni tok 1 obratoval zgolj na 20 % svojih zmogljivosti, ruski Gazprom se kot razlog za zmanjšane dobave sklicuje na težave pri vzdrževanju. Svoje k višjim cenam dodaja še vroče poletje, ki prinaša večjo porabo elektrike za potrebe hlajenja. A še več preglavic kot vroče poletje bi lahko kmalu prinesla mrzla zima. Zato Nemci vse glasneje razmišljajo, da morda ne bi zaprli še preostalih treh nukleark, ki naj bi se zaprle v decembru 2022. Končno, naj dodamo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Trenutno zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. Fed in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zahtevno. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva kljub izzivom ostaja Generali Indija – Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a položaj se popravlja. Vrednotenja so ugodna in profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi kljub dobrim rezultatom precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Kako s prihranki ustvariti višjo donosnost

KAKO S PRIHRANKI USTVARITI VIŠJO DONOSNOST

Ljudje smo si zelo različni in tako smo različni tudi kot vlagatelji. Že stari Grki so imeli rek: »Spoznaj se.« Ali veste, kakšna so vaša finančna načela in kakšen varčevalec ste? Koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti? Ali ste kot vlagatelj nagnjen k tveganju? Ali lahko prenesete večja nihanja na trgu ali pa vam bodo obdobja padanja vrednosti, povzročala prevelik stres?

Vsak vlagatelj ima svoj vlagateljski profil. Pri identifikaciji svojega profila morate upoštevati svojo »subjektivno« nagnjenost k tveganju (oziroma koliko bi si želeli tvegati) in hkrati tudi svojo »objektivno« sposobnost tvegati (koliko tveganja si glede na svoje finančno in socialno stanje realno lahko privoščite).

Tipi vlagateljev

Poznamo več tipov vlagateljev.

  • Zelo previden vlagatelj se je pripravljen izpostaviti le zelo majhnim nihanjem svojega premoženja. Njegov primarni naložbeni cilj je ohraniti vrednost svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: kombinacija skladov denarnega trga in skladov obvezniških trgov, s poudarkom na skladih denarnega trga.
  • Previden vlagatelj lahko svoja sredstva izpostavi manjšemu tveganju, a se ne želi izpostaviti večjim nihanjem svojega premoženja. Njegov naložbeni cilj je običajno povprečna rast vrednosti premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: kombinacija skladov denarnega trga, skladov obvezniških trgov in mešanih skladov.
  • Zmerni vlagatelj lahko svoja sredstva izpostavi zmernemu tveganju. Za doseganje nadpovprečnih donosov se je v obdobju enega leta pripravljen soočiti tudi z zmernimi padci svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: mešani skladi in skladi delniških skladov s poudarkom na mešanih skladih.
  • Dinamičen vlagatelj lahko svoja sredstva izpostavi visokemu tveganju. Za doseganje nadpovprečnih donosov se je pripravljen soočiti tudi z večjimi nihanji svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: skladi delniških skladov, delniški skladi razvitih trgov in delniški skladi razvijajočih trgov s poudarkom na delniških skladih razvitih trgov.
  • Zelo dinamičen vlagatelj je nadpovprečno naklonjen tveganju. Za doseganje nadpovprečnih donosov se je pripravljen soočiti tudi z izrazitimi nihanji svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: delniški skladi razvitih trgov in delniški skladi razvijajočih trgov.

Drugi zelo pomemben dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati pri izbiri varčevanja in ki do velike mere tudi vpliva na tip vlagatelja, je njegova starost. V različnih obdobjih življenja, ljudje vstopamo v različne življenjske situacije in v teh situacijah imamo različne potrebe in želje, ki so povezane z zagotavljanjem sredstev.

Od starosti in potreb ter želja vlagatelja je odvisna ročnost vlaganja. Ročnost je obdobje v katerem se je vlagatelj pripravljen odreči določenemu delu sredstev in jih vložiti v sklad z namenom plemenitenja. Potrebno pa je poudariti, da so vzajemni skladi bolj primerni za dolgoročnejša varčevanja.

Rezultati vlagateljev po svetu v zadnjih nekaj desetletjih kažejo, da so vlagatelji, ki so prihranke v vzajemne sklade nalagali periodično, enakomerno in dolgoročno, v povprečju ustvarili precej višjo donosnost od vlagateljev, ki so nalagali, običajno šele po visokih rasteh, enkratne večje zneske.

Sonja Lovše Bambič, 29. 7. 2022

Ko je recesija dobra

 

Zadnje tedne evro pospešeno izgublja v primerjavi z dolarjem. Energenti ostajajo zelo dragi, so pa cene večine ostalih materialov nekoliko nižje. Vse skupaj so kapitalski trgi povzeli zmerno optimistično. To je informacija, ki v prvem trenutku lahko zmede vlagatelje, a v kompleksnem svetu dejavnikov in povezav v finančnem svetu odgovor trga ni nikoli tak, kot ga pričakujemo. Če bi bil po pričakovanjih, potem bi bilo življenje preveč enostavno. Zakaj naj bi bila torej recesija dobra?

Glavni faktor vpliva na kapitalske trge zadnjih mesecev so centralne banke in njihova politika zategovanja obrestnih mer. Medtem ko je Fed aktiven, se ECB sramežljivo pripravlja na prihajajoče dvige. Ta počasnost ECB je povsem razumljiva, saj so države južne Evrope še naprej gospodarsko krhke, obenem pa tudi javne finance teh držav ne prenesejo bistveno višjih obrestnih mer oziroma tako imenovane fragmentacije obvezniškega trga v Evropi. ECB bo odkupovala obveznice ranljivejših držav (predvsem je tu problem Italija) in s tem ohranjala pribitek donosa italijanskega dolga nad nemškim v »znosnih« razmerah. Posledično vlagatelji kažejo manj interesa za evrske naložbe in beg iz evra se nadaljuje. Pariteta, ko za en evro dobimo en dolar, je tu. Evro je tako izgubil 11 odstotkov v primerjavi z dolarjem od začetka leta in 15 odstotkov v zadnjem letu. Dobro za evropske izvoznike in slabo za ameriške multinacionalke. Slabo tudi za Evropo, ki si s tem še dodatno draži že tako drag uvoz energentov in materialov. Vse to je krepak nastavek za recesijo v Evropi, ki naj bi bila globlja kot v ZDA. A recesija po pričakovanjih vlagateljev prinaša preobrat politike centralnih bank. V recesiji obrestne mere padajo, se pravi da je konec zategovanja obrestnih mer in da bomo kmalu priča znižanju. Vse to nakazujejo tudi invertne krivulje donosa različno dolgoročnih obveznic, kot je npr. ameriška 10-letna obveznica, ki prinaša manjši donos kot 2-letna. Zadnje dni tudi 5-letna ameriška obveznica prinaša manj kot 2-letna. Zgodovinsko gledano so bili to zelo dobri kazalci recesije, ki so se le redko zmotili. Konec zategovanja obrestnih mer je ponavadi dober za kapitalske trge, še posebej za delnice. Zato smo zadnje dni videli odboj, še posebej pri tehnoloških podjetjih. A ta račun je brez krčmarja. Inflacije v našem primeru. Modeli in izračuni temeljijo na obnašanju centralnih bank v zadnjih 40 letih. Tokrat imamo precej povišano inflacijo in tudi inflacijski pritiski zaenkrat ne kažejo močnih znakov popuščanja. Nasprotno, vidimo željo na še vedno močnem trgu dela, da se inflacijska pričakovanja počasi prelivajo tudi v plače. Če inflacija ne bo sodelovala, se pravi bo ostala povišana, potem bodo centralne banke pred povsem novo dilemo, kaj storiti. Znižanje obrestnih mer bo nemogoče, gospodarska rast pa bo v najboljšem primeru anemična. S tem pridemo do stagflacije in to lahko predstavlja šok za kapitalske trge, predvsem delnice.

Na tej točki se kot vlagatelji in varčevalci lahko vprašamo, kaj storiti. 30 in več odstotkov popravka na tehnoloških delnicah se zdi mamljivo. Ameriški indeksi so v dolarjih izgubili 15 in tudi več odstotkov. Ko to pretvorimo v evre pa so izgube precej manjše in bistveno bolj znosne. A ostajamo na točki, kjer je previdnost še naprej na mestu. Globalno razpršen delniški portfelj ostaja glavna izbira. Zadnje tedne opažamo okrevanje kitajskega trga, saj je to država ki edina od pomembnejših držav izvaja ekspanzivno denarno politiko. Dodaten denar in pokovidno odpiranje (z občasnimi popolnimi zaporami) ter popuščanje pritiska na tehnološke velikane so kombinacija, ki je vlagateljem všečna in so jo nagradili z rastjo. Vlak še ni zamujen, a če smo se pri Kitajski kaj naučili iz preteklosti je, da je potrebno aktivno vlaganje in pobiranje dobičkov. Če samo vložimo in »pozabimo« na naložbo, se zna zgoditi, da na daljše obdobje krepko zaostanemo tako za ameriškimi kot tudi evropskimi naložbami. Zdi se pa gotovo, da previdnost pred evropskimi delnicami tokrat ni odveč. Kombinacija recesije in grožnje z zaprtjem plina ter posledično delnega energetskega mrka,  je enostavno prevelika za večino neevropskih vlagateljev, zato le-ti zadnje dni dodatno zmanjšujejo izpostavljenost do Evrope. Trend se bo verjetno nadaljeval še nekaj časa. Pesimizem do evropskih naložb pa se krepi.