Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
»Jumbo rate rise« je fraza, ki se je v zadnjem času uveljavila v finančnih medijih
»Jumbo rate rise« je fraza, ki se je v zadnjem času uveljavila v finančnih medijih in ponazarja agresiven 0,75 % dvig obrestne mere na posameznem zasedanju centralne banke. Minulo sredo so pri ameriškem Fed najavili še četrto »jumbo« višanje zapored v letošnjem letu. Ključna obrestna mera v ZDA se tako zdaj giblje med 3,75 % in 4 %. Ob tem je Fed špekulacije o prekinitvi zaostrovanja denarne politike v prihajajočih mesecih zatrl v kali, obrestne mere na koncu cikla zaostrovanja naj bi namreč po Fedovih projekcijah bile višje od predhodnih pričakovanj. Zajeten del oktobrske rasti borznih indeksov je bil po zaostrenih napovedih Jerome Powella izničen. A bolj kot vsesplošna razprodaja, dogajanje v zadnjem obdobju zaznamuje izrazita realokacija med posameznimi segmenti trga.
Pestro dogajanje globalnih borznih indeksov in presenetljivi rezultati gibanja razmerja med dolarjem in evrom
Medtem, ko je tehnološki indeks Nasdaq v zadnjih treh mesecih izgubil dobrih 15 %, od začetka leta pa več kot 30 % vrednosti, se industrijski Dow Jones trenutno giba na podobnih nivojih kot pred tremi meseci. Od začetka leta pa je izgubil »le« 10 %. Podobno velja tudi za finančni sektor (-13 % od začetka leta), sektor nujne potrošnje (-7 % od začetka leta), zdravstva (-7 % od začetka leta) in javnih storitev (-6 % od začetka leta), energetski sektor pa je v 2022 pridobil že 65 %. Še bolj zanimive, presenetljive, rezultate dobimo, če upoštevamo gibanje razmerja med evrom in dolarjem. Rast dolarja je namreč močno ublažila padec vrednosti naložb, tako so za evropske vlagatelje donosi na marsikaterem segmentu ameriškega trga celo pozitivni.
Višje kot so obrestne mere, nižja je vrednost prihodnjih oziroma pričakovanih dobičkov
Vseeno pa so najbolj spremljani borzni indeksi globoko v rdečem, saj imajo tehnološke delnice zaradi svoje velikosti največjo utež. Temeljni razlog za razprodajo delnic iz tehnološkega sektorja v letošnjem letu so višje obrestne mere, ki vplivajo na sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Višje kot so obrestne mere, nižja je vrednost prihodnjih oziroma pričakovanih dobičkov. Ker so stopnje rasti dobičkov tehnoloških podjetij po navadi visoke, so te delnice najbolj občutljive na spremembe obrestnih mer. Dodatno so poslovni rezultati iz zadnjega četrtletja razkrili, da višje obrestne mere niso edini izziv, s katerim se soočajo tehnološki velikani. Ohlajanje gospodarstva se odraža na upočasnjevanju rasti e-trgovine. Močan dolar negativno vpliva na dobičke ustvarjene izven ZDA, občutno se je upočasnila rast prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja, pa tudi v storitvi »oblak« se rast nekoliko upočasnjuje. To sili podjetja v zategovanje pasu in tudi odpuščanja. Adini ki še nekako vztraja je Apple, a tudi prodaja najnovejših Iphonov se umirja oziroma je nekoliko nižja od pričakovanj. Smo pa prišli do novega nekoliko absurdnega mejnika, saj je sedaj Apple vreden toliko kot Amazon, Google (Alphabet), Meta oz. Facebook in Netflix skupaj. Če se karkoli zalomi še pri Applu bo to nov izziv za glavne tehnološke indekse.
Obrestne mere v Veliki Britaniji bodo prihodnje leto zrasle na 5,25 %
Za 0,75 % jumbo zvišanje obrestne mere so se pretekli teden odločili tudi pri angleški centralni banki BoE. Na finančnih trgih je trenutno vračunano, da bodo obrestne mere v Veliki Britaniji prihodnje leto zrasle na 5,25 %. A v Bank of England opozarjajo, da bi to britansko gospodarstvo spravilo v najdaljšo recesijo po drugi svetovni vojni. Po njihovem alternativnem scenariju naj bi obrestne mere prihodnje leto ostale na ravni okrog 3 %, kar bi bilo ob relativno blagi recesiji dovolj za padec inflacije na ciljnih 2 % do konca leta 2024. Vlagatelji so novice sprejeli kot signal, da bo BoE kmalu zaključila cikel zviševanja obrestnih mer. A ker inflacija ostaja zelo visoko, nad 10 %, je ta optimističen scenarij na vse bolj trhlih temeljih.
Kitajski načrt postopnega odprtja države do marca 2023
Nepreverjena pričevanja, da se Kitajska pripravlja na postopen umik od politike ničelne tolerance covida-19, so sprožila hiter odboj na trgih v razvoju. V poročilu, ki je prejšnji teden zaokrožilo po družbenih medijih je bilo navedeno, da so se na zahtevo predsednika Xi Jinpinga sestali visoki uradniki komunistične partije in razpravljali o načrtu postopnega odprtja države do marca 2023. Kitajski zdravstveni uradniki zagotavljajo, da strogi ukrepi ostajajo, a povečana verjetnost za odpiranje kitajskega gospodarstva je ostala vračunana v cene na borzah. Močan skok tečajev kitajskih podjetij je sicer prinesel nekaj olajšanja, a izzivi o zadnjem partijskem kongresu ostajajo nespremenjeni. Prihodnji razvoj kitajskega gospodarstva ostaja precej nedorečen in to vlagatelje navdaja z nelagodnim občutkom. Veliki institucionalni vlagatelji ostajajo zelo previdni, kar ob povečani dejavnosti malih vlagateljev prinaša nadpovprečno nihajnost na delniški trg.
Špekulacije iz Kitajske, ki je druga največja svetovna porabnica nafte za ZDA, so sprožile tudi nov skok cen črnega zlata. Morebitna odprava kovidnih ukrepov bi namreč pomenila občutno zvišanje povpraševanja. Cena za sodček surove nafte WTI je pri dobrih 90 ameriških dolarjev. Nekaj več razlogov za optimizem v zadnjih tednih vlivajo cene evropskega zemeljskega plina, visoke temperature, polna skladišča, manjša poraba in ukrepi za omejitev cen so poskrbeli za več kot prepolovitev borznih cen napram avgustu, a nekaj mrzlih zimskih tednov bi lahko hitro spet zaostrilo situacijo.
NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet ostaja še naprej nespremenjen. Smo v negotovem obdobju in trendi v svetovnem gospodarstvu so bolj ali manj negativni. Zgodovina nas sicer uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev. Žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane sklade ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. Inflacija, recesija in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos. Razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Ohranjamo znižano priporočilo za Kitajske delnice, saj kongres ni prinesel preobrata ampak še povečal negotovost, trgovanje pa kaže da so pred nami časi povečane nihajnosti.
